Celie - skladišče
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Delavci ALPOSA pred pomembnimi razvojnimi odločitvami
Vedno bolj zaostreni pogoji gospodarjenja, manjša možnost vlaganja v nove zmogljivosti ter naša obveza, da ne glede na te pogoje skušamo zmanjšati razkorak v razvitosti nas silijo, da temeljito razmislimo, kako bomo razvijali naše gospodarstvo v bodoče. Ni naključje, da je ob takšnih razmišljanjih v ospredju DO ÄLPOS, saj le-ta ustvarja precejšen delež družbenega proizvoda, v njej pa je zaposlen približno vsak četrti delavec v občini.
Ta delovna organizacija, ki je.
podobno kot večina naših delovnih organizacij nastala po vojni »iz nlič« beleži dokaj hiter razvoj. Ta razvoj pa ne pomeni le povečanje proizvodnje, večanje števila zaposlenih, uvajanje novih zahtetvmčj;šlih proizvodov ipd., ampak predvsem notranjo, organizacijsko in strokovno rast, spreminjanje obrtniškega načina deda im miselnosti v sodobnejšo industrijsko proizvodnjo oziroma miselnost. Moramo reči, da je ta proces že doslej precej preoblikovali fizionomijo tega delovnega kdkddtiiva, res pa je, da ti prooeši še trajajo.
Zadnjih pet let pomeni v Al-posu pomembno prelomnico. V tem času je začela delati nova CEV ARNA, M je v začetku zaradi različnih notranjih in zunanjih razlogov poslovala z izgubo, zadnja leta pa (po sanaciji in spremenjenih pogojih gospodarjenja) pošlnje zeflio dobro ter ustvarja večji del dohodka in o-stamlka dohodka, tako v Alposu, ima pa tudi velik delež v gospodarstvu občine.
Ne glede na trenutne dobre rezultate pa smo na različnih organih v družbeno politični Skupnosti (DPO, SO, IS itd.) že večkrat opozorili, da proizvodnja v CEV ARNI lahko prej ali slej zaide v večje težave. Za to obstoja več objektivnih okoliščin.
Prva je ta, da CEV ARNA dela pretežno z uvoženo surovino iz Poljske in drugih vzhodnih držav. Ta del surovine je glede na spremembe v političnem in gospodarskem položaju lahko zelo nesiguran, čeprav je v zadnjem času ekonomsko interesan-
ten.	Z razvojem predelovalne industrije v Poljski in drugih vzhodnih državah se bo manjšala tudi možnost izvoza cevi iz železa in aluminija, s tem pa pokriva-nje devizne bilance. Prav tako CEVARNA doslej ni ustvarila pogojev za dobavo domačih surovin. Razlog za to je v -tem, ker kapacitete domačih železarn ne zadoščajo za vse potrebe p>o pločevini, bistveno večja je tudi cena domače surovine, res pa je tudi, da zaradi omenjenih okoliščin tudi v Cevami oziroma v Alposu ni bilo interesa, da bi trajneje zagotovili dobavo domače surovine oziroma, da bi se tesneje poslovno ali drugače povezali z dobavitelji pločevine.
V takšni situaciji je verjetno potrebno ponovno pretehtata stališča vodstva CEVARNE o tem, kako naprej. Verjetno ni več možno z gotovostjo računati na dobavo ždlezne pločevine iz vzho-dno-evropskdh držav, posebno pa ne po sorazmerno ugodnih cenah. Prav tako moramo računati s tem, da te držarve ne bodo dolgo pripravljene kupovati cevi, kot protivrednost za dobavljene surovine, saj so sposobne te cevi narediti same.
Tudi v Jugoslaviji se razmere bistveno spreminjajo. Minili so časi, ko je bilo možno na prostem tržišču kupovati surovine (čeprav po višjii ceni), sedaj proizvajalci zahtevajo sovlaganja v
proizvodnjo kot pogoj za dobavo surovine.
Pirav tako zasluži ponovno oceno upravičenost takšne usmeritve, da se v cevami Alpos napravi iz pločevine le cev brez, da bi vložili v proizvodni proces tudi znanje, delo in tako ustvarili večji dohodek. To slednjo trditev v tem trenutku zamegljuje sorazmerno ugodne cene surovin ter večja možnost ustvarjanja dohodka, kar pa se lahko kaj kmalu spremeni.
Vise te in še druge pomisleke in dileme kaže v cevami in v DO Aipos temeljito pretehtati. Res je, da ta spoznanja postopno prihajajo v zavesit posameznih Strokovnih delavcev. Menimo, da je ravno sedaj že čas, ko je potrebno te dileme dokončno razčisItM, kajti zavlačevanje lahko povzroči Alposu, Cevami, pa tudi celotni družbano-palMč-ni skupnosti hude posledice. Če tega ne bomo storili pravočasno ne bo pomagalo kasnejše izgovarjanje na tržne pogoje, na mednarodno situacijo, na širšo skupnost ipd.
Kot je že omenjeno, ta spoznanja postopno že prodirajo. Kažejo se v tem, da je potrebno pospešeno razvijati predelavo, vlagati v TOZD-Opremo, pa tudi v predelavo znotraj TOZD Cevama. Prav tako bo potrebno usmeriti investiaijiSka sredsatva, ki se sedaj ustvarjajo pri proizvodnji cevi v različne vrste predelave.
Kakšna naj bo ta predelava je seveda odvisno od potreb tržišča in drugih okoliščin, ki jih lahko in marajo ugotoviti strokovne službe v Alposu.
Vse naštete naloge in usmeritve pa seveda ne bo lahko uresničiti. Družbenopolitične organi-
dolgoročnimi
zacije čaka pomembna naloga pri oblikovanju in uveljavljanju teh spoznanj, potrebno bo prepričati tiste posameznike, M zaradi trenutnih razmer ne vidijo dolgoročnih ciljev in koristi, veliko pa se bo potrebno pogovarjati z delavci, da bodo temeljito spoznali tako sedanje poslovanje kot pogoje deda v bodoče. Tako bo možno ob sodelovanju vseh doseči, da sedanji relativno dobri rezultati tudi v bodoče ne bodo ogroženi.
