vky'& V*!0 (UadkimMIc občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042 - 0778 m Leto XVI. Ptuj, dne 9. avgusta 1979 Številka: 15 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 147. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske občine v občini Ormož; SKUPCINA OBČINE PTUJ 148. Odlok o urbanističnem programu občine Ptuj; 149. Odlok o urbanističnem načrtu mesta Ptuj; 150. Sklep o potrditvi investicijskega programa in finančnega programa za financiranje gradnje in adaptacije prostorov za službo AOP občine Ptuj na Trgu mladinskih birgad 1; 151. Sklep o imenovanju ravnatelje Srednješolskega zavoda — TOZD Gimnazija splošne in pedagoške smeri »Dušana Kvedra« Ptuj; 152. Sklep o določitvi najvišjih ravni cen 153. Sklep o potrditvi statuta Osnovne šole Leskovec pri Ptuju; 154. Sklep o potrditvi statuta Osnovne šole »Maksa Bračiča« Cirkulane; SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 155. Ugotovitev o povečanju nadomestila osebnega dohodka v občinski zdravstveni skupnosti Ormož; 156. Ugotovitev o povečanju nadomestila osebnega dohodka v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj; KRAJEVNE SKUPNOSTI 157. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka na območju KS Podlehnik; 147. Po 3. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 11. julija 1979 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drucih vojn ter njihove družinske člane v občini Ormož 1. člen V 3. členu odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane v občini Ormož objavljenem v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. št. 11 — 174/78, se doda nova 5. točka, ki glasi: »Izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v .dejanskem trajanju.« Sedanja 5. točka postane 6. 2. člen 5. člen se spremeni in glasi: »Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1.. 2. in 3. točke 3. člena tega odloka če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in d ružinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 % mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri obločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 % katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.« 3. člen V 1. odstavku 6. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: «za udeležence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 % vsakokratnega mejnega zneska.« 4. člen Doda se novi 6a. člen, ki glasi: »Priznavalnina in druga oblika družbene pomoči po tem odloku je izjemoma podeljena aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. Pri določanju stalne priznavalnine osebam iz prvega odstavka tega člena se poleg pogojev, določenih v 2. odstavku 6. člena, upošteva še zlasti čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.« 5. člen V 1. in 2. odstavku 9. člena se za besedo »pravici« dodata besedi »in višini.« 6. člen Doda se novi 9a. člen, ki glasi: »Komisija za vprašanja borcev NOV pri skupščini Občine Ormož lahko odloči, da upravičenec izjemoma zadrži stalno priznavalnino, ki bi mu jo zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin bilo treba občutno znižati ali ukiniti, če bi znižanje ali ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi.« 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. Številka: 191-3/79 Ormož, dne 11. julija 1979 Predsednik skupščine občine Ormož Mirko Novak l.r. 148. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78), je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 20. julija 1979, sprejela ODLOK O URBANISTIČNEM PROGRAMU OBČINE PTUJ 1. URBANISTIČNI PROGRAM 1. člen Sprejme se urbanistični program občine Ptuj, ki gaje izdelal Zavod za urbanizem Maribor v sodelovanju z 1REL, Ekonomskim centrom Maribor v oktobru 1978, pod št. 480-19/III-78. 2. člen Urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično dokumentacijo b družbenem in ekonomskem razvoju mesta Ptuja, kot družbene, gospodarske, komunalne in urbanistične celote ter bistvene elemente razvoja drugih naselij in območij v občini Ptuj, upoštevajoč doslej znane elemente prostorskega plana SR Slovenije. Z urbanističnim programom usmerja občinska skupščina urbanistični razvoj in prostorsko ureditev svojega območja. Urbanistični in zazidalni načrti in urbanistični redi za območje občine Ptuj morajo biti izdelani v skladu z elementi tega urbanističnega programa. 3. člen Urbanistični program občine Ptuj, ki je izdelan na podlagi dogovora o temeljih prostorskega načrta in globalne projekcije razvoja občine od leta 1977 do leta 20tK), vsebuje: ‘m naprav, ki ne spreminjajo namembnosti zazidave, prometnih razmer •ftkbestnem prometnem omrežju ali bistveno gabarita, dovoli Izvršni svet 'dbčinske skupščine. ’w 5. člen : Sprejeti urbanistični program, urbanistični načrti, zazidalni načrti in Urbanistični red morajo biti stalno na vpogled občanom, organom in Organizacijam pri občinskem upravnem organu, kije pristojen za urbanizem. 