..Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za čelert leta t si. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 4 Ieta90 kr.. ak<» zadene na ta dan praznik, izide ..Danica"dan popiej. Tečaj XLV V Ljubljani, 22. imal. travna. 1892. List 17. Stara Božja pot Marije Device v nebo vzete na Dobrovi pri Ljubljani. Spisal Anton Lesjak. dohrovski kapelan. I. Del. S 1. Kaj nam pravijo ustna izročila in zgodo-vinopisci o začetku božje poti na Dobrovi? (Dnlje.) Poslušajmo, kaj nam pripoveduje o tem ustno izročilo in kaj zgodovinopisni. Pred sto in sto leti je ves ta hrib, kjer so sedaj farovž, farovška poslopja in šola, pokrival temen gozd. Segal je prav doli do travnikov. I >a je temu bilo res tako, to dokažem. Saj še ni več kot 140 let, ko je germovje in gozdno drevje raslo še prav tikoma pri cerkvi, ko je vendar cerkev bila postavljena že toliko stoletij poprej. Hrib nad cerkvijo je spremenil v rodoviten svet še-le g. Jernej Zupanec, četerti župnik Dohrovski 1. 17")7 in 1758. On pravi v zapisniku, ki je še shranjen v farnem arhivu, da je napravil te njive z veliko težavo in stroški, ker je moral potrebiti in izkopati mnogo germovja. Zato se tem njivam gori še dandanes pravi „ni Borštu." V farnem arhivu se nahajajo stari bakrorezi za napravo spominskih podobic te božje poti. Tudi na teh bakrorezih je videti, da se je gozd pred kakimi 1 f>(I leti še prav doli do cerkve in šole razprostiral. To se mi je zdelo potrebno pojasniti, da se more naslednje umeti. Med ljudstvom živi pobožna povest, katera nam pripoveduje čudežni začetek te božje poti. Ta legenda je bila že večkrat opevana. Prav mično jo je sostavil pokojni J. Kovačič, dekan na Verhniki. Natisnjena je v Slomškovih „Drob- tinicah" 1. 18G3 in obsega 41 osemverstnih kiti«*. Ta legenda pravi, da ob času ko je bil ta kraj še samoten in ves zaraščen, je živel blizu vode samoten kmet, ki je imel mnogo drobnice in goved.* i Mali njegov deček, ves priprost in nedolžen, je pascl njegovo obilno čedo. Pobožna mati je pazila na to. da je sinček vsako jutro za rana vstal, se pokrižal in molil. Po kosilcu dene svojo torbico in rog čez ramo, pa tudi svoje Inizgove piščalke ne pozabi. Ko se pokropi z blagoslovljeno vodo in je živina že izgnana, zatrobi v rog, da se razlega na vse strani. Zdaj z bičem tla pokriža in poči, goveda in drobnica se zažene v trop na obilno, dobro pašo po bližnjih gričih in dolinicah. Pastirček posluša vesel raznih ptičkov glasno petje in mično žvergolenje. Tudi sam se usede na bližnji štor in piska vmes. Ko se ljuba živinica ñapase in v bistri vodi napoji, jo pastirček žene vesel na dom. Tako mu poteče dan za dnevom. Nekega večera pa, ko pastirček brezskerbno piska na svojo hezgovko in sklicuje po navadi čedo, se mu ne oglasi ne sivka ne liska. tudi drobnice ni nikjer. Peka sem ter tje. kliče in kliče, pa odmeva mu le jck. Noč se bliža. Dečka skerbi : kliče Boga in Marijo na pomoč in de-a svete obljube. Zazdi se mu, da sliši v «»bližji mukanje govedi. Gre za glasom in „hvala Bogu!" vzdihne, ko zagleda vso čedo skupaj na enem kraju. Ali kako ostermi, ko vidi. da je vsa živinica obern jena na eno stran in kleči na sprednjih nogah! Revček ne vé. se mu li sanja ali je resnica. Kakor odrevenel gleda predse, da se prepriča, ali njegova čeda res kleči pred malo podobo v leščevji ? Prekriža se, serce mu utriplje : ♦) Splošno pravijo, da je hila ta hiša sedanja Kudniko" hiša št. 19 na Dobrovi. Ù bliža se podobi, jo častitljivo vzdigne in poljubi ter 1 litri ž njo proti domu. In zdajci se vsa čeda spusti za njim. „Mati. glejte čudo, katero sem videl. Pred to podobo je klečala vsa naša čeda,'1 kliče veseli pastirček. Mati, vsa zamišljena v obilna opravila, se ne zmeni dosti za dečka in dene podobo v skrinjo. Drugi dan žene pastir čedo po navadi na pašo. Ali na večer mu zopet vsa čeda zgine spred oči. T robi in kliče, pa nobeno goved ne zamuka, nobena ovčica ne zameketa. Kaj velja, si misli, morebiti je čeda zopet v leščevji. Gre toraj na oni kraj, kjer je bil živinico našel prejšnji dan. In glej! živinica vsa zopet kleči pred podobo Marijino. Tudi on poklekne, pobožno zmoli J e-ščenasimarijo," vzdigne in poljubi lepo podobo in gre proti domu ž njo. „Oujte vendar, ljuba mati, vsa živina je zopet klečala pred to podobo.11 Mati jo zopet v skrinjo dene, pa dobro zaklene. Čudno sirer se ji vse to zdi. mnogo misli, pa le molči. Tudi tretji dan se ponovi to čudo. „Oj za božjo voljo, mati! naša živina je bila zopet pri podobi in je tam klečala.- — kliče pastirček, ko prižene na večer živinco domu. Žena se prestraši. Reče malemu: „Jutri po sv. maši grem duhovnemu očetu vse to povedat, ti pa tega nikomur ne pravi!" In tako je žena res storila. Povedala je vse na tanko in resnično. „Se danes hooem prišel z malo tovaršijo k vam.4' ji rečejo gospod. In kmalu potem pridejo za njo trije gospodje duhovni. Ko pa gospodinja odpre skrinjo, v katero je že v tretje shranila podobo. — podobe ni nikjer. Vsi se čudijo. Sedaj pokličejo pastirčka. X ar oče mu. naj pase čedo po navadi, in ako na večer na njegovo trobenje ne bode šla živiniea domu. in jo bode zopet našel pred podobo v lesčevji, naj urno pride povedat in jih poklicat. — 1 »eček pase po navadi. Prepeva, in piska na bezgovo piščalko: ko se pa proti večeru živina na pase. gre vsa čeda zopet na znani kraj ter redoma poklekne. Ko deček to zapazi, teče hitro domu in spelian pripoveduje, da je sveta podoba zopet na gričku, kjer >e lrščevje začne in da vsa čeda kleči pred njo.