Da je ta zapis našel prostor v Utripu je razlog v tem, ker de-lavai v Alposu oziroma drugih delovniih organizacijah teh zelo pomembnih vprašanj in dilem ne poznajo dovolj. Poznavanje teh vprašanj pa je temeljni pogoj za sprejemanje dolgoročnih samoupravnih odločitev. Ta prispevek seveda ne daje rešitev, menimo pa, da bi lahko na tej osnovi le prišlo do bolj odprtega konfronltiirainija različnih pogledov na nadàljmi razvoj ALPOSA. V tem soočanju se morajo z argumenti (in imeni) pojaviti predvsem strokovnjaki iz ALPOSA, ki objektivno najlažje predlagajo konkretne odločitve. Ni nobenega razloga, da bi svoja stališča skrivali v anonimnosti, celo nasprotno, pomembnost odločitev za nadaljini razvoj pa tudi za socialno varnost delavcev zahteva, da se ob tako pomembnih vprašanjih v celoti uveljavi osebna odgovornost. Seveda vsa ta načela veljajo tudi za ostale delovne organizacije v občini.
Možnosti za soočanje različnih pogledov glede razvoja bo več; na skupščini ob sprejemanju planskih dokumentov, različne poglede na razvoj pa bi kazalo predstaviti tudi na straneh Utripa.
Lesnika Stanko
fft, f f f f
%? 4 %’ # ju»
Še vedno aktualno!
Preveč tuje pameti
Kar 60 odstotkov proizvodnje slovenskega gospodarstva sloni na tuiem znanju, na domači pameti le dve petini. Še pred šestimi leti je bil rezultat 51:49 za domačo tehnologijo. Podatek je prav gotovo izziv organizirani raziskovalni dejavnosti in znanosti v Sloveniji, saj takšno neugodno razmerje lahko pripelje v tehnološko odvisnost.
Kako držati korak s svetom v znanstveno raziskovalni dejavnosti? Predvsem z osnovno programsko usmeritvijo, so poudarili včeraj člani predsedstva CK ZKS, kaj js smotrno raziskovati in česa se ne splača. Pomeni, ne si vee izmišljati raziskovalnih tem, ki so same sebi namen, za katere gre veliko denarja, ne dajejo pa rezultatov, lo poglablja nezaupanje med združenimi delavci, ki dajejo sredstva, in izvajalci, ki še vse prevečkrat delajo projekte za svoje predale ali lastno zadovoljstvo. Na drugi strani to tudi veleva prenehati prakso, ko temeljne organizacije združenega dela začno pošiljati znanstvenikom in raziskovalcem klice SOS šele takrat, ko se znajdejo v zagati in zahtevajo rešitve čez noč.
V sožitju teorije in prakse, v investiranju razpoložljivega denarja - tega ne bo manj, če bodo znanstveni projekti ustrezni - na tista področja znanstveno raziskovalne dejavnosti, ki lahko dajejo dobre, družbeno verificirane rezultate, v vedrejšem družbenem ozračju za znanost, bo ta postala resničen samostojen subjekt in kvalitativen dejavnik družbenoekonomskega razvoja.
Razgovor v Cinkarni
Večina občanov verjetno pozna dosedanje aktivnosti, ki so jih v preteklem letu vodili v Celju. Šlo je za ekonomsko in ekološko sanacijo CINKARNE. Tudi pri naših občanih so ta vprašanja naletela na velik interes. To niti ni tako čudno, če se spomnimo šte-
vilnih težav oziroma škode, ki so v preteklosti.
;Keir naša družbenopoMtiična skupnost s prizadevanji Celja in Cinkarne nli bila doslej obveščena smo dali pobudo, da bi se sestal s predstavniki Cinkarne. Do tega saštanlka je prišlo 15. januarja, na njem pa smo se dogovorili predvsem naslednje:
—	kljub pomembnosti in interesu medsebojno informiranje ni potekalo talko, kot bi bilo treba. O delu in problemih sirno lahko prebrali le v časopisih. Kar pa so bili prispevki v časopisih često tudi protislovni takšen način informiranja seveda ni mogel zajdoivollpti;
—	ugotovili smo, da sio v Črnikami VilsItO: nalog že opravili ter, da ,se je s tam že zmanjšalo onesnaževanje okolja; '
—	dogovorili smo se tudli, da nam bodo posredovali vsa
jo povzročili plini iz CINKARNE
gradiva v zvezi s sanacijo, prav tako pa tudi študije METEOROLOŠKEGA ZAVODA iz Ljubij atme o vplivu visokega dimnika (100 m) na Okolje v zaledju Celja;
—	na osnovi teh podatkov bomo v občinli ocenili, ali se bo z izgradnjo dimnika zrak izboUjšai 'ali1 poslabšal ter predlagali, kako ta zagotovila tudi pravno verificirali;
—	dogovorili smo se, da se bomo po približno onem mesecu zopet sestali,. sedaj načeta Vprašanja ta rešitve konkretizirali, ob tem pa se bomo dogovoril še o drugih vprašanjih (fltaalnc&rainlje KS, po goji prihodov na delo, zaposlovanje).
O teh dogovorih bomo še pisal.
L. S.
POPRAVEK
Na zahtevo nekaterih delovnih organizacij v naši občini popravljamo oziroma dopolnjujemo besedilo, ki se nanaša na članek »Začasno zaposleni v tujini«.
V prejšnjem tekstu ni navedeno, v katerim obdobju bi delovne organizacije potrebovale te kadre.
Vsi omenjeni podatki so za naslednje srednjeročno obdobje, torej za 1981-1985.
Upamo, da ni bilo pretiranega navala v kadrovskih službah. Za pomoto se opravičujemo.
Uredništvo
Iz dela skupščine
Zbori skupščine občine Šentjur bodo v ponedeljek, 2. in v sredo, 4. februarja 1981 obravnavali naslednja vprašanja:
—	predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje 1981-1985 v letu 1981,
—	informacijo o podpisu in sprejetju samoupravnih sporazumov o prispevnih stopnjah za SIS,
—	poročilo o delu pravne pomoči,
—	osnutek programa dela zborov skupščine za leto 1981,
—	osnutek odloka o delovnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti,
—	predlog odloka o splošni prepovedi gradnje, parcelacije in prometa z zemljišči na območju zazidalnega načrta »URBAN« v Gorici pri Slivnici.
Aktivnost SZDL
V	tem mesecu, pa tudi v začetku prihodnjega bodo potekale oziroma že potekajo priprave za izvedbo krajevnih konfernc SZDL. V ta namen je OK SZDL izdelala rokovnik izvedbe promrasko volilnih konferenc KK SZDL po KS. Kot pomembna dokumenta pa sta tudi programska usmeritev OK SZDL za leto 1981 in ocena uspešnosti dela OK SZDL v preteklem letu. Poleg tega pa poteka še evidentiranje za organe OK SZDL.