6. člen ‘ iy; Dokler ne bodo sprejeti novi predpisi, velja za projektiranje, dimenzioniranje in izvajanje stavb in drugih zgradb v občini, v skladu s predpiši o dimenzioniranju in gradnji potresnih območij, po kateri je območje občine razvrščeno v Vili, in IX. potresno jakost po Mercalli—Cancani— Siebergovi lestvici. A. Tekstualno - analitični del: — dogovor o temeljih prostorskega načrta občine Ptuj do leta 2000, — globalna projekcija razvoja občine Ptuj za obdobje do leta 2000, 1. uvod 2. globalne razsežnosti razvoja, 3. prostor, 4. osnovno infrastrukturno omrežje, 5. vodno gospodarstvo, 6. razvoj primarnega gospodarskega sektorja, 7. sekundarni gospodarski sektor, 8. terciarni gospodarski sektor, 9. socialni razvoj, 10. stanovanjska gradnja in 11. načini urbanističnega urejanja prostora občine B. Kartografski del - v merilu 1 : 50000: 1 a) obstoječe stanje, 1 b) reliefna karta, 1 c) geološka karta, 1 d) pedološka karta, 1 e) vodnogospodarske ureditve, 1 0 determinante in omejitve prostora, 7. člen Pridobivanje gramoza in mivke v občini bo dovoljeno na osnovi posebne študije eksploatacije. Pridobivanje gramoza ali mivke iz struge Drave ali drugih rek oz. potokov, kakor tudi neposredno ob obrežju rek in potokov, ni dovoljeno, razen kadar gre za posege v okviru hidrotehničnih ureditev s soglasjem upravnega organa, pristojnega za vodno gospodarstvo. 8. člen Rekreacijske in zelene površine so območja, na katerih so dovoljeni samo takšni posegi, ki bodo dopolnjevali namen cone (šport, in rekreacija, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem). 9. člen Pri ustanavljanju novih in razširitvi obstoječih pokopališč je upoštevati predpise, po katerih je pokopališče praviloma oddaljeno najmanj 500 m od najbližjih poslopij, upoštevajoč pri tem oblikovitost terena (višinsko razliko med pokopališčem in naseljem) ter da mora biti vsako pokopališče ograjeno z zidom ali z gosto živo mejo. V varovalnem pasu, kije določen z zazidalnim načrtom ali z odločbo občinske skupščine o ustanovitvi ali razširitvi pokopališča, ni dovoljena novogradnja niti obnova stanovanjskih ali poslovnih zgradb. 2 a) dostopnost, 2 b) prometno omrežje, 2 c) selitveno gibanje, selitveno gibanje, 3 a) električno, plinovodno in vodovodno omrežje, 3 b) telefonsko omrežje 4 a) urbanizacija in stopnja opremljenosti, 4 b) razmestitev industrije,, 4 c) otroško varstvo in socialno skrbstvo, 4 d) osnovno šolstvo in usmeijeno izobraževanje, 4 e) zdravstveno varstvo, 4 f) kultura, 4 g) turizem in gostinstvo, 4 n) kmetijske površine, 4 i) gozdne površine in 4 j) tipologija naselij in načini urbanističnega urejanja. C. Namenska porazdelitev površin: 1. urbanizirana območja, kjer je dovoljena graditev po usmerjevalnih elementih urbanističnega načrta in zazidalnih načrtov, 2. območja intenzivne preobrazbe, kjer je dovoljena graditev po elementih zazidalnih načrtov, 3. ruralna (kmetijska) območja, kjer je dovoljena graditev po odloku o urbanističnem redu, 4. območja večjih urbanističnih kompleksov, 5. območja industrijske izgradnje, 6. transportno - skladiščno območje. D. Zavarovana območja: 1. naselij in delov naselij, 2. krajinskih vedut (ambienti), 3. popolne omejitve novogradenj, 4. rezervati za regionalne objekte (avtocesta, Panonika, jederska centrala), 5. rezervat za južno obvoznico mesta Ptuj s traso koridorja za izgradnjo magistralne ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož s širino 110 m, merjeno od osi, skupaj tedaj 220 m in odcepom na regionalno cesto v smeri Lenarta s širino 60 m od osi - skupaj 120 m, 6. zavarovana območja. Našteta urbanistična dokumentacija, ki tuši grafično ponazaija sedanje stanje in bodoči razvoj, je sestavni del tega odloka. 4. člen Manjše odmike od sprejetega urbanističnega programa, urbanističnih načrtov in zazidalnih načrtov glede posameznih objektov in komunal- 10. člen Po zakonu o kmetijskih zemljiščih bo občinska skupščina s posebnim prostorskim planom, v skladu s prostorskim planom za območje SR Slovenije in v skladu z naravnimi razmerami ter družbenimi potrebami v občini, določila zemljišča za potrebe kmetijstva in jih razvrstila v območja glede na njihovo kvaliteto. Do uveljavitve v prejšnjem odstavku navedenega občinskega prostorskega plana za kmetijstvo, bo Kmetijska zemljiška skupnost Ptuj morala dati soglasje k vsakemu urbanističnemu ali zazidalnemu načrtu ali urbanističnemu redu in njihovim spremembam, kakor tudi k vsakemu individualnemu lokacijskemu dovoljenju za zemljišče, ki ni bilo zajeto v sprejetih urbanističnih dokumentih, h katerim je dala pismeno soglasje Kmetijska zemljiška skupnost. 