*) Zdaj urno romajo duhovni in vsa družina na oni kraj. katerega jim pokaže pastirček. evico Marijo. S solznimi očmi vzamejo častiti gospod preeudno podobo, jo nesejo v hišo ter napravijo majhen oltarček, kamor jo postavijo, naj bi tu bila. dokler ne pozidajo ka- * Svet. kjer stoji s»*da; tarna «-t*rkev. je t »i 1 pred ra-« ,'ri«"a^t. Iti) m»* sedanjo >•»!<» prerej jrlolMtk jarek, ki >♦• j»- pa p«>/n»\« /..»v» m /ravnal. Pi>. pele na čast Materi liužji na mestu, kjer se je prikazala v tej podobi. Kmalo je postavljena mala kapela. Slovesno zdaj prenesejo čudno podobo iz hiše kmetove ter jo med molitvijo postavijo na mični oltarček v novi kapeli. Daleč na okrog se je razglasil ta čudež in verniki so romali na božjo pot k „Mariji v leščevji.u Seveda je bila kapelica kmalo premajhna. Zato so pozidali lepo cerkev v čast Materi Božji v nebo vzeti. V bistvu ravno to, samo da mesto vse čede imenuje le dve ovčici, nam pravi tudi mična pesmica, katero je zložil g. Andrej Praprotnik, sedaj vpokojeni vodja perve mestne deske šole v Ljubljani, nekdaj pa pervi učitelj na Dobrovi. Pesmica je ta-le : Leži. leži dolinica, Dolinica lepa dobruvska. Zelene trate in polje Se z gozdi gostimi verste. Pastirček tam je pasel mlad Ovčice svoje mnogokrat; Zverine divje bal se ni, Od svoje čede jo podi. Zgodi se nek poletni dan. Ko tropič svoj že ima zbran. Ovčic- mu dveh ne staje še, Iskat ju koj po gozdu gre. Ni dolgo v gozdu se mudil, Ovčici ljubi je dobil; Al' kaj je to, on sam ne ve, Klečali ste ovčici dve! Pred njima pa podoba je, Bliščeče Božje Matere; In sveti strah obide ga. Prečudno gre mu do serca. Podobico je koj pobral. Jo skerbno hranil, k sebi djal; Duinu hiti z o v čl ca mi Prigodbo pravi materi Podobo mati spravi tu. Ni mar ji zanjo kaj bilo; Naravnost izgovarja se: „Igrača to utrcška je." Pastirček zjutraj v gozdu spet, Podobo najde, kakor pred; Domu hiti z ovčicami. Pokaže spet jo materi. „tiotovo vzel si ju duma." Za verne mati sinčeka ; „Kako bi le podoba ta V dobravo gostu sama šla?" In mati zopet spravi jo, Zaklene skerbno v skrinjico; Prepričati se dalje če, Al kaj resnice temu je. Pastirček zjutraj v gozdu spet Podobo najde kakor pred; Domu hiti z ovčicami, Pokaže spet jo materi. In mati zlo prestraši se, Ko zvč, da to resnica je; Verjame vse in iz serca Marijo kliče in Boga. Na kraj prigodbe čudne te, Marskteri romat, molit gre ; Kapelico sozidajo, Podobo v njo postavijo. Marije čast se tu glasi, Pomoči mnoge Bog deli; In kmalu še postavijo Prijazno cerkev romarsko. Iz daljnih krajev sem ljudje K Mariji v cerkev to hite. In tudi še današnji dan Ta sveti kraj je dobro znan. Tu starih sedem lip je še, Mogočno so izraščene,*) Na njih pa ptičice pojo, Mariji hvalo, čast dajo. Ud bližnjih krajev in drugod, Ljudje gredo na božjo pot; Marija mila dobrovska Pomoč in milost mnogim da.*) i Dalje uasl.) Moje spreobernjenje. Premišlj evanj e. (D»lje.J Pekel je tedaj, žali, in dovolj je, če moj prijatelj sedaj ne terpi tamkaj. Toda jaz, jaz nočem priti v pekel. Ali kaj naj storim, da se mu izognem? Zdi se mi, da sem se nekdaj učil v katekizmu na vprašanje: Kaj je treba storiti, da človek ne pride v pekel ? — „Kedor se hoče izogniti peklu, mora živeti kot se spodobi dobremu kristijanu. Lepe besede, toda praktično jih izver-ševati! Da, ali terpeti tukaj, živeč kot dober kristijan, ali pa terpeti v peklu na onem svetu! Druzega ne preostaja... 1'bogi prijatelj, kam me je pripeljalo razmišijevanje o tvoji smerti! Zavedlo me je k resnemu razmišljanji. Kes, čas je, da bi pričel resno živeti, zlasti ker so mi dobro znane nečimurnostisveta. Ce bi ljudje ne poznali tako *l Na v/hodnji slraui cerkve je stal ilo dne 10. aprila 18H8 hrast — orjak. Moral je hiti nad tisoč let star. Na porohku je meril v premeru cele \ metre. *) ..Vertei— I. 1HH0. str. 115». dobro mojega mišljenja, morebiti bi le-to še storil, toda ravnati se moram tudi po ljudskem mnenji, dasiravno mi je to v tem slučaji v resnici težko, prav zelo težko. In tudi marsikteri mojih prijateljev storil bi istotako, ako bi ga ne zaderževala ravne» tista ovira, bojazen radi ljudskega menenja. Nek pregovor pravi: Kedor je moder, se ne briga za menenje ljudstva, kajti to nikdar ne preneha govoriti. In jaz se ga vendar bojim, tedaj kaka modrost je moja? Tak sem kakor otrok, rad bi se spreobernil in vendar si ne upam. Mislim, da mi bode prijatelj v kratkem odpisal ter mi pokazal pravo pot, po kateri se zamorem rešiti. P e r v i nasvet. Prijatelj piše brezvercu: ..Tvoje pismo našlo me je v pravem položaju. Komaj sem ga prebral, šel sem v cerkev in opravil sveto mašo. In kakor si lahko misliš, priporočil sem Te iz vsega serca Božji previdnosti in dobroti. Premišljal sem resno tvoj položaj in zatoraj Ti pišem sledeče Dragi moj. zagotavljam Te, da imam sočutje s teboj. Zal m« je resnično, da živiš v slabi družbi, toda pomisliti je treba, da ni odmerjeno vsakemu zlo za to, da mu škoduje. Notranji boji. v