Iz pripravljenega materiala, je moč ugotoviti, da se je občinska konferenca pripravila na zastavljene naloge zelo kvalitetno in da bodo povsod pristopili k razreševanju določenih nalog kar najodgovorneje.
V	programski usmeritvi KK SZDL v tem letu je dana največja skrb krepitvi družbenopolitičnega in delegatskega sistema, uresničevanju nalog na področju LO in DS ter nalogam na področju ekonomske stabilizacije
Takšen program bo služil za osnovo pri delovanju samoupravnih organov v KS. Istočasno pa je to tudi usmeritev za sestavo ter sprejem programa OK SZDL in občinske skupščine.
Iz samega rokovnika pa je razvidno, da v tem času potekajo po KS razširjene seje predsedstva KK SZDL na katerih bodo obravnavali skupno zastavljene naloge. V začetku februarja bodo potekali še sestanki ;po vaških in uličnih odborih SZDL, DPO in društev. Do 15. februarja pa morajo biti sklicane tudi krajevne konference SZDL, kjer se bodo dogovorili o nadaljnjem konkretnem programu za leto 1981.
Drago Slakan
SRECA!
Dolavi praznovanja navega leta sio že dalllelč za mami ta že je vse po iSitarem. Ni več mrzličnega pričakovanja, ostaja le upanje, da vise tisto kar smo si zaželeli v predprazničnih dneh postane resnica, pa maj si bo samo kanček tega, seveda če je človek realst ta, če od nečesa me pričata; je prevele.
Kaj me je vzpodbudilo k pisanju tega članka, katerega mogoče ne ho nihče bral, razen seveda uredniški odbor?
Marsikaj; mogoče razmišljanje o sreči, ki smo ga brali v novoletni številki UTRIPA, mogoče prepir na uffici al pa negodovanje dveh vinskih bratcev za gostilniškim šankom, mogoče osiromašene jelke, ki leže ob smetiščniih kantah, ne vam lahko, da zaprašeni napis SREČNO 81 v kotu neke izložbe. Morebiti pa vendarle to slednje, razmišljam: zakaj ši ne bi skozi vse lato želeli sreče, ne na glas, ti-
ho v duhu, zakaj ne bi vsem ljudem, bi nas obkrožajo privoščili srečo, uspeh, zadovoljstvo?
Pa vendar jim Včasih želimo najslabše, ali z dejanji dokazujemo, da strmo nekoga, ki smo mu na koncu starega oz. začetku novega leta zaželeli srečo, spravili v nesrečo.
Kaj torej storiti, da sie ne bi nenehno potrjevala v vsakodnevnem življenju misel znanega filozofa — človek človeku zver, ampak dejansko človek — človeku človek?
Težko je kaj storiti, boste pomislili. Mogoče ras, pa vendar zamislite se vsaj vii, ki boste ta članek brali, ostalim pa bo mogoče podobna misel štala ob pogledu na zaprašene napise, ki še vedno žele srečo v temačnih koltih izložb.
Srečko
Iz dela krajevnih skupnosti...
RAZDELITEV SAMOPRISPEVKA V LETU 1981
Odbor podpisnikov KS občine Šentjur je podpisal dogovor o načinu ugotavljanja pripadnosti samoprispevka ter o urejanju vseh aktivnosti, :ki so Skupnega pomena za KS na Območju naše občine. RS so se sporazumele, da bodo izračunale kljiuč po določilih dogovora in po pripadnosti KS in sicer za osnovo so se vzela naslednja izhodišča:
A.	Število vseh zaposlenih v posamezni RS
B.	Število vseh upokojencev
C.	Število vseh obrttaikOv
D.	Število vseh zavezancev iz fcmteiijlsiva
Od vseh vpisanih v voltom imenik so krajevne 'skupnosti odttšele zdomce in občane, ki se nahajajo na odsluženju vojaškega roka ter pripravile podatke o številu zaposlenih.
Davčna uprava je pripravila podatke o upokojencih, Cki so upoštevani za samoprispevek, o obrtnikih in o dohodkih od kmetijstva.
Iz teh podatkov so KS izračunale v sodelovanju s strokovno službo SO iz davčne uprave, Skupen klijoč za vse KS in posamezen ključ za dOločeno KS. Odbor podpisnikov je (sprejel tildi Sklep, da se ključ med letom večkrat kontrolira in po poitrelba tudi korigira.
V letu 1981 se bo v vseh RS zbralo 12^169.208 din. Razdelitev po KS pa je naslednja:
Krajevna Skupnost
Din škujpaj	delež
v 'letu 1981	% (ključ)
1. Blagovna	726.280	5,97
2. (Dramlje	828.668	6,81
3. Dobje ■	542:880	4,46
4. Gorica	1,240.252	10,19
5. Kaiobje	438.848	3,61
6. Loka	460.880	3,79
7. Planina	961.200	7,90
8. Ponikva	1,414.520	11,62
9. Prevofllje	349.144	2,86
10. Šentjur-okolica	2:647.936	2L76
11. ŠentjUir-cetnlter	2,558.600	21,03
Iz predložene tabele je razvidno, kolikšen odstotek samoprispevka od skupne mase pripada na ddločetao KS.
Po izračunanem ključu je moč ugotoviti višino dotoka:
1.	2 % od netto OD samoprispevka na zaposlenega v posamezni KS
2.	2 % od ugotovljenega dohddka, zmanjšanega za davke lin prispevke SIS, zavezancev prispevka lin davka od dohodka lold obiti
3.	1 % od osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin z oprostitvijo za tilsite, ki imajo minimalne pokojnine
4.	2 % od odmcrnc osnove KD zavezancev prispevka od osebnega dohodka od km'ettijtetva in gozdov
Vsaka KS je spraj-dla v obveznost, da bo spremljala vse (spremembe med letom in jiih najmanj dvakrat Mho posredovala odboru podpisnikov.
Triko dobljeni podatki ter pddritbi davčne uprave, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter podatki servisa SIS so Osnova za izračun ključa.
SDK bo po izračunanem (ključu praznil sredstva samoprispevka iz predhodnega računa ma žiro račune posamezne KS.
Finančno poslovanje za vse krajevne Skupnosti v Občimi razen za Ponikvo vodi proračun občine. Odbor podpisnikov to Odličitev izredn pozdravlja, ker je le talko moč zagdtdvijti strokovnost in doslednost pri finančnem poslovanju, kar pa proračun občine nedvlom-mio zagotavlja.