11. člen Pred sprejemom urbanističnega načrta, zazidalnega načrta ali prostorskega načrta za kmetijstvo ali njihove spremembe in dopolnitve je treba pridobiti od republiškega upravnega organa za ljudsko obrambo, po odloku o vsklajcvanju prostorskih in urbanističnih načrtov s potrebami ljudske obrambe in varstva pred vojnimi akcijami, mnenje o vsklaje-nosti načrta z zahtevami, ki bodo dane pri izdelavi ustreznega načrta. 12. člen V urbanističnih načrtih, zazidalnih načrtih in urbanističnem redu morajo biti določeni viri za preskrbo z vodo za gašenje, medsebojni odmiki objektov in naselij, prometna ureditev, naravne ovire, ki preprečujejo širjenje požara, razvrstitev objektov s povečano nevarnostjo požara in drugi podobni ukrepi, s katerimi je zagotovljena varnost objektov in naselij pred požarom. Proden se osnutki urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov in urbanističnega reda in njih spremembe javno razgrnejo po zakonu o urbanističnem planiranju, je treba zanje pridobiti mnenje pristojnega organa za požarno varnost ter mnenje pristojnega organa za sanitarno inšpekcijo. 13. člen Pri izdelavi urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov in urbanističnega reda je treba upoštevati predpise o varstvu zraka in o normativnih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku. 14. člen Pri izdelavi prostorskih, urbanističnih in zazidalnih načrtov pri določanju lokacij za obrate in dejavnosti, ki povzročajo hrup in pri načrtovanju graaenj ali preurejanju cest in križišč v naseluh morajo investitorji, projektanti, izvajalci gradbenih del in za prostorsko urejanje in urbanizem pristojni organi občine upoštevati predpise in normative, ki urejajo varstvo pred hrupom v SR Sloveniji. Sestavni del prostorskega načrta, urbanističnega in zazidalnega načrta ter lokacijske dokumentacije mora biti pismena izjava projektaiitfl, da so pri načrtih in lokacijski dokumentaciji upoštevani normativi.^ varstvo pred prekomernim hrupom. Normativne vrednosti maksimalno dovoljene ravni hrupa je obvezno upoštevati, na osnovi strokovne ocene ali ugotovitve stanja pri izdajanju lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj za novogradnje, pri inštalaciji in uporabi ter izdajanju uporabnih dovoljenj za nove stroje, priprave in naprave, ki s hrupom vplivajo na okolje. 15. člen Območja, na katerih so kulturni spomeniki (etnografski, arheološki, umetnostno-zgodovinski, spomeniki NOB ipd.), se varujejo v skladu s predpisi o varstvu kulturnih spomenikov, posegi v ta območja so dovoljeni samo v soglasju Zavoda za spomeniško varstvo. . ; Naravni spomeniki (naravni rezervati, krajinski parki, naravni in hortikulturni spomeniki ter podobno) so zavarovani s predpisi, ki urejajo področje varstva narave. Pred sprejemom urbanističnega načrta, zazidalnega načrta ali urbanističnega reda ali pred njih spremembo, ki zajema naselja ali del naselja, vpisanega v register kulturnih spomenikov kot urbanistična celota, je treba pridobiti mnenje Zavoda za spomeniško varstvo. Mnenje tega zavoda je priloga urbanističnega dokumenta iz prejšnjega odstavka. 16. člen V trasah in območjih regionalnih, primarnih in drugih pomembnejših obstoječih in predvidenih objektov, ki so v tekstualnem ali grafičnem delu urbanističnega programa zavarovana, je dovoljena gradnja ne glede na to ali so predvideni urbanistični dokumenti sprejeti ali ne, samo s pismenim soglasjem k lokaciji in projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja upraVljalca objekta zaradi katerega je trasa ali območje zavarovano. II. URBANISTIČNI IN ZAZIDALNI NAČRTI TER URBANISTIČNI RF.D 17. člen V skladu s smernicami urbanističnega programa se urejajo: 1. Z urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti: — ureditveno ( / ločje mesta Ptuj — ureditveno c i močje naselja Kidričevo — ureditveno območje naselja Majšperk — ureditveno območje naselja Podlehnik 2. Z zazidalnimi načrti (brez urbanističnega načrta): a) naselja — centri vplivnih območij: Trnovska vas, Juršinci, Gorišnica, Cirkulane, b) naselja — sedeži krajevnih skupnosti: Grajena, Destrnik, Vito-marci, Polenšak, Dornava, Zavrč, Leskovec, Žetale, Stoperce, Dolena, Ptujska gora, Lovrenc, Cirkovce, del Rogoznice, del Hajdine, Videm pri Ptuju, c) območja, na katerih bo dovoljeno pridobivanje gramoza in mivke po 7. členu tega odloka. 3. Z urbanističnimi redi po posebnem občinskem odloku za vsa naselja in območja občine, ki niso navedena v 1. in 2. točki tega člena. 18. člen Zaradi smotrne kompleksne in etapne izgradnje stanovanjskih, proizvodnih, poslovnih in komunalnih objektov ter zaradi ustreznega izvajanja urbanističnih načel, gradbeno tehničnih in varstvenih normativov in zahtev ter meritvenih in podobnih zadev, se zazidljive površine, predvsem mesta Ptuja, razdele na zazidalne sektorje (soseske, cone). 19. Člen V območjih, za katera je po 1. in 2. točki 17 člena tega odloka predvidena izdelava zazidalnega načrta, a ne spadajo po tem odloku med zavarovana območja, je tudi pred sprejetjem zazidalnega načrta dovoljeno zgraditi v skladu z elementi urbanis- tične p programa m urbanističnega načrta, naslednje objekte: polnj ujejo obstoječe zgralbe kot soPdodatni stanovanjski prostori ali poslovni prostori, WC, kopalnice, shrambe, ob pogojih, ki bodo dani z lokacijskim dovoljenjem in le v primeru, da bo objekt rekonstruiran na isti stavbni parceli. 2. Nove družinske stanovanjske hiše in nove gospodarske zgradbe kot plombe med obstoječimi, z veljavnim gradbenim dovoljenjem zgrajenimi zgradbami, ob pogojih iz 1. točke tega člena m ob nadaljnjih pogojih, da: .......... a) tlorisna velikost, gabarit in odmiki predvidene zgradbe sosednjih zgradb ustrezajo urbanističnim in sanitarnohigienskim normativom, kijih ugotavljata strokovna organizacija, lokacijska dokumentacija in pristojne službe b) je parcela velika najmanj 300 nr, ob ulični strani pa široka najmanj 16 m, in c) da je vrsta strešne kritine vsklajena s kritino s sosednjih objektov. 3. Prezidave in obnove obstoječih objektov ob pogojih iz 1. gričke tega člena. 4. Nadzidave in preureditve podstrešnih, kletnih in drugih skupnih prostorov, v družbeni ali privatni lastnini, v stanovanje ali poslovni prostorob pogojih iz 1. točke tega člena in ob pogojih, da: a) investitor priloži zahtevku za lokacijsko dovoljenje pogodbo z eventuelnimi solastniki in stanodajalcem ter z imetniki stanovanjske pravice v tej zgradbi po zakonu o stanovanjskih razmeriih. b ) se z nadzidavo ali preureditvijo ne prekoračuje obstoječih in s sprejetim urbanističnim načrtom ali urbanističnim programom predvidenih kapacitet dnevne oskrbe, otroškega varstva, šolstva in komunalne opreme, kar ugotovi strokovni organ z lokacijsko dokumentacijo. 5. Zaklonišča izven zgradb, ki so potrebna za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred zračnimi napadi in drugimi vojnimi učinki, ob pogojih iz 1. točke tega člena in ob nadaljnjih pogojih, da: v ; a) se zaklonišče gradi kot dvonamenski objekt, kjer je to mogoče. b) je lokacija zaklonišča v skladu s sprejetim načrtom gradnje zaklonišč oz. dokler ta načrt še ni sprejet v skladu s soglasjem občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. 6. Garaže za osebne avtomobile in vetrolovi pri družinskih stanovanjskih hišah, kot prizidke ali prostostoječe garaže, za katere investitor ne potrebuje lokacijskega dovoljenja, mora pa zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja poleg listin po zakonu o graditvi objektov priložiti se lokacijsko dokumentacijo. Sprememba namembnosti obstoječih zgradb ali delov zgradb ob pogojih iz točke 4/a tega člena in ob nadalnjih pogojih mora investitor zahtevku za lokacijsko dovoljenje priložiti tudi soglasje krajevne skupnosti. Objekte, navedene v točkah 1 do 7 tega člena je dovoljeno graditi ob istih pogojih, ki so navedeni v posameznih točkah tudi v primerih, kadar so zazidalni načrti sprejeti, a ti objekti v njih niso predvideni III. LOKACIJA 20. člen Lokacijsko dovoljenje izda za gradbene in lokacijske zadeve pristojni občinski upravni organ v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom. Dokler zazidalni načrt ni sprejet, se izda lokacijsko dovoljenje za novogradnje, adaptacije in za posege v prostor, skladu z elementi urbanističnega programa in urbanističnega načrta, če je sprejet ter v skladu z določili tega odloka. Lokacijska dokumentacija je priloga lokacijske odločbe. Za območja, za katera po urbanističnem programu niso predvideni zazidalni načrti, se izda lokacijsko dovoljenje v skladu z elementi urbanističnega programa, urbanističnega načrta, če je sprejet, ali odloka o urbanističnem redu. V teh primerih se izda lokacijsko oz. gradbeno dovoljenje, ko lokacijsko dovoljenje po zakonu ni potrebno, praviloma na podlagi lokacijske dokumentacije, ki obsega širšo okolico objekta. 21. člen Za območje mesta Ptuj naselja iz 2/a točke 17. člena tega odloka, za katera so predvideni zazidalni načrti, je potrebno lokacijsko dovoljenje tudi za naslednje posege, ki vplivajo na spremembo prostora: 1. nasipavanje zemljišča na višino, ki presega raven sosednjih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav, 2. odkopavanje zemljišča do globine, ki je nižja od ravni sosednjih zemljišč ali stavb ter javnih komunikacij in komunalnih naprav, 3. zasaditev in krčenje javnih parkov, drevoredov za nasade hmelja in podobno, «'.in .£ 4. odstranitev obstoječih objektov in naprav, cct*1 5. izkoriščanje mineralnih surovin (gramoza, mivke ipd.). 22. člen Za pomožne objekte po zadnji alineji L odstavka 19. člena zakona o urbanističnem planiranju, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, se štejejo: 1. svinjaki, kokošnjaki, zajčniki, golobnjaki in čebelnjaki, 2. smetišnice, gnojnične jame, greznice in ponikovalnice pri obstoječih objektih, 3. zbiralnice mleka, za katere pa mora biti izdelan tipski izvedbeni načrt in dano soglasje sanitarne in požarne inšpekcije k lokaciji in načrtu, 4. objekti m instalacije za preskrbo s pitno vodo za posamezna gospodinjstva, 5. rezervoaria za vodo, ki jo uprabljajo kmetijski proizvajalci za zalivanje in škropljenje, 6. objekti (silosi) za (živinsko) krmo do 30 m3, 7. ograje ob cestah in poteh zunaj naselij, znotraj naselij pa ograje okrog družinskih hiš in obrtnih delavnic, 8. garaže za osebne avtomobile, vetrolovi in prizidki pri družinskih stanovanjskih hišah do 25,00 mJ zazidane površine, 9. tipski, prenosni (montažni) kioski v izmeri največ 7 mJ za prodajo tobačnih izdelkov, časopisov, revij, sladoleda, zapakiranih jestvin m slično. 10. nadzemno nizkonapetnostno električno omrežje in telefonski 11. kanalizacijski, vodovodni, plinovodni ter podzemni električni in telefonski hišni priključki, 12. rezervoarji za kurilno olje prostornine do 3000 1, vendar ob pogojih službe za požarno varstvo in varstvo voda ter drvarnice. 23. člen Investitor, ki namerava zgraditi v naseljih, ki se urejajo z zazidalnimi načrti, pomožni objekt ali postaviti začasne objekte ali turistične opozorilne table, panoje ali reklame iz prvega odstavka 19. člena zakona o urbanističnem planiranju oz. iz prejšnjega člena tega odloka, je dolžan ta dela oz. graditev pismeno pred pričetkom del priglasiti za gradbene in lokacijske zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu. K priglasitvi mora investitor priložiti: 1. dokazilo o pravici uporabe zemljišča, na katerem namerava graditi oz. postaviti objekt. . Opis predvidenih del s prikazom mikrolokacije objektov na katerih bodo izvedena predvidena dela, odmiki od sosednjih objektov in cest. Investitor ne sme začeti izvajati priglašenih del brez potrdila o priglasitvi, ki ga izda za gradbene in lokacijske zadeve pristojni občinski upravni organ. IV. URBANISTIČNA SLUŽBA 24. člen Upravne zadeve s področja urbanističnega planiranja in upravno pravnega delovanja opravlja za urbanizem, gradbene in lokacijske zadeve pristojni občinski upravni organ. Strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja opravljajo pooblaščene strokovne organizacije, ki: — spremljajo gibanje urbanizacije ter programiranje ureditve in razvoj naselij, — pripravljajo, dopolnjujejo in prilagajajo osnutke urbanističnega programa in skrbe za izdelavo urbanističnih načrtov. — izdelujejo urbanistične in zazidalne načrte, urbanistične rede in druge prostorske plane ter lokacijske dokumentacije, — izdelujejo regionalne prostorske plane, — kompletirajo, evidentiranjo in arhivirajo, z odlokom občinske skupščine ah s sklepom Izvršnega sveta SO o manjših odmikih, sprejeto urbanistično dokumentacijo, . . — lsPro,i’ pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstven1 skupnosti Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-31/'“ 11-180/78, 12-203/78 in 14/78 - v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ormož na sej1 zbora uporabnikov dne 29/6-1979 sprejela UGOTOVITEV O POVEČANJU NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA v OBČINSKI ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI ORMOŽ Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela, j11 je nastala v obdobju od L julija 1978 do 31. decembra 1978 in traja neprekinjeno dalj kot šest mesecev, se poveča skladno z gibanjem življenjskih stroškov v SRSloveniji, če se ti povečajo v navedenem obdobju najmanj za 5 %. I Delavcem in drugim upravičencem, ki so po prvi uskladitvi njin' vega nadomestila zadržani od dela še na dan naslednjih uskladitev, se od tega dneva poveča nadomestilo za razliko med prej usklajenim ni' domestilom in zneskom, ki jim pripada po naslednjih uskladitvah n*' domestilom. 1978 do n. Življenjski stroški v SR Sloveniji so se povečali vobdobju od 1 .julij3 do 31. decembra 1978 v primerjavi z letom 1977 za 19,7 %. III. Pogoji za povečanje nadomestila osebnega dohodka delavcem m drugim upravičencem,katerih začasna zadržanost od delaje nastala^ obdobju od 1 .julija 1978 do 31. decembra 1978 in traja neprekinjeno da>J kot šest mesecev, so izpolnjeni, ter jim gre povečano nadomestil0 osebnega dohodka za 19,7 % IV. Delavcem in drugim upravičencem, katerih nadomestilo osebnega dohodka je že bilo povečano v obdobju od 1. julija 1978 do 31. decembra 1978, gre povečano nadomestilo osebnega dohodka po III. točki ta ugotovitve po preteku šestih mesecev od prejšnjega povečanja za 7,9 ^ (tj. za razliko med prejšnjim povečanjem 11,8 % in sedanjim 19,7 %• Delavcem in drugim upravičencem, ki so dopolnili šest mesece' začasne zadržanosti od dela, pred uveljavitvijo samoupravnega spO" razuma, vendar jim nakomestilo osebnega dohodka ni bilo povečano p° prejšnjih predpisih, gre povečano nadomestilo osebnega dohodka p° III. točki te ugotovitve po preteku šestih mesecev od prvega povečanj8 (1/5-1978) za 7,9 % (t. j. za razliko med prejšnjim povečanjem 11,8 %,n sedanjim 19,7 %). Delavcem in drugim upravičencem, ki so dopolnili šest mesece' neprekinjene začasne zadržanosti od dela pred uveljavitvijo samo* upravnega sporazuma dne 1 /5-1978, in jim je bilo nadomestilo osebnega dohodka povečano po prejšnjih predpisih, gre povečano nadomestilo» nadalje po predpisin, veljavnih do 30/4-1978, če je to zanje ugodnejše- Delavcem in drugim upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz Hj: točke te ugotovitve, gre povečano nadomestilo osebnega dohodka p° prvega dne sedmega meseca neprekinjene začasne zadržanosti od dela t0 se tako povečano nadomestilo izplačuje do zaključka začasne zadržanosti od dela oziroma do naslednje uskladitve, gre povečano ha- domestiloosebnega dohodka od prvega naslednjega dne po preteku nadaljnjih Šestih mesecev začasne zadržanosti od dela in se tako povedano nadomestilo izplačuje do zaključka začasne zadržanosti od dela 'Oziroma do naslednje uskladitve njihovega nadomestila z gibanjem življenjskih stroškov ali naslednjega povečanja nadomestila osebnega dohodka po predpisih, veljavnih do 30/4-1978. VI. , Ta ugotovitev temelji na podatkih o povečanju življenskih stroškov, ki jih je sporočil Zavod SR Slovenije za statistiko v dopisu, št. 053/8-46/79 z dne 9/4-1979 in začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. St. : 022-145/79 Datum: 29/6-1979 Občinska zdravstvena skupnost Ormož Predsednik skupščine: Alojz HERGULA, l.r. 156. Po 45. členu v zvezi z 91. členom samoupravnega sporazuma o Pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptui, št. 3-33/78, 11-'85/78, 12-204/78 in 14/78 —- v nadaljnjem besedilu: samoupravni sPorazum) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj na seji zbora ^Porabnikov dne 28/6-1979 sprejela UGOTOVITEV O POVEČANJU NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA V OBČIN-»KI ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI PTUJ Delavcem in drugim upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega i£ Jt$Jpga odstavka IV. točke te ugotovitve, gre povečano nadomestilo ega dohodka od prvega naslednjega dne po preteku nadalnjih šestih mesecev začasne zadržanosti od dela in se tako povečano nadomestilo izplačuje do zaključka začasne zadrža osti od dela oziroma do naslednje p?ldaditve njihovega nadomestila z gibanjem življenjskih stroškov ali naslednjega povečanja nadomestila osebnega dohodka po predpisih, veljavnih do 30/4-1978. VI. Ta ugotovitev temelji na poda kih, o povečanju življenjskih stroškov, ki jih je sporočil Zavod SR Slovenije za statistiko, v dopisu štev. 053/8-46/79 z dne 8 9/4-1979 in začne veljati z dnem objave v Uranem vestniku občin Ormož in Ptuj. Občinska zdravstvena skupnost P uj Predsednik skupščine: Stanko BRODNJAK, 1. r. ' I ,0! St.: 022—155/79 Dne: 28/6-1979 .PCv 157. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73)in 8. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23— 1465/77) in 22. člena statuta KS Podlehnik, je skupščina KS Podlehnik na seji, dne 3/6-1979, na pomagi zbora občanov Krajevne skupnosti Podlehnik sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka na območju ^ Krajevne skupnosti Podlehnik Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela, ki je Ostala v obdobju od 1. julija 1978 do 31. decembra 1978 in traja ^Prekinjeno dalj kot šest mesecev, se poveča skladno z gibanjem ‘jyljenjskih stroškov v SR Sloveniji, če se ti povečajo v navedenem Pod ob ju najmanj za 5%. Delavcem in drugim upravičencem, ki so po prvi uskladitvi njihovega hadomestila zadržani od dela še na dan naslednjih uskladitev, se od tega dne\ a poveča nadomestilo za razliko med prej usklajenim nadomestilom in zn«kom, ki jim pripada po naslednjih uskladitvah nadomestila. II. 1. člen Za vsa naselja KS Podlehnik in sicer: Podlehnik, Gorca, Dežno pri Podlehniku, Rodni vrh, Strajna, Ja-blovec, Zakl.Kozminci, Sp. Gruškovje, Sedlašek, Stanošina, Zg. Gruškovje in Ložina, se razpiše referendum o uvedbi posebneaa samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje cest Zakl — Kozminci do meje Dobrina in Podlehnik — Sp. Gruškovje v skupni dolžini 6.300 metrov. S tem samoprispevkom bi na celotnem območju KS zbrali 812.000,00 din za sofinanciranje zgoraj omenjenih cest. . Življenjski stroški v SR Sloveniji so se povečali v obdobju od 1. julija do 31. decembra 1978 v primerjavi z letom 1977, za 19,7%. III. Pogoji za povečanje nadomestila osebnega dohodka delavcem in a['ugim upravičencem, katerih začasna zadržanost od dela je nastala v °bdobju od 1. julija 1978 do 31. decembra 1978, in traja neprekinjeno dalj *ot Šest mesecev, so izpolnjeni ter jim gre povečano nadomestilo osebnega a°hodka za 19,7%. IV. l Delavcem in drugim upravičencem, katerih nadomestilo osebnega do-odka je že bilo povečano v obdobju od 1. julija do 31. decembra 1978, gre povečano nadomestilo osebnega dohodka po III. točki te ugotovitve po ^eku šestih mesecev od prejšnjega povečanja za 7,9% ( to je za razliko ned prejšnjim povečanjem 11,8 % in sedanjim 19,7 %). Delavcem in drugim upravičencem, ki so dopolnili šest mesecev včhHSne zadržanosti od dela, pred uveljavitvijo samoupravnega sporazuma Prn^ ''h1 nadomestilo osebnega dohodka ni bilo povečano po prejšnjih u edP'sih, gre povečano nadomestilo osebnega dohodka po III. točki te 7 g'0v'tve po preteku šestih mesecev od prvega povečanja (1/5-1978) za j j J'h )(t. j. za razliko med prejšnjim povečanjem 11,8% in sedanjim Delavcem in drugim upravičencem, ki so dopolnili šest mesecev y neprekinjene začasne zadržanosti od dela pred uveljavitvijo samo-^ avnega sporazuma dne 1/5-1978 in jim je bilo nadomestilo osebnega Ha|. ka povečano po prejšnjih predpisih, gre povečano nadomestilo še na-Je Po predpisih, veljavnih do 30/4 1978, če je to zanje ugodnješe. V. t Delavcem in drugim upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz III. točke ugotovitve, gre povečano nadomestilo osebnega dohodka od prvega dne *dmega meseca neprekinjeno začasne zadržanosti od dela in se tako ('0večano nadomestilo izplačuje do zaključka začasne zadržanosti od dela >?lroma do naslednje uskladitve njihovega nadomestila z gibanjem 41v'jenjskih stroškov. Predračunska vrednost znaša Iz posebnega samoprispevka bomo zbrali Iz rednega samoprispevka bo Posojilo pri KB Ptuj Izdelava bankin na celotni dolžini Skupaj 8.695.420.,- din 812.000,- din 1.100.000.- din 500 000.- din 206.630.- din 2.618.630.- din 2. člen Posebni samoprispevek se uvede za čas od 1/9-1979 do 30/4-1980 na osnovi točkovanja kot sledi: — V I. skupino spadajo gospodinjstva, ki se jih obremeni z 12 točk. V to skupino spadajo zaselki z naslednjimi hišnimi številkami: Sp. Gruškovje hišna številka 1; Stanošina hišna št. 10, 13/a, 16 in 17; Zakl hišna št. 19, 19/a, 20, 20/a, 12, 13 in 13/a; Kozminci v celoti razen hišnih številk 4, 6/a, 9, 10, 15 in 24; Podlehnik hišna št. 6,66, 67, 75 in n.h. MUSIČ Sianislava , n. h. FEGUŠ Viktorija ter n. h. FEGUŠ Franca. — V II. skupino spadajo ggspodinjstva, ki se jih obremeni z 8 točk. V to skupino spadajo zaselki z naslednjimi hišnimi številkami: Sp. Gruškovje v celoti razen hišnih številk 1,13 15 16; Stanošina hišna št. 11,12,13, 17/a; Podlehnik hišna št. 17; Kozmici hišna št. 4, 6/a, 9 in 26. — V III. skupino spadajo gospodinjstva, ki se jih obremeni z 3 točke. V to skupino spadajo zaselki z naslednjimi hišnimi številkami: Kozmici hišna št. 10, 15 in 24; ,, n Podlehnik v celoti, razen hišnih št. 6, 66, 75, 39, 44, 45, 49, 50, 48, 53, 5£u57, 59, 72, 78, 79, 83, 841 87’ 90> 95> 85- 86> 98> 101 • 103> '04, 105, 106; Sp. Gruškovje hišna št. 13, 15 in 16; Stanošina v celoti razen hišnih št : 1, 2, 3, 10, 11, 12, 13/a, 16, 17, 17/a, 19,20,21,22, 23 in 24; Zakl v celoti razen hišnih št.: 2, 9, 10, 12, 13, 13/a, 15, 15/a, 14, 16. 16/a, 17, 19, 19/a, 20, 20/a, 21, 22, 23, 24, 25, 26 in 28; Dežno pastniki hiš: PREDIKAKA Matilda, MERC Stanko, KOJC Martin, SEDINSEK Ludvik in TOPLAK Franc. — V IV. skupino spadajo gospodinjstva, ki se jih obrenemi z 2. točkama. V to skupino spadajo zaselki za naslednjimi hišnimi Številkami: Zakl hiSna StevUka 9, 15, 16,21, 22, 23, 24, 25, 26, 28 in n. h. KLANECEK; Stanošina hišna številka 1, 2, 3, 19, 20, 21, 22,23 in 24; Podlehnik hišna številka 39, 44, 45, 48, 49, 50, 53, 56, 57, 59, 72, 78, 83, 84, 88, 89, 90, 91, 92, 95, 96, 98, 99, 101, 103, 104, 105 in 106. — V V. skupino spadajo gospodinjstva, ki se jih bremeni z 2. o»“- n*-. 2. točkama. Vsi lastniki motornih koles in mopedov so obremenjeni z 1. točko. Vsi upokojenci (razen kmečkih in upokojenci kot 100% invalidi ter z varstvenim dodatkom) so obremenjeni z 1 točko. 3. člen Vrednosti točke iz 2. člena sklepa znaša 500.- din. 4. člen Plačevanje posebnega samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki prejemajo socialne podpore, invalidnine, varstveni dodatek, štipendije in vajeniške nagrade. 5. člen Posebni samoprispevek se plačuje v petih enakih obrokih na tek. račun 62400—7632—47088 Krajevna skupnost Podlehnik kot sledi: 1. obrok 30/9-1979 2. obrok 30/11-1979 3. obrok 31/1-1980 4. obrok 31/3-1980 5. obrok 30/4-1980. 6. Celotno naselje Kozminci volišče pri PERNAT Hinkotu, Kozminci ,16; 7. Celotno naselje Ložina volišče pri PERNEK Matevžu, LožinaS; 8. Del naselja Podlehnik od št. 1 do 67 volišče Os. šola Podlehnik; 9. Del naselja Podlehnik od št. 68 do 106 volišče pri ARNOS Francu, Podlehnik 81; 10. Celotno naselje Rodni vrh volišče Osnovna šola Rodni vrh; 11. Del naselja Sedlašek od št. 1 do 12 volišče Osnovna šola Podlehnik; 12. Del naselja Sedlašek od št. 13 so 39 volišče pri HERNEC Maksu, Sedlašek 20; 13. Del naselja Sedlašek od št. 40 do 96 volišče pri HABJANIČ Antonu, Sedlašek 59; 14. Del naselja Sedlašek od št. 97 do 128 volišče pri ŠEGA Andreju, Stanošina 7; 15. Celotno naselje Sp. Gruškovje volišče pri TRAPELA Francu, Sp. Gurškovje 5; 16. Del naselja Stanošine od št. 1 do 13 volišče pri ŠEGA Andreju, Stanošina 7; 17. Del naselja Stanošina od št. 14 do 40 volišče lovski dom, Stanošina 26 18. Celotno naselje Strajna volišče pri KAJZER Viktorju, Strajna 22, bivši VEČER 1C; 19. Del naselja Zg. Gruškovje od št. 1 do 22 volišče Osnovna šola Zg. Gruškovje; 20. Del naselja Zg. Gruškovje od št. 23 do 65 volišče pri BRAČIČ Janezu, Zg. Gruškovje štev. 35; 21. Del naselja Zakl od št. 1 do 20 volišče pri HL1Š Janezu, Zakl n. h.l 22. Del naselja Zakl od št. 21 do 41 volišče pri HERNEC Albertu, Zakl 38/a Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine; KRAJEVNA SKUPNOST PODLEHNIK Glasovnica za referendum 26/8-1979 6. člen Vsak dela zmožen občan je dolžan opraviti en dan dela pri urejanju bankin. V kolikor dela ne opravi je dolžan plačati dnevnico v višini 300.— din. Dela so oproščeni vsi moški stari nad 60 let, vse ženske stare nad 50 let, matere z otroci starimi do 7 let, nosečnice, bolni občani, ki se izkažejo z zdravniškim potrdilom ter otroci do 15. leta starosti. Glasujem ..ZA” „PROTI” uvedbo posebnega samoprispevka v denarju in delu po 2. in 6. členu sklepa o razpisu referenduma za sofinanciranje pri modernizaciji cest. Vse glasovnice so overjene z žigom Krajevne skupnosti Podlehnik. 7. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik KS Podlehnik in vsi tisti, ki so že zaposleni kljub temu, da so stari manj kot 18 let. Pri izidu referenduma se ne štejejo tisti, za katere je uradno ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali na služenju vojaškega roka in se glasovanja niso mogli udeležiti. Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku tega člena se šteje uradno obvestilo ali pismena izjava svojcev odsotnega. 9. člen Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti. Postopek vodi in izid o glasovanju ugotovi volilna komisija Krajevne skupnosti Podlehnik. Glasovanje na referendumu vodi glasovalni odbor, ki ga imenuje volilna komisija Krajevne skupnosti Podlehnik. Sklep o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije Skupščina krajevne skupnosti Podlehnik. 8. člen Referendum bo v nedeljo 26/8-1979 od 06. do 18. ure. GLASOVALNA MESTA: 1. Del naselja Dežno od št. 1 do 22 volišče pri TRAPELA Jožetu, Dežno 5/a; 2. Del naselja Dežno od št. 23 do 44 volišče pri KOZEL Mariji, Dežno 26; 3. Del naselja Jablovec od št. 1 do 20 volišče pri HLIŠ Janezu, Zakl n/h; 4. Del naselja Jablovec od št. 21 do 55 volišče pri VAUPOTIČ Jožetu, Jablovec 32; 5. Celotno naselje Gorca volišče pri BELŠAK Jakobu, Gorca 43; 10. člen Za pravilno uporabo posebnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Podlehnik. 11. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 78/1 Datum: 30/7-1979 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Podlehnik Slehta Vili 1. r. Uradnijvestnik občin Opnož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda je 2 dinarja. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno. Izdajatelj zavod Radio-Tednik Ptui. Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/L Tiska časopisno grafično podjetje Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.