kterih se nahajaš, upam. da so početki novega, srečnejšega življenja, katero bodeš kmalu pričel. Ti praviš, da so ti Tvoji notranji boji nekaj demoničnega (satanskega), jaz pa bi raje rekel, da so to sledovi čudovite previdnosti in dobrotljivosti Božje. Hočeš ali nočeš, bitja Božjega ne moreš tajiti, sicer zanikaš čuvstva svojega serca in ugovarjaš prepričanju vseh časov in vseh narodov. Vprašaj svoje sereč in odgo-rilo Ti bode: V resnici biva Bog, ki vse vlada in vodi. In ako priznaš pričnjočiiost Božjo, tajiti ne moreš tudi tega, da on misli na vse in skerbi za vse. ter da vidi v Tvoje sereč in pozna Tvoje dušne boje, kterih vzrok je — zagotavljam 'Te — on sam, kateri jih zamore istotako napraviti, kakor tudi zopet odvzeti po svoji sveti volji. < e hočeš toraj ozdraveti. oberni se k njemu, da Ti odvzame zopet dušne dvome, ter ti podeli serčni mir. Tako je storil tudi s sv. Pavlom, sv. Avguštinom in z neštevilnimi drugimi, katere je blagovolil zopet pripeljati v svoje naročje. Spominjam se, da sem že večkrat prišel v dotiko z mladimi ljudmi Tvoje verste. Sprejeli so moje nasvete in kmalu bili so zopet na terdnem. Pišeš mi, da si se dal zapisati za brezverca. 1'bogi prijatelj! Tega ti ne morem verjeti. Kojen si kristijan, izgojen tudi kot kristijan, in vendar si zgubil toliko dragocenost, sv. vero! Ko bi jo bil skerbno varoval, verjemi mi. bi Ti rodila neprecenljivi sad. kakor ga obrodi pri milijonih. Oh, oživi naj se zopet Tvoja vera! Moli k Bogu, molitev razsvetlila bode Tvoj duh, pokazala Ti bo vzrok Tvoje nesreče in povedala, katerega sredstva se Ti je z najboljim vspehom poprijeti. Se ena beseda! Ako povprašuješ, kaj Ti je pervo dalo povod, misliti na spreobernjenje, lahko vidiš, da je bila to podoba Matere Božje, in še sam nisi zato vedel. Ta dogodek je čudovit in ima gotovo namen, zopet pridobiti Te spoznanju sv. vere in Bogu Tvojemu Očetu. Toraj zateči se k Njemu, in če mi verjameš, prični že sedaj moliti češčenamarijo in kmalu se bodo razperšili oblaki, ki Ti sedaj dušo obdajajo. Vedi, da Marija, naša dobra Mati, vodi nas po najprimernejših potih do zveličanja. Poslušaj me toraj in zaupaj! Moli vsak dan trikrat češčenamarijo, to Ti svetujem, zateči se k njej, kakor k pribežališču grešnikov: pomagala Ti bode Marija. — Hvala Ti za zaupanje, s katerim si me počastil, in verjemi, da sem Tvoj najzvestejši prijatelj." < Dalje na?l. > v Martin Skubic. (Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.) (Dalje.) Ko je bil Skubčev Martinek zveršil v Ljubljani z lepim vspehom normalno šolo. ga pošljejo stariši v Novo mesto v latinske šole, kjer se je enako odlikoval s pridnostjo kot z lepim vedenjem vseh šest let. katere je ondi preživel. Njegov starejši brat Jožef, ki je bil tudi v Ljubljani v šoli. je moral doma ostati, ker mu učenje ni šlo tako izpod rok. kot mlajšemu, Martinku. Ko je bil Jožef dorasel, je bil prevzel očetovo domačijo, a umeri j" v mladih letih, še neože-njen Tako je postal oče. ki se je bil že znebil gospodarskih skerbi z novega gospodar obširnemu posestvu in sicer ravno v tistih letih, ko je bil naš Martin dijak v latinskih šolah, v modroslovju in bogoslovju. Zato nam je umljivo. kar pripoveduje še živeči mlajši brat Anton, da je dijak Martin z velikim veseljem prihajal k očetu na počitnice: in da se je deržal tudi v prostem času naj rajše doma pri sta-riših. kjer ga je večkrat obiskal kak sošolec ali prijatelj. Včasi je tudi sam obiskal kakega prijatelja ter izostal nekoliko dni z doma. Posebno dobra sta si bila z upokojenim učenim semeniškim profesorjem in častnim kanonikom dr Janezom Semenom, ki živi v Ljubljani. Vedel se je pa Skubic doma in drugod vedno dostojno Doma je posebno marljivo knjige prebiral. V naših dneh vse rado potuje: pa čuda ni, ko imamo toliko cest in železnic, toliko pošt in kočij. Ne smemo s»» torej čuditi, če tudi sedanji dijaki v počitnicah bolj potujejo, kot nekdanji. Samo ob sebi je potovanje gotovo tudi znatne koristi za okrepčanje duha in telesa, zlasti če se potuje v pošteni družbi, peš in z namenom, spoznavati prelepe naše pokrajine, visuke gore in bist-» vode. mična jezera in lepa mesta. Nikakor pa našim dijakom ni v korist ono shajanje. ki se je začelo gojiti v zadnjih letih, one dijaške veselice po raznih krajih naše domovine, v katerih se le pije in poje. gode in pleše. Na videz se sicer takim shodom podkladajo višji nameni. Pravi se, navdušena mladina vzbuja na takih shodih med ljudstvom narodno zavest, vresničuje ideje, katere zastopa to ali ono narodno društvo, sama se uri za narodno delo itd. Nočemo sicer temu oporekati, vendar terdimo, da so taki shodi, vsaj kakoršne smo v zadnjih letih opazovali, pogubni za mladino v nravnein in večkrat tudi v telesnem obziru. Na takih shodih se jako rada sklepajo prezgodnja m nevarna znan-stva z drugim spolom; neizkušena mladina se vabi k ti ali oni politični stranki itd. Vse to in tako gotovo ne krepi, ne blaži značaja naši šolski mladini. Naj tukaj še omenimo, da tudi o obnašanji dijakov. kadar gredo v večih množicah na počitnice, zlasti na železnici, se večkrat slišijo graje iz ust so-popotnikov Mladeniči naj pomislijo, da z neolikanim obnašanjem škodujejo lepemu slovesu vse naše dežele. Tudi ni spodobno, ako mali „bobki," ki imajo že v nižjih razredih s „smodkanjem" odveč posla, enako počenjajo včasih na železnici ali sicer potovaje na počitnice! Kaki smrad tišči zgodaj iz ust, kaka piš-kavost. kaka gnjiloba zgodaj na pljučih, in pa koliko denarja zaverženega, za kterega so mater ali druge osleparili. Ne rečem pa, da bi to bilo sploh. — zgodi se vendar le prevečkrat. Kaj tacega dijak Martin Skubic ni počel. Sploh bi morali šolski mladeniči skerbno gledati na to, da bi se o vsaki priliki obnašali do s to j no. Ne škoda, temveč znamenita korist bi bila za odgojo mladine, ako bi se nekterim tva-rinam. ki se skoz vse šole mlatijo, kake ure odtergale in naj bi se poučevala tudi tvarina, ki se imenuje spodobnost, lepa šega, dostojnost v življenju. Po dokončanih latinskih in modroslovskih šolah je Martin Skubic v jeseni 1. 183j veselega serca prestopil v duhovsko semenišče ljubljansko: „Gospod je moja dedščina; on mi je odločen v delež; česar sem se na svetu znebil, mi poverneš ti v višji meri." (Prioi. Ps. 15. :>>, je vskliknil na pragu v svetišče Gospodovo. Bog sam ga je bil poklical v preimenitni duhovski stan. to je kazalo vse njegovo življenje in enoinpetdesetletno vzgledno delovanje. Poklic božji pa so mu vsikdar vterjevali dobri kerščanski stariši, zlasti pobožna mati. ki mu je večkrat govorila o vzvišeni duhovski časti, ter mu ob enem naznanjala serčno željo, gledati ga kdaj pred altarjem Gospodovim. Poklic v duhovski sran čutil je rajni Skuoic tuii sam: zato mu ni bilo prav nič težko, spolniti materino željo, nasprotno: S sprejetjem v semenišče so se mu spolnile že dolgo gojene goreče želje last-nega serca. Umljiv-» je torej, da je kot bogoslovcc vedno zvesto sodeloval s poklicem božjim. Napredoval je z veliko marljivostjo v čednosti in vednosti, tako da se je tudi kot bogoslovcc odlikoval med svojimi tovariši, ter bil po končanem tretjem letu bogoslovja od tedanjega škofa Antona Aiojzija \Volfa mašnik posvečen 5. avgusta 1. 183U Se eno leto marljive in skerbne priprave za duhovsivi stan je preživel gosp. Martin Skubic v semenišču; na to pa ie stopil pridni delavec v vinograd Gospodov, kjer se je trudil od jutra mladosti svoje pa skoro prav do onega trenutka, ko mu je solnce zašlo v večnosti. ^bal.je nasl.) Čudovita previdnost očitno vlada v našem življenji. Večkrat pravijo ljudje, ki bi se radi učene delali in tudi kot taki veljali, da dandanes ni več čudežev. Sicer nimajo za to prenaglo in nepremišljeno terditev nobenega dokaza, in prišli bi v naj večjo stisko, ako bi pravi učenjak dokaz od njih terditve terjal; vendar navadno ostanejo z nekako terdoglavostjo pri svoji terditvi, večkrat seveda le iz tega vzroka, da se prepirajo. Kakega obžalovanja pa so vredni taki bahači, taki polovičarji, ali bolje rečeno, nevedneži. kako smešni so mirno mislečemu, učenemu opazovalcu. Navadno so to ljudje, ki brez lastne skušnje ponavljajo besede druzih. se z njimi bahajo. ter celo še s svojo vednostjo in prebrisanostjo sloveti hočejo. Nimam namena omenjene terditve učeno pojasnovati; za misleče vernike samo to omenim, da prava Cerkev ima zmeraj svetnike v sebi in pri vsakem se morajo čisto nedvomljivo spričati zraven svetega življenja tudi kaki čudeži, brez tega ni nobeden med svetnike prištet od sv. Cerkve, in ker se služabniki Božji vedno prištevajo med svetnike, je očiten dokaz, da se čudeži še zmeraj gode. Sicer pa hočem tukaj le iz marsikterih dogodkov v naravi in čudovitih dogodb pojasniti, kako res Bog očitno in velikrat čudovito nad vami vlada. Rečem pred drugim, da lahko je ovreči terditve širokoustnežev. Ni treba veliko besedi, da se jim dokažejo njih slabi, smešni zaumeni. Opazuj mo n. pr. pridno nas obdajajočo naravo. Kterega ne bo premagalo (pretreslo) veličanstvo in lepota vsega stvarjenja, ako gre lepega spomladanskega dne na prosto ter korači čez polja, travnika, livade in skozi gozde? Komu se narava ne dozdeva kot velikanski čudež vsegamogočne in dobre roke Božje V Ali ni že vsako zelišče, vsako drevesce, vsak list v svojem razvijanji, v svoji rasti živi. človeku govoreči čudež? Ali ni celo vesoljstvo. sprememba noči in dneva, spremen letnih časov, tek zvezda, njih nešteta množica in nezapopadljiva velikost, učinek nepremičnih zvezd na svoje planete: ali niso nadalje zelo čudne lastnosti raznoverstnih nebesnih teles. — ali vse to. vprašam, niso li vedni. velikanski čudeži stvarjenja. kterih pa navadno ne občudujemo le iz tega vzroka, ker so takorekoč vsakdanji, zato so nam tudi več ali manj nepomenljivi. ter nam ne vzbujajo našega občudovanja tako. kakor bi ga v resnici morali z njih nepopisljivim veličanstvom. Ne gledč na vse druge, v božjo čast ter v korist in veselje ljudem stvarjene. brezštevilne bitja, najdemo, smem to z največjo gotovostjo terditi. tudi v življenju vsacega človeka enega ali tudi več dogodkov, ki so človeku nezapopadljivi, in morajo zato kot čudežni veljati. Kdo bi na pr mogel razlagati sanje, slutnje delovanje človeške duše. spreobračanja itd. na popolnoma naravni način, če bi še toliko časa modroval? Kdo ne občuduje nekterih ozdravljenj bolnikov, ktere so že najboljši in najurniši zdravniki popustili, ter naravnost iz notranjega prepričanja rekli, da se mora stvar le po nadnaravnem čudežu razlagati, kar se n. pr. večkrat zgodi v tempeljnu presv. in brezmadežne Device in nebeške Kraljice v Lurdu in na drugih božjih potih. Ne da bi se dalje pečal s posameznimi slučaji, hočem jih le malo navesti, kterih sem bil v svojem življenji sam priča, nad kterih resničnostjo tedaj nobeden ne more dvomiti. Eden mojih bližnjih sorodnikov, znanstveno zelo izobražen ter poznan kot učenjak in strokovnjak, ki je bival kakih pet ur od svoje rojstv»-ne hiš.- prišel je neki večer že pozno domu. ko je opravil svoje dnevne opravila, in se kmalu nato utrujen vlegel. Vendar ni mogel nikakor očesa zatisniti. tak«» z.»lo zdihoval je po svojih daleč oddaljenih znancih (sorodnikih). Misel, daje ravno dan poprej pismo sprejel, ktero mu je naznanilo, da so njegovi sta riši in sestre vsi zdravi ter se jako dobro počutijo, ga ni hotela nikakor pomiriti. Naenkrat — bilo je ob enajstih zvečer — je vstal, se hitro oblekel, vzel palico in puško, šel v viharni noči čisto sam čez hrib in dol ter dospel ob petih zjutraj v domačo hišo. kjer )•» našel svojega ljubega očeta na smert ni postelji, dru žino pa v največjem obupu; oče oboleli so le nekaj ur poprej. (Dalje nad i Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. Veliki te len so v Ljubljani verniki v velikih množicah božje grobe obiskovali, in to v začetku pri dosti vgodnem vremenu Veliko sobot-• pa je tako hudo deževalo, da pri vstajenji nikjer n; mogla procesija iz cerkve. Tudi v nedeljo dopoldne je še lilo. popoldne pa se je zjasnilo in postalo lepo vreme. V torek po veliki noči pa je v Ljubljani in po Gorenjskem zopet deževalo in slednjič tudi hudo snežilo. Na Velikonoč pri pontitikalni škofovi maši je bila šenklavška cerkev vsa natlačena vernega ljudstva; po sv. maši so prevzvišeni gospod knez in škof vernikom slovesno podelili papežev blagoslov za popolni odpustek, tistim namreč, kteri so o tej priliki vredno opravili spoved in sv. obhajilo Veliko soboto po vstajenji Gospodovem je preč. stoljni kapitelj prevzvišenemu gospodu knezu Škotu vošil vesele praznike, in o tej priliki so se višji pastir priporočili v molitev in naznanili, da se v torek 1 i>. t. m., odpeljejo na Dunaj za kak dan k neki škofovski seji. — Na ljubljanskem Gradu so ob koncu velikega tedna in še v nedeljo in ponedeljek jetniki imeli s v misij on in vdeleževali so se ga jetniki z veliko pridnostjo in prav obilno. To je kaj dobro in potrebno opravilo: hvala Bogu. da je po prizadevanji čast. g kurata jetniškega prišlo do tega! Vodil je misijon prečast. P. D o lijak S. J. in mnogi gg. duhovni, redovniki in drugi, so pomagali spovedovati. Kako zelo potrebno in koristno bi bilo. da l.i tudi dijaki srednjih šol dobili take duhovne vaje. pa tudi gg šolski učitelji, in ne manj rokodelci, ter govc-i itd., kakor imajo na Dunaju in po druzih mestih. Kar se sliši iz marsikterih okuženih velikih mčst. moralo bi vplivne oblasti močno opominjat; da naj resno skerbijo za obvarovanje, zboljšanje mladine in sploh občinstva. Iz Amerike Joliet. 111.. Iv sušca l>iiJ. \Yl«»č. gosp. msgr! Minulo je že pol leta. odkar sem Vam zadnjič poročal o naši slovanski misijonski postaji Sedaj nimam ravno tako zanimivih novic, a tudi malenkosti zanimajo časih Kvo Vam jih kopico. Ko smo oktobra m. leta našo cerkev posvetili, imeli smo sicer v velikem oltarju podobo (statvo sv. Jožefa, a ta sv. Jožef je bil, na uho povedano, izposojen. Ne. kakor da bi bili pozabili nanj. ampak zakasnil se je na svojem potovanju v „obljubljeno deželo." Naročil sem ga že 3 mesece, preje na Francoskem. vendar evropski kristjanje so in ostanejo počasni in ta počasnost je bila kriva, da ga nesmo dobili o pravem času. Kaj storiti ? V cerkvi sv. Janeza Ev. imajo v stranjskem oltarju lepo podobo sv. Jožefa, za to sem poprosil in postrežljivi g. župnik mi jo je drage volje prepustil. Ta dan po blagoslovljenji naše cerkve pa je dospel sem pravi naš sv. Jožef, podoba lepa, kakoršne še nisem videl popreje. Podarilo jo je naši cerkvi tukajšnje slovensko katoliško podporno društvo sv. .Jožefa; stane nekaj nad 6000 frankov. Tačas imeli smo v cerkvi le en oltar, veliki oltar, danes imamo že dva stranska; v levem je kip lurške Matere Božje, v desnem pa podoba presv. Serca Jezusovega. Pervo je daroval farman naš g. Jan Zupančič, drugo pa neka nemška gospa. Za Veliko noč pa nam je namenjeno še lepše presenečenje. Veliki «•Par ima že dve prazni dolblini. kateri smo do sedaj s « vetlicami spopolnjevali. Tu sem sam precej v začetku namenil postaviti kipa slovanskih naših a po stolov, ss. Cirila in Metoda. Sedaj sta že v delu. izdeluje ju češki umetnik iz Chicage Minulo ne eljo je prišla k meni deputacija naših Slovakov (kakih t JO jih spada k moji cerkvi), ter mi izročila 50 dolarjev v ta namen. Glejte tako si lepšamo hišo Božjo. Predpustom so se naši rojaki tudi spomnili sv Jožefa. Pri vas takrat svet nori. no pri nas ne poznamo tega Pustni torek je tukaj, kakor vsak navaden dan Malo nedolžnega veselja pa ne škoduje, so si mislili naši Slovenci, napravili so majhno veselico. se zbrali skupaj in nabrali za cerkev 200 dolarjev, okroglih 500 gld. av. v. Sedaj pa se postimo, četudi smo dobili po mil. g nadškofu našem za letošnji post popolno dispenzo «spregled» vsled „influence"* in vsaki petek zvečer imamo križev pot. kojega se naše ljudstvo prav pridno vdeležuje. Kes. križev pot smo zadnji čas tudi dobili v cerkev. Posamezne postaje kupili so nam darežljivi rojaki, bodisi pojedini, bodisi več skupaj, in sedaj gre glas po vsem Jolietu, da naš križev pot je najlepši v mestu Začetkom t. m. dobili smo tudi novega orga-nista. Zove se g Fr. Bernik. rojen je v Ameriki od si-»v. starišev. govori izborno slovanski, angleški in nemški. Popreje so nam petje pri veliki sv. maši iz prijaznosti oskerbovale angleške in nemške gospo-dičine. Vsako nedeljo imamo namreč 2 sv. maši in pridigi, ob «Sih tiho. ob loih peto sv. mašo Pri peti sv. inaši poje se tu po določilu III Baltimorskega cerkvenega zbora le latinsko. Sedaj vežba naš gosp. organist že okrog 25 pevcev, poleg tega poučuje v v«-černi šoli naše mladeniče v angleščini. Tudi v društvenem oziru smo nekoliko napredovali. Vstanovili smo med tem časom dvoje katol. društev: društvo vitezov sv. Jurija za mladenče. ki si je že naročilo popolno vojaško opravo; sedaj šteje tio udov: drugo je žensko Marijino društvo za olepšavo hiše Božje. Sv. Jožefa, patrona našega smo letos, kar mogoče. slovesno praznovali. Tri prejšnje dneve obhajali sinu 40urno pobožnost na čast sv. R. Telesu, ki se mora v zedinjenih deržavah po vseh katoliških cerkvah najmanj enkrat na leto veršiti. Č g. M. Solnce iz Št Pavla prišel nam je na pomoč. Vsaki dan imeli sine» zjutraj peto sv. mašo s pridigo in zvečer zopet govor, litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Verniki so v obilnem številu hodili k tej pobožnosti in pristopali k sv. zakramentom. — Sv. Jožefa dan imeli smo jako slovesno službo Božjo Sodelovali so irski gospodje: Rev. J. J. Morrissey, celebrant, Rev. P. W. Dunne, Rev. J. P. Forster. in Poljak. Rev. D. Koziolek-Po dokončani službi Božji zaključili smo 40urno pobožnost s slovesno procesijo s sv. R. T. po cerkvi in z zahvalno pesmijo. Mnogim naših rojakov so pri tej priložnosti lile solze po licih. Cerkev bila je natlačeno polna, dasi sv. Jožef pri nas ni zapovedani praznik. Bog ohrani naš verni narod še v prihodnje v tej gorečnosti! Da ste mi zdravi! F. S. Šusteršič. Razgled po svetu. Bim. Ogerski knez nadškof in primaz Vaszary je P2. t. m. dospčl v Rim in ostal je v avstrijanskem sprejmišču „al Ani a.u Tudi nekaj druzih škofov je na potu v Rim, ali pa so že tam. Pomenljivo je naznanilo iz Rima, da ondotna volilna družba „Unione Romana" je pričela volitveni boj za občinske in krajinske volitve. V družbi sami je za pervega predsednika izvoljen gospod markeze Crispotti, vodnik časnika „Osservatore Romano/ V kratkem bodo po vsih škofijah izdani listi katoliških volilvcev. Ta pristop v politiški boj se gotovo ni zgodil brez privoljenja sv. Očeta. Čas je. da se italijanski katoličani ganejo, če ne, bode na zadnje vse do čistega pri teh liberalnih gospodarjih šlo pod klop. („balzb. Kirchenztg.") — Kakor drugod, tako so tudi na Laškem za 1. maja prepovedane vse očitne skazovanja, počenjanja. shodi itd., kar smejo vradnije tudi z orožjem zabra-niti. Privatni shodi se smejo dovoliti le z vstopnicami, toda časniški zastopniki ne smejo pričujoči biti... Tako brezverci lovijo kravo, ki so jo sami iz hleva izpodili. — Frančiškanski pater Marcellino iz Civezze je nedavno dal na svitlo Dantovo „Divina Comrnedia^ po nekem vatikanskem kodeksu z latinsko prestavo in z izverstnim p »jasnovanjem pisatelja Giov. Serra-valle-a. Za to učeno delo je 3. aprila od sv. Očeta dobil pohvalno pismo. Sv. Oče, ki so sami med naj pervimi učenjaki, pravijo med drugim, da pisatelj je s tem dal dokaz, kako se tisti redovni možje, ktere naš prevzetni čas zaničuje, po zgledu svojih prednikov, vedno dalje zaslužne delajo za umetnijo, učenost in za vsako pravo oliko. („Con cio riusciate eziandio a confermare e a dimostrare coll' esempio, come queli Religiosi, che la nostra eta superba ha in tanto dispregio. seguano aneh *) oggi a mer i tare, giusta le antiche loro tradizioni. delle buone lettere, delle scienze, e d' ogni piu squisita civilta ") V Jeruzalemu so se sestre sv. Vincencija pred kratkim naselile, da bolnikom strežejo, in gobovim, kakoršnih je v Jeruzalemu precej veliko — o žalostna osoda! Francoski konzul jim ni mogel k temu potrebne pravice (fermana) pridobiti, morebiti iz zanikarnosti, *) Nekteri apostrofi v tem lepem stavku kažejo, kako Italijani (pa tudi drugi narodi) se v prozi sem ter tje rabijo apostrote. kterih se pa marsikteri naših v svojih vodenih popevkah hoje. kakor zelenega pajka! pravi sporočilo. Nato jim je turški poglavar sam pridobil ferman. In Francosko velja za varha katoličanov v Palestini, — ne mara tako, kakor je zdaj varh katoliške vere v francoski deželi sami, kjer katoličani marsikterikrat še v cerkvi niso več varni pred rudečkarskimi tolovaji! I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec april (mali traven), a) Glavni namen: S/toštocanje rerežev Jezusa Kristus*. b) Posebni nameni: 25. S. Marka. P«>božnost. zaupanje in spoštljivo vedenje pri molitvi. Posvečevanje samega seb<- pri duliovn h. /astaii z velikonočno spovedjo. 2K. Naša 1J. Gospa dobrega sveta. Svet za vladarje in ljudstva v rešenje socijalnega vprašanja. Razcvitanje marijanskih kongregacij. Kerščanske matere in njih otroci. 27. BI. Peter Kauizij. Povernitev pregnanili redov na Nemško. Duhovni in obhajanri.- Kanizijeve družic. 2S. S. Pavel s Križa. l-judski niisijoni in duhovne vaje. Vse posebno priporočene dušnopastirske zadeve. Nameščen je važnih župnijskih duhovni j. Družbe sv. R. Telesa. 21). S. Peter mai. Delovanje /.'»per suženjstvo in njega pospešitelj. Afrika in njene p itrebe. Zidanje noveira samostana v renskih pokrajinah. Jetnišnice. HO. S. Katarina Sienska. Ženski redovi. P«>spešitelji molitvenega apostoljstva. Šmarnicc. Vse p«»slane. pa še ne uslišane zadeve. Udje molitvenega apostoljstva in bratovščine presv. Serca Jezusovega, ki so umerli v mescu aprilu m ki umerjo v mescu maju. _ II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Mati priporoča razuzdanega sina za spreobernjenje. za vredno opravijenje velikonočne dolžnosti. -Mir in zadovoljnost v zakonskem stanu na priprošnje presv. Družine Jezusa, Marije, in sv. Jožefa. — Nesrečni zaničevavei duhovnov. — Hudo bolan dijak za ljubo zdravje, če je Božja volja. — Razuzdana hči za poboljšanje. — Zakonski mož za spoznanj«-in spreobernjenje na priprošnje sv. Jož. in sv. Frančiška. — Hči in mož v dober namen. Zahvale. Na priporočevanje k N. lj. («osp«;j in k sv. Jožefu sem bila uslišana v veliki potrebi ; torej naznanjam naj priserčnišo zahvalo usmiljenemu Bogu. N. lj. ti. in sv. Jožefu. Iz Loke. 19. aprila 1892. C. K. Lastek za raznoterosti. Očitna zahvala. Imeli smo tukaj sveti misijon od pervega do desetega aprila; prevzeli so to sveto opravilo prečastiti misijonarji gospodje : Franc J a v- šovec, superijor pri sv. Jožefu v Celji. pa Kar.-l H e i d r i h in Urban X e ž m a h iz Ljubljane I 'omagala sta stalno čč oo. Benedikt, vikarij v Brežicah, in eden očetov kapucinov iz Kerškega: pomagali so tudi čast. gospodje iz dekanije Neutrudljivo so vsi delali v spovednici in gg. lazaristi še poveril na prižniei; bilo je vseh obliajaneev čez 3 tisoč. Bodi zahvala Bogu in gospodom sodelavcem, in Bog naj vsem prav <>bilno poverne! V Leskovcu. 12. aprila 1V.I2. Dr J. Sterbenc. dekan V Cirknem na Goriškem je II. t. ni umeri on-dotni preč. g. dekan in zlatomašnik Jož. Jeraiu. star 77 let. R I P. V Cirknem je 14. aprila po daljni bolezni previden s ss. zakramenti, umeri vikarij v Novakah č g. Anton Selak. mnogo znan in spoštovan g« »spod l v «g mu daj večni mir. Marija Košir, urnerla je 12. aprila previdena s ss. zakramenti, stara lio Ičt. bodi sorodnikom in prijateljem v molitev priporočena. Tudi v Jozefinn so bile veliki teden prav ginljive duhovne vaje. (Več prih.f Deržavni zbor zopet prion" zasedanja 2»;. aprila. Celovec. Milgsp. knez in škof so lil. t. in. odrinili v Riin in vernejo se ob kon«-u tega mesca Prošt in dekan preč. g. Fr. Vu-onik v Doberli vasi je nevarno zbolel; dekanijska opravila oskerbljuje v č. g. M. šervicelj. kn. šk. konzist svetnik, na Kebri'-i - Spremembe čč. gg kaplanov: Vaclav Valeš gr- i/. Gačnja za proviz. v šteben na Žili; Ant Konečni i/ Sokolovega v Šmarje pri Volfsb. Teodor Stufka i/ .Šmarja na Sokolovo. Obiskovanje cerkva in birmo vanje bode m«-s.-a maja: maja v Ovbrah. 4. v Kerčanjah Y na Pu h. <>. v St. Andražu. 7. pri sv. Jederti pri Volfsb.. * v Šmarjeti. it. v R«*»jah. M», v šmartnem Miranitzthal» 11. v Guštanju. 14. v Glodnici. ia. v Nemškem «.i binju. Ki. v Pisnegu. Is. v Podljernosom. P* na hu-holici. 21. v Lipi. 22 v školičah. 2*. v št. Petru pri Grabs t.. 21). v Bilčovsu. Naš rojak č. g. Jan Fajdiga. bivši c. kr mornarski kapelan. je šel v pok» »j / naslovom m«»nruskega župnika. Premeščeni so čč gg.: Fr. Krumpestar iz X«v»dj na Prečino; Fr Verhovšek iz Ribniee v Komendo. Jan Mavring iz Vodic v Kranj; Fr. Birek iz KutVv v Kranj: Mat. Slak iz Preloselj v Vodice: Ign Zu pane«-, bivši ternovski kapi. v Pr«'doslje; J. Pavlu-iz Boštanja v Cerklje na Gor.. Al. Cešar»*k iz Cirkni« ••• v Boštanj: Fr Rajčevič z Bn-zovca v Vi j »a v« •. .1 Lovšin iz Mokronoga v Koi evje. Jož Žagar iz Star-ga terga pri Polji v Hinje: Jož Kramarič iz 11 i rt J Stari terg pri P ; J. Zupan iz Vipave na Br«*z«»w« Škofovo obiskovanje in birmovanje bo«l«. i .-..s imele duhovnije od 27. maja do 4. rožnika. Kovt-'pri Jesen.), Rateče, Boh. Bela. Kamna g«.ri.-a i»-' brava, Ovsiše. Besnica in Iieteče. «'»d I r rožnika dalj»* do 10. Jul. pa nektere duhovnije d»-kanij: Leskov.sk«-Xovomeške in Semiške. Pozneje bodo natank«» naznanili. „Amerikanski Slovenec" l. aprila t. I. pis»*, da je 14. sušca v Glešavu za vratnu-o umeri Fran«- P» «»ga ta j. iz Zadobja. fare Lučinske na Kranjskem, ki je še le 4 tedne poprej prišel v Ameriko, zapu-stivši doma ženo in evetero otročičev. Star je bil :;o Kt. I log mu daj večni mir! Ginljiv opis velikega tedna pri sv. Jožefu v Prjedoru prinese .Danica-4 prihodnjič. Iz rimskega Martirologija. 21. aprila. V Kr.ntuvariji na Angleškem, sv. An zel m škof. sloveč s svetostjo in učenostjo V Perziji, sv. Simeon, škof v Selevciji in Ktesifontu. Bil je na povelje kralja Sapora vjet. vklenjen in krivičnim sodnikom izročen. Ker ni hotel solnca moliti in je Jezusa Kristusa glasno in z vso stanovitnostjo pričal: je bil zapeit v terdo ječo in dolgo časa hudo mučen še s 100 drugimi vred; izmed teh so bili škofje, mašniki in raznih redov duhovniki. Med tem je I sthazanes. kraljev tovarš v otročjih letih, stanovitno preterpel smert za sv. vero. Bil je ta mučenik že od sv. vere odpadel, pa sv. Simeon ga je spreobernil, in s je ta odpadnik tako srečno rešil in zveličal. Naslednji dan. ki je obletni dan Jezusove smerti. so bili Simeonu pred očmi vsi z mečem končani, on pa je vsacega posebej resno spodbudoval k stanovitnosti, poslednjič pa je bil še sam obglavljen. Z njim vied sta mučeniško smert preterpela preslavna moža. Abdehata in Ananija: njegova duhovna, tudi Pazicij. načelnik kraljevih umetnikov — zato. ker je poterjeval omahujočega Ananija, bil je skoz vrat prehoden ter so mu od ondod jezik iztergali. ter je grozne smerti umeri. Za njim so tudi njegovo hč«'r. ki je bila Bogu posvečena Devica, grozovito končali. In še več druzih. 22. aprila tudi na veliki petek, je bilo grozovito preganjanje po Perziji. Čez leto in dan usmertenja škofa Simeona, ravno ko se je obhajala smert Zve-ličarjeva. je ljuti trinog Sapor ukazal po vsi Perziji kristjane moriti. Preterpeli so smert za Kristusa: A z a d e s. najljubši kraljev služabnik (evnuh i; M i 11 e s škof, sloveč s svetostjo in čudeži; A ce p s ima škof, s svojim duhovnom J a kopom; duhovna Aithala in Jožef, dijakona A zadane in Abdieso, in premnogi drugi duhovniki (kleriki); dalje: škofa Marea in Bikor. z drugimi 2o škofi in skorej z 250 duhovniki i kleriki i. minihi in posvečenimi devicami. ined kterimi je bila sv. škofa Simeona sestra Tfirbula. s svojo služabnico, kteri so neusmiljeni pogani na drevesni debli privezali, z žago tergali in grozovitno umorili. Kavno ta dan so v Perziji za sv. vero smert preterpeli: 11 eb i m ena in Uri so tel, dijakona Luka in Muc i j. — Tudi še veliko druzih Tako so vedeli ceniti dar svete vere. zanjo življenje dati in se zveličati. Kaj bode z mnogimi današnji čas. ki imajo usta polne narodnosti in po-svetnosti. pa jezik polen zaničevanja zoper tiste, ki jih je Kristus za čuvaje sv. vere postavil in rekel: .Kdor vas zaničuje, Mene zaničuje!" Dobrotni darovi. Z# dijaško mizo: «Inimicus lačnih 1.» 10 gld. — Xeimen. prijatelj 3 gld. (Prejel tudi vse za int. — Pozdravljeni!)— »Draž-gošak za pirhe pridni družini o gld.» — Iz Idrije M. A. 2 gld. — Preč. g. župn. M. Preželj 5 gld. — Iz Žuženberga 7 gld. — Č. g. kapi. Kr. Krumpestar 1 gld. — Xeimen. 20 kr. — Č. g. župnik Arit. Hočevar St. Lor. 2 gld. — Precast, g. dek. Ant. Ales 5 gld. C. g. župnik M. Jereb lav. 1 gld. — (1. g. župnik Kr. Marešič 2 gld. Za ajrikamki milijon: C. g. župnik M. Jereb Jav. 1 gld. Zt sr. iMinstvo: Preč. g. župn. M. Preželj (j gld. 50 kr. — Iz Dramelj 1 gld. 44 kr. — Iz Sent-Vida nad Ljubljano 51 gld. (jO kr. — P. J. J. iz Celja 50 gld. — (Op. V zadnji «Dan.» I. 16 je ta dar po zmoti stal pod naslovom: «Za varlie Bož. groba.» i — P reč. g. župn. Ign. Podobnik 5 gld. 70 kr. Zi carht Božjtf/n ¡/roba: Nabirke po prečast. g. dekanu Mat. Kožuhu: Staraloka 7 gld. 75 kr. — Javorje 3 gld. — Trata 5 gld. — Poljane 5 gld. — Sv. Leonard 3 gld. — Heteče 4 gld. 10 kr. — Železnike 2 gld. 15 kr. — — Č. lami vrad v Zavratcu pri Idr. t gld. 1(1 kr. — Č. g. župnik Al. Kumer 9 gld. 30 kr. — Č. g. župnik Jož. Gercar 2 gld. 22 kr. — Senožeče 2 gld. in Vreme 2 gld. po preč. dek. vradu Postonjskem. — Iz Žuženberga 10 gld. (in 8 gld. za razne vel. potrebe, misijonei. — Č. g. župnik Ant. Hočevar s St. Lorenca 3 gld. 28 kr. — Po prečast g. dek. Ant. Alešu farani Sem. 12 gld. Za sv. Očetu : lz Žuženberga 30 gld. Za bratovščino S. li T.: Iz Stare Loke po preč. g. dekanu M. Kožuhu 44 gld. 25 kr. — Javorje 7 gld. — — S Šenturske gore 6 gld. c. g. adm. S. Kobič. - Preč. župnik Ign. Podobnik 17 gld Zi opravo ubožnih rerker: Iz St. Jurja pri Šmariji 35 gld. — Neimenovana 1 gld. — Iz Mekin 20 gld. — Od sv. Katarine 19 gld. — lz Cirknice 37 gld. — Z Blok 52 gld. — Iz Št. Ožbalda 19 gld. 25. kr. — lz Nevelj zopet 1 gld. 65 kr. — lila/. Kos 40 kr. — S Sel pri Kamniku 40 gld. -- Iz Slavine 54 gld. — lz Višnje gore 28 gld. — Z Zgornje Besnice 18 gld. — Z Golega 11 gld. 25 kr. — Po čč. gg. I ršulinaricah v Ljubljani IG gld. 51 kr. — Iz Podlipe 12 gld. 30 kr. — Iz Semiča 8:i gld. — Iz Cerkljan na Gorenjskem 53 gld. 20 kr. — Iz Šmarija na Dolenjskem 21 gld. — Z Vojskega ls gld. 75 kr. — Iz Zagradca 20 gld. 70 kr. — lz Begunj pri Cirknici 27 gld. 45 kr. — lz Stare Loke 44 gld. 25 kr. — Iz Badovire 18 gld. 20 kr. — Od Bele cerkve 16 gld. 4 kr. Za ret krv sr. Jožrfa r I',j.pmsil dvema zakonskima ljubi mir.» Zi natfHjt»bnlši misijon: Preč. g. župn. M. Preželj 2 gld. — Č g. vik. K. Čiironj 2 gld. Za stradajočr redornicr na Liš.em C. g. vik. K. C-igonj I gld. Za jutrorr misijone: 'Soli Deo honor» 25 gld. Zi zidanje srmenišča r Siirajurm: -Soli De«» honor» 50 gld. Za rrrkev Jezusomj t presrrteya Srn a: Preč. g. župnik M. Preželj 3 gld. Za bratovščino sr. I>izma: Č. g. župnik Al. Kumer 2 gld. 2o kr. /H ¡toškodovam na Gorenjskem: Č. g. adm in. Kr. Kepec 1 gld. 50 kr. Za pot/orelee na Xotranjskmi: Č. g. adinin. Kr. Kepec 2 gld. Za jfofforelce r Hakitniku: Kara Lipoglav po č. g župniku Kr. Marešiču 3 gld. Pogovori: (i. Kr. M.: Ss. maše se bodo opravile.