Pri Vsem tem pa je tudi razvidno, kako so se trošila sredstva samoprispevika. V;sa finančna parodia za vse KS so razvidna pri proračunu občine in na posamezni KS.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da naloge in opravila niso triko enostavne in zahtevajo dovolj veliko Sodelovanja in strqpnosti, med sehjnega zaupanja, predvsem pa realnosti. Triko izbrana metodologija nam zagotavlja, da bodo vse KS po svoji pripadnosti dobile vsak dinar samoprispevka.
Drago Slakam
Morda vas zanima
Ozka dolina med Resevno, Ka-lobjam im Ritmikam. Iz Šentjurja približno dvajset minut vožnje z avtobusom.
Po ob moki h raztresene kmetije, na sredi pet hiš z gasipadair-skiimi poslopji, trgovina in cerkev. Jakob. Okoli šestdeset mladih z eno naj mlajših mladinskih organizacij. Šele februarja lani so jo oblikovali: Pravijo, da so
se do takrat bolj slabo poznali im da je bil tudi to eden od vzrokov, da so bili tako pozni. Pobudo sta dali socialistična zveza in vaška Skupnost. Menda brez skupnih prostorov ni možno delovalti. Mladi iz Jakoba so bili drugačnega mnenja. Tudi talko gre. Dogovorili so se za prve naloge, čiščenje itn urejanje Okolja na ReseVni, ureditev
spomenika na Resevmi, odra ob krajci nem prazniku, pohod na Resevno, k'i je, kat pravijo, uspel navkljub slabemu vremenu. Kresovanje ma večer pred prvim mdjem, kulturni program. Da, aktivno kulturno skupimo imajo, ki ob praznovanju prvega maja ni nastopila šeile prvikrat. Že pred tem ob dnevu žetna so pripravili program. Pripravljali pa so se kar v plahinSki koči na Resavnii, kjler so program tudi uspešno izpeljali. S kulturnim programom so v maju počastili prihold lokalne štafete mladosti. Ponosni slo tudi na drugo mesto, ki slo ga (dosegli na majskih igrah. Še posebej zrito ker nimajo ustreznega igrišča, kjer bi se lahko pripravljali. Kljub temu pa se je njihova športna skupina že lakoj po ustanovitvi organizacije vključila v Občinsko nogometno ligo.
Prizadevanja on prvi uspehi so verjetno precej pripomogli k temu, da danes že imajo svoje prostore. S ,pomočjo socialistične zveze so jlih dobili v Osredku. Vendar ne že kar urejenih. Potrebno j,ih je bilo ometati, urediti. Sprva, pravijo, kar ni in ni šlo. Pa so z dobro voljo in potrpežljivostjo uspeli. V septembru so že bito na svojem. Vmes so priskočili še na pomoč pri pripravi naselja za brigadirje v Šentvidu pri Planini. Z njimi so imeli kasneje še nekaj športnih srečanj. Nogomet in rokomet. V avgustu so sodelovali na prireditvi Veseli večer. Tretji so bili. V oktobru pohod po partizanskih poteh ... Ustanoviti želijo smučarsko sekcijo, postaviti vlečnico, pomagati pri posipanju cest, postaviti avtobusne postaje, urediti športno igrišče... seveda v sddelovalnju s socialistično zvezo in vaško skupnostjo. Upajo, da jim bo vse to in še marsikaj Ob podpori krajevne skupnosti in ostalih zares uspe-
lo.
Mnogo uspeha mladi iz Jakoba!
Jožica Arzenešk
NEKOČ BILA JE BRVCA!
Bila od nekdaj čez vodo je brv prava, da varno čez njo otroke vabila je narava.
Tudi drugi .so rajiši čez
brv 'hodili, ne da bi na
glavno cesto zavili,
saj s tem so na času pridobili.
Dolgemu je orisu brv kljubovala, na kraju pa sirota je paid, ker neka bistra glava podreti jo je drila.
Z dodatkom malo lesa še kot nova bi stala, vendar sirolta tega ni dočakala,
ker po mnenju krajevne skupnosti
dovolj je prestala.
Sedaj v času stabilizacije in ker tudi nima primerne
amortizacije brv ne bo doživela hove kreacije, ker sirota ludi ne dobi dotadije.
Čeprav investicija tudi ne bi bila draga, brv odšla je do vraga in nihče ne bo več prestopil njenega praga.
Tudli vrtec prikrajšan za pot jle v naravo, pa kaj ko malčki imajo prometno vzgojo pravo, zato vodstvo njihovo ob cesti jih vodi v naravo.
Otroci — starejši so drugače storili, kajti um so uporabili, čez vodo po sankah so hodili, da bi na hribčku se snega naužili.
Prej brv jlih varno čez vodo je
vodila,
sedaj pa marsikaterega voda je zmočila, pa še 'angina je zraven vskočila.
Občani na zboru le to so želeli, da brv čez pesnico novo bi imel, vendar tega kot izsgldda nikoli ne bodo doživeli.
Kdor misli, da brv nova bo stala temu narava sreče ni dala.
To samo želja vsdh je velika, vendar brvi ne bo pa pika.
Pripis: Uprijlmo, da odgovorpd-govornih predstavnikov krajevne skupnosti Šenltjur-oantar ne bo v verziih, ampak nas bodlo čez noč presenetili s postavljenim rrioistom ali brvjo — pa ne šele v podaljšku Užiičke ulice.
'Krajan KS Šenfjurnenter
Ali se sramujemo svoje arhitekturne dediščine?
Prijetno okolje — dobro počutje
»Praviloma sme vsak delatina svojem kar hoče, čeprav koplje navzdol v zemljo do pekla ali gradi navzgor do neba... « (Codex Maximilianeus Bavaricus Civilis, 1756).
Tako nekako so si predstavljali »svobodo« pred dvema stoletjema in skoraj enako hoče marsikdo še danes uveljavljati svoje za vsako ceno.
To na prvi pogled nima nič skupnega z odnosom do kakršnekoli dediščine. Vendar pa nam nekoliko podrobnejši pregled našega obnašanja do že ustvarjenega okolja, predvsem pa vloga in vpliv dediščine na sedanjost in prihodnost povedo, da lahko le s kritično oceno našega obnašanja do ruje iščemo tista merila, ki nam zagotavljajo boljše, predvsem pa bolj človeško okolje. »Svoboden« odnos do arhitekturne dediščine je le opravičilo za sebično uničevanje prihodnosti in skrit izraz za sramovanje, da smo lastniki kulturne dediščine.
Vsekakor je eden od glavnih vzrokov za tako stanje pretirana želja po gmotnem izboljšanju in hkratnem zanemarjanju vsebine. Svoje so doprinesle tudi šole, ki so doslej vedno bolj zoževale obseg kulturne vzgoje, da bi si tako pridobile čas za ostala znanja. Nekoč se je človek izobraževal skoraj izključno iz izkušeni, ki mu jih je posredovala dediščina, med katero je bila dediščina grajenega okolja najpomembnejša. Danes se izobražujemo iz vnaprej pripravljenih šolskih programov, predvsem pa iz tiska, radia, televizije. Ti ne posvečajo našim lastnim izkušnjam iz preteklosti skoraj nič čaša, ampak podajajo le neka splošna merila, tako da postaja človek sicer res državljan sveta — a tudi tu brez doma in da mu celo raste odpor do svoje lastne kulturne dediščine.
Človek se je predobro zavedal, da bi s tem, ko bi nekaj nasilno spreminjal, čeprav le »na svojem«, škodoval ne le sosedom, ampak tudi samemu sebi, saj bi si uničil možnost premišljenega razvoja. Le z izkušnjami si je lahko ustvaril sodbo o ustreznosti, kar mu je omogočalo, da je odklanjal slabe rešitve, ki jih danes vsepovsod nekritično sprejemamo — spomnimo se le salonitne kritine, ki so jo marsikje po svetu že celo prepovedali, saj je ena od povzročiteljev raka...
Povsem brez dvoma je, da bi do enako slabih rezultatov prišli, če bi slepo ohranjevali vse, kar je staro. Tudi to velja še posebej za arhitekturno dediščino. Nihče ne pomišlja, ko uporabi električno energijo v na j višje ocenjenem kulturnem spo-mniku ali ko z novo stropno konstrukcijo ojači hišo-spome-nik, da je odporna proti potresom. Vsak pa bi moral nekajkrat premisliti, če bi uporabil nepravo barvo za fasado, zamenjal okno z neustreznim ali obložil stavbo s cementnim ometom. Torej le veljajo neka pravila, ki nam narekujejo take ali drugačne posege v naše okolje
in v arhitekturno dediščino. Dejansko jih ni, vedeti pa moramo, katere so tiste značilnosti, ki nam pogoje ob vsakem primeru Sproti nanovo ustvarjajo.
Najlaže bo morda razložiti vsaj nekatere osnovne odnose, če jih bomo skušali prevesti v ocene, ki smo jih bolj vajeni. Naredili si bomo razpredelnico, v kateri bomo na eni strani skušali navesti čimveč tistega, kar danes označujemo kot slabosti bivalnega okolja, na drugi strani pa zaželene vrednosti. Skušali bomo te vrednosti tudi pripisati ali arhitekturni dediščini ali novim gradnjam. Tako nekoliko črno-belo ocenjevanje je seveda do néke mere nepravično, vendar naj služi predvsem kot pripomoček, ne pa kot edino merilo.
Arhitekturna dediščina, novogradnje in nekatere slabosti, ki jih očitamo današnjemu bivalnemu prostoru.
ODTUJENOST povzroča največ nova arhitektura z gradnjo bivalnih celic, ki so preračunane le na Slepo, kratkoročno ekonomiko. To velja tako za stanovanjski blok v mestu ali za družinsko hišo na vasi. Že razporeditev prostorov, ki služijo le življenju posameznika (ali celo izolaciji od družine, sosedov), oprema, M s, svojo uniformiranostjo to še poudarja, in splošna enakost bivalnega okolja povzročajo, da človek ne želi več bivati dalj časa v nekem okolju, da enostavno ne more v|č dobiti občutka za »dom«. Enako odtujenost bi povzročili, če bi skušali arhitekturno dediščino spremeniti v muzejske primerke, jim vrniti nam neznano po-prostora.
ZAPRTOST bi lahko poimenovali tudi željo po pretirani privatnosti. Najbolj značilno je postavljanje družinskih hiš na sredino poljubno izbrane gradbene parcele, vedno večje zanemarjanje skupnih bivalnih prostorov v stanovanjskih stavbah (nekdanja »hiša« se je umaknila dnevni sobi, v kateri nihče več ne biva, ampak je po malomeščanski navadi namenjena predvsem gostom, morda še gledanju televi-
zije...), želja po graditvi visokih ograj itd. V mestih bi našteli teh teženj seveda še mnogo več. Nobena od izkušenj, ki so skrite v arhitekturni dediščini, ne poudarja zaprtosti, kljub navidezni ograj enosti domačij. Človek je v njej vedno našel tisti potrebni prostor, kjer je nekaj časa bil lahko sam, vendar pa je bil hkrati neločljivo povezan s sosedi, z naseljem, s pokrajino, predvsem pa s poljem in gozdom.
RAZLIKOVANJE se kaže na zunaj predvsem v novogradnjah. Bogata stara kmečka domačija je kljub svoji zunanji različnosti spomenik enake vrednosti kot revna viničarska bajta! Žal se je uveljavilo mnenje, da je lastnik kulturnega spomenika družbeno nižje na lestvici kot tisti, ki si je namesto njega zgradil novo brezlično »palačo«. V resnici pa je človek, ki ohranja prvine naše skupne bogate kulturne preteklosti neprimerno bogatejši, saj je lastnik trajnejše vrednosti. Kljub velikim in poudarjenim socialnim razlikam v prejšnjih stoletjih, so takogrun-tarji kot reveži ali cerkvena gosposka gradili iz enakih materialov in s podobnimi oblikovnimi zamislimi -skupen bivalni prostor, ki je danes naša arhitekturna dediščina. Danes, ko gradimo družbo z enotnimi, humanimi cilji, pa hkrati ustvarjamo tako močno poudarjeno socialno razlikovanje, kot bi ga bilo mogoče zaslediti v zgodovini le v najbolj zaostalih družbenih sistemih.
DRAGA GRADNJA izhaja iz želje po pridobitvi čim večje količine materialnih dobrin in iz neupoštevanja bogatih izkušenj arhitekturne dediščine. S prostorom delamo, kot bi ga imeli neskončno mnogo, rušimo »stare«, a še povsem ohranjene hiše in namesto njih gradimo nove, mnogokrat predvsem neustrezne in prevelike, uporabljamo najsodobnejše materiale, čeprav vemo, da je še vedno navaden opečni zid ne le najcenejši, ampak tudi odličen toplotni izolator.
NAPAČNO GRAJENA ARHITEKTURA je vsakodneven pojav tako v mestih kot še bolj na
podeželju. Meščanska hiša, v kateri je prostora le za kratkotrajno bivanje in kjer je vsakemu določen njegov izoliran prostor, je že kar nujnost tudi na vasi. Če že* v mestu povzroča odtujenost in nezadovoljnost, je to še toliko slabše na vasi, kjer je skupno delo doma eden od pogojev za obstanek.
Očitek razporeditvi prostorov v starih kmečkih hišah z veliko »hišo« in premalo prostora za nočno bivanje ni resničen: navadno se v nekdanjih »kamrah« danes skrivajo le še ropotarnice. Nasprotno, ugotoviti je celo mogoče, da je današnja »meščanska družinska hiša«, ki je pred nekako pol stoletja postala vzor, a mnogo manj dovzetna za izpopolnitve, kot stara kmečka hiša v prvotni zamisli tako dolgo ohranjala. Izkušnje z njeno razporeditvijo prostorov z zelo ugodnimi povezovalnimi deli (veža, stopnišča, prehodni umazani deli itd.) in s posebnim poudarkom na skupnih prostorih omogočajo tudi danes obnoviti ali zgraditi povsem sodobne hiše za potrebe življenja na kmetiji in ne le za golo bivanje.
Še več bogatih izkušenj je skritih v razpostavitvi stavb. Medtem ko so nove le redkokdaj grajene tako, kot to zahteva okolje, ampak so enostavno načrtovane za raven prostor in brez odnosa do sosednjih stavb, so nekdanje domačije izrabile še tako neugoden teren in ustvarile izredne funkcionalne celote.
Če ponovimo torej le idejo, da naj bi bil ČLOVEK MERILO ZA ARHITEKTURNO DEDIŠČINO, postane ta hkrati kulturni spomenik, sestavina človekovega bivalnega prostora in izhodišče za prihodnost. Če bi se je sramovali, da bi se sramovali človeka!
Kje je torej izhod za spremembo odnosov do arhitekturne dediščine? Predvsem je za to potrebnih nekaj osnovnih spoznanj :
—	mnogo več bi morali vedeti
o	vrednosti naše arhitekturne dediščine;
—	poznati bi morali načine, kako je usposobiti za njeno vključevanje v izboljšanje človekovega bivalnega okolja kot materialno in kot vsebinsko vrednost;
—	dz bogatih izkušenj, M so ohra-njene v našli arhitekturni dediščini, bi morali črpati nove zamisli, ne pa da jih skušamo za vsako ceno uvažati največkrat iz našemu načinu življenja tujih okolij;
—	človek bi moral postati merilo tako varovanja kot prenove arhit cktume dediščine — to pa bo mogoče le, ko bo spoznal vso njeno vrednost in vso svojo odgoovmost do nje, ko ne bo imel več občutka, da se je sramuje.
Prof. dr. Peter Fister
TOZD Ingrad Šentjur
Delovna organizacija TOZD Ingrad — Gradbena operativa v Šentjurju je s svojimi 160 zaposlenimi delavci opravila v minulem poslovnem letu gradbena dela v vrednosti 172 milijonov din in s tem v celoti izpolnila postavljeni letni plan.
V industrijski cani Šentjurja pod RifnäkOm so avgusta lani pričel z gradnjo tovarne energetske opreme EMO, katere predračunska vrednost gradbenih in Obrtno instalacijskih del znaša 130 ml. din, končana pa naj bi bila ob koncu letošnjega leta. Gradijo istanovanj-sko-po-slovno stavbo poleg Merxovega motela, v kateri bo 48 stanovanj in 5 poslovnih prostorov s kvadraturo 1.000 m2. Zaključek te gradnje je predviden do konca
I.	polletja letos, sa je stavba že pod streho. Na Prevorju so lani zgradili stavbo za trgovino,
v Dramljah šdlsko stavbo, v kateri bodo letos končali še telovadnico.
Izven občine izvajajo vsa gradbeno vzdrževalna dela v Železarni Štore, kjer so tudi zgradili temelje indukcijske jpeči pri valjarni. Zaključujejo dela na obratu sadne predelave ETOL v Škofiji vasi in prizidek h kulturnemu in gasilskemu domu na Ostrožnem, zaključili pa so tudi
II.	fazo gradnje stavbe Lesnine v Levcu. Njihova velika postavka je montaža gradbenih elementov po Inigraidovem sistemu. To montažo izvajajo po vsej naši republiki in tudi v Bosna.
Lani se je uprava delovne organizacije preselila iiz stanovanjskega bloka v Kvedrovi ul. 35 v lastno stavbo na križišču, kjer je bila prej SO Šentjur.
Ernest Rečnik
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠENTJUR PRI CELJU
ponovno objavlja
JAVNO LICITACIJO
za osebni avtomobil zastava 125 P, registriran do 19. 3. 1981. Leto izdelave — 1976, izklicna cena 35.000,00 din. Prometni davek ni vračunan v ceni vozila in ga poravna kupec. Javna licitacija bo 4. 2. 1981 ob 13. uri na parkirnem prostoru zgradbe SO Šentjur.
Ogled je možen dve uri pred licitacijo. Interesenti pred licitacijo položijo 10 % izklicne cene avtomobila.
OBVESTILO UPOKOJENCEM
Upokojence, stanujoče v občini Šentjur, ki so upravičeni do denarne pomoči (otroškega dodatka) obveščamo, da urejajo vse zadeve v zvezi z otroškimi dodatki pri naši strokovni službi in ne več pri Regionalni zdravstveni skupnosti Celje, kjer so jih urejali do sedaj.
Skupnost otroškega varstva Šentjur pri Celju Strokovna služba
Blagovnica Marx se predstavlja
POHIŠTVENI ODDELEK
Kmalu bo poteklo leto dni, odkar je bila izročena svojemu namenu modema in prostorna blagovnica, ki ima v drugem nadulstnopju specializiran oddelek za pohištvo, taline obloge in lestence. S prodajo tega blaga se je pred otvoritvijo 'blagovnice delno ukvarjala prodajalna Resevoa.
Marles, Alples, Alpos, Bohor, Ši-pad, Slavonija itd.
Kupci se v veliki meri poslužujejo potrošniških kreditov, ki so za nabavo pohištva še vedno zelb ugodni, saj so možni krediti do 75 %, kar pomeni tri-čeitot nabavne vsote, medtem ko znaša gotovinski znesek le 25 % ali četrtino nakupne cene.
Pohištveni oddelek nudi potrošniku bogat izbor raznovrstnih spalnic, dnevnih in otroških sob, jedilnic, kuhinj, kuhinjskih kotov, sedežnih garnitur, posameznih elementov za kuhinje, kopalnice in predsobe, posamezne maže, stole itd. Prav tako je tam na voljo pester izbor preprog, tekačev, talnih oblog, zaves vseh vrst, odej, postäjoih pregrinjal, z eno besedo, imajo vse, kar spada v sodobno stanovanje. Izbor lestencev in raznih drugih svetil je tolikšen, da zadovolji tudi najzahtevnejšega kupca.
Dobavitelji blaga so največje dn najkvalitetnejše tovarne v naši in sosednjih republikah, od katerih bomo našteli le -nekatere, in to: Meblo, -Brest, Javor,
Dobavni roki so zelo različni in trajajo od deset -dni do štirih in tudi več mesecev. Krivdo, da so dobavni roki za posamezno blago dolgi, ne nosi trgovina, temveč proizvajalci, ki imajo velike izvozne obveznosti, katerim moraijo seveda najprej zadostiti. Trgovina prosi kupce za razumevanje.
Reklamacije ali pritožbe kupcev za neodglovarjajoče blago trgovina tekoče pošilja proizvajalcem, vendar se tudi tu včasih zatakne in je treba počakati kak-mesec. Zatakne se včasih _tudi pri -lestencih, ker na trgu ni dovolj žarnic — večinoma pa je to le prehodnega značaja. Prevoz pohištva do razdalje 10 km je zaenkrat še brezplačen.
E. Rečnik

Priznanje proizvajalcem mleka
V ponedeljek, dne 22. decembra 1980 je bila v dvorani SO Šentjur pri Celju slovesnost, kjer so bile podeljene plakete rejcem, ki rede pet in več krav ter so po izračunu KIS-a Zavoda za živinorejo dosegli proizvodnjo nad 4.500 litrov/kravo. Kooperantje, ki so dosegli proizvodnjo po kravi nad 6.000 litrov s dobili zlata priznanja, za proizvodne dosežke 5.000 — 5.500 litrov/kravo so bila podeljena srebrna priznanja in za proizvodne dosežke 4.500 — 5.000 litrov mleka pa bronasta priznanja.
Poiddliltev priznanj je bila o-praivlljeoa že tretje leto zapored, za lato 1977 je bila na območju ZKZ Mozirje, za leto 1978 na območju KZ Savinjska dolina. Tudi letos smo podelitev priznanj opravili ob pomoči živinorejske poslovne Skupnosti, ki je financirala izdelavo plaket, Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je opravil izračune, KK Šemltjur-TQK Kooperacija — strokovne službe, aktiv kmečkih žena in mladi zadružniki pa so nudili vses transko pomoč pri izvedbi slovesnosti.
Po uvodnem pozdravu vodje selekcijske službe je rejcem
spregovoril predsednik SO Šentjur ing. Lastnika Stanko, čestital jiiim je k proizvodnim dosežkom in poudaril bodoče naloge v srednjeročnem programu kmetijstva. Sladila Sta še govora .predstavnikov Zadružne zveze Slovenije in direktorja Živino-refjlško veterinarskega zavoda Ce-lje. Spregovorila sta o rejskih uspehih v govedoreji ter čestitala rejcem za dosežene uspehe.
Ob podeliitvii priznanj rejcem je bil dan kratelk opis o njihovem rejskem delu v govedoreji.
Pregled poddljetnih priznanj za leto 1979 (réjcem kooperantom)
Organizacija	Bronasta	Srebrna	Zlata	Skupaj
ZKZ Mozirje	18	8	11	37
KZ Savinjska dolina	7	4	—	11
KK Šentjur	7	2	—	9
TOK Kmetijstvo Šoštanj	5	1	—	6
KKZ TRATA Prevalje	4	—	—	4
KKZ LEDINA Slovenj Gradec 3		—	—	3
AGRARIA Brežice	1	1	—	2
AGROKOMBINAT Krško	1	—	—	1
KZ Slovenjske Konjice	1	—	—	1
KK Šmarje	1	—	—	1
KK Sevnica	1	—	—-	1
	49	16	11	76
V družbenem sektorju so na območju ŽMmorejisko veterinarskega zavoda Celje dobili plakete TOZD Kmetijstvo Petrovče — DE Govandtatreja in to za farmo Podlioo srebrno (5.059 litrov/kravo) tar bronasto za farmo Zalog (4.789 iitrav/lkravo), KK Šentjur P E Bldniina-fhranasto plaketo za doseženo proizvodnjo 4j678 litrov/kravo.
KG Hatemež za proizvodnjo 4.610 litrov/kravo dobilo tudi bronasto priznanje.
Za podeljene pfelkete se je v imenu rejcev zahvalil kooperant iz Šenltjlurja tov. Trbovc Miha.
Višam dobitnikom plaket ŽPS tudi naše prisrčne čestitke;
dipl. ing. agr. Kuder Ivan
Nagrada za inventivno dejavnost
Izvirne zamisli posameznikov ali skupin, ki iz teorije preidejo v prakso delovnih organizacij, so temeljni dejavnik napredka.
Raziskovalna .skupnost in Občinski sindikalni svet Sta predlani podelila pat nagrad. Lani so podeljevanje nagrad razširili tudi na mladino, in to na razpis »Mladi za napraddk Šentjurja«. Na predlog inovacijske komisije so bilie podeljene štiri prve
jo: dipl. vet. Milan Čretnik, vodja TOZD, Franc Zapuščk, tehnolog, Srečko Belak, vodlja predelave. Navedena skupina je razširila asortiman mesnih izdelkov za štiri povsem nove proizvode, ki jiih je trg odlično sprejel.
Predmetni učitelj Stanko Gobec iz osnovne šole na Ponikvi je razvil isodobne metode dela posebno pri razvijanju učil za pouk fizike. Velik poudarek da-
nagrade. Nagrajenci so v sVojih delih pokazali velik smisel za konstrukcijo, uvedbo novih proizvodov, zamenjavo Uvoženih^ delov z domačimi, kar skrajšuje postopek pri usposobitvi stroja m prihranek pri deviznih sredstvih, in še bi lahko naštevali koristi, ki so jäh prinesle vse nagrajene inovacije.
Inovaaijiska komisija je podesila nagrado .Stanetu Filandra, dipl. ing. metalurgije, za njegovo magjistrSko nalogo s področja proizvodnje hlladnooblikovanih cevi lin profilov TOZD Cavanna Alpois iz Šentjurja. Prav tako je prejela nagrado Skupina za oblikovanje in uvedbo oovlih proizvodov v proizvodni proces TOZD Klavnica, ki jo sestavlja-
je elektroniki v okvira tehničnega pouka.
Anton Strašelk liz delovne organizacije TOLO je bil aktiven ustvarjalec novih naprav, predelav strojev in dopolnjevalec kupljene tehnologije za potrebo izdelovanja lahke obutve.
Nagrajen je bil klub mladih tehnikov iž osnovne šole Ponikva za izdelavo maket, učil, modelov itd. ter zgodovinski krožek na osnovni šoli Šentjur za .izdelavo karte dogajanj v občini med NOB.
Ob podelitvi nagrad je raziskovalna skupnost prišla dio spoznanja, da v delovnih organizacijah manjka iniciative za tovrstno dejavnost.
Ernest Rečnik
<Sc velik o zdravja in sreče...!
Srečanje starostnikov
Šestdeset lot Skupnega življenja aM biserno pordko >s;ta praznovala Kolar Frane, rojen 21.
3. 1896 in Kolar Ana, nojetta 3. 6. 1895 iz Ostrožnega pri Panikvi.
Zlato poroko pa sta praznova-la tudi Plahuta Franc, rojen 3. 7. 1906 m Plahuta Alojzija, rojena 24. 5. 1909 iz Straške go ree 34.
Ob viisdbem jubileju se poleg vaših najlažjih sarddlnikav In vaščanov, z najlkpšlilmli željami pridružuje tudi uredništvo »UTRIPA« ter DPS občine Šentjur.
Presenečenje malčkov iz Crnolice
Predšolski dtroci in njihovi starši v Čmloiiai so bili prijetno presenečeni ob zaključku starega leta. Presenečenje jim je pripravil mladinski aktiv naselja s prihodom dedka Mraza. Mladinke in mlladindi so se že dalj časa pripravljali, da ob zaključku leta presenetijo in razveselijo maličke. Sami so pripravili darila, ki so jiih izdelali in to razne pajace in možičke iz volne in drugo, poleg tega pa pripravili prisrčen program s prihodom dedka Mraiza in obdaritvijo otrdk. Lepo je bilo gledati nasmejana lička malčkov in radost, ki je vladala v prostorih gostilne Hvalec, kjer je bila prireditev. Pa tudi mamice sirno bile presenečene in vesele.
Na splošno pa je potrebno mladinslki aklti/v tega naselja pohvaliti, sajj jie zelo aktiven. Za dan republike je aktiv pripravil proslavo z lepim programom. Pripravlja pa tudi proslavo ob prašamovem dnevu in dnevu žena 8. mareu.
Aktivnost in marljivost tega aktiva je posnemanja vredna in zasluži vso priznanje in pohva-
lo.
V imenu staršev In malčkov prisrčna hvala vsem mladinkam in mladincem tega aktiva z željo, da bi nam tudi v prihodnje pripravili več talkiih presenečenj.
Stane Hozjan
Ob v-sakoletnem srečanju starostnikov občine Šentjur se hote ali nehote zamislimo o vprašanju, kako ti živijo. Ali so na jesen življenja srečtalii? Kdo bi le to vedel. Njihove misi so se tudi letos ustavljale pred dejstvom, dia čas teče in spreminja se način življenja in dela 'ljudi. Tp srečanje je tako kat vsako lato organiziral in izvedel Občinski odbor Rdečega križa Šentjur.
Ob majhni zakuski so starostniki dobil tudi simbolično novoletno darilo v denarju. Prišli so skoraj vsi povabljeni in z njihovih le je izžarevala sreča, kakor da jb tiho želijo vsem, ki se jih še spominjajo.
Ko so lOdhajiaili, se je tudi v meni rojevalo vprašanje, ali smo dovolj naredili za te ljudi.
Drago Slakan
y Tumvcmi
MAjJ.HAVLMU VIKZWI J5 J m DorfA... f
J/tfA Sl jt DKjOVOZlL z* WO LETO, DA BO FMZftOttflS m/jmVL
I/ F*r£A. Homo ,1/,...mJi1IIihM
r jatpa
pho oe
ffUJETrtO-

Uredniški odbor: Francka Vidovič — glavni in odgovorni urednik, Goce Kalajdžiski — tehnični urednik, Irena Rauter in Mira Pečar — lektorici, Hinko Pap — član, Franc Škoberne — fotografije.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.550 izvodov
Tisk: Papirkonfekcija Krško
Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978
Fotografij in rokopisov ne vračamo.
Za razvedrilo - Za razvedrilo - Za razvedrilo - Za raz
N
g
r
a
d
n
k
i
n
k
a
FEBBRUAR 1981
1. 2. 1981 ob 17. uri: BRUCE
LEE PROTI SUPERMANU —
Hong Kong film v barvah. Re-
žija: Wu Chiia-Chun. Igrajo: Bru-
ce Lee, Lung Fei, Lulu Wen, Joe
Brown.
7.	2. 1981 ob 19. uri, 8. 2. 1981 ob 17. uri: VOHUN, KI ME JE IMEL RAD — film avanture stoletja. Režija: Luis Gilbert. Igra-üo: Roger Moore, Barbara Bach, Kurt Jürgens.
8.	2. 1981 ob 10. uri matineja: JUNAKI DISNEYLANDA — ameriška risanka v barvah. Proizvodnja Walt Disney.
14.	2. 1981 ob 19. uri, 15. 2.1981 ob 17. uri: L ANIMAL — zabav-no-akcijski film v barvah. Režija: Glande Ziidi. Igrajo Jean-Paul Belmondo, Raquel Welch.
21.	2. 1981 ob 19. uri, 22. 2. 1981 ob 17. uri: BELI BIZON — ameriški film v barvah. Režija: Gee Lee Tompson. Igrajo: Charles Bronson, Jadk Warden, Will Samson, Kirn Novak.
28.	2. 1981 ob 19. uri: NA MUHI OSTROSTRELCA — film je izdelan po romanu Adama Kennedy a, vsebuje dogodke političnih umorov. Režija: Stanley
Kramer. Igrajo: Jean Herman, Richard Widmark, Candice Bergen, Midkey Rooney.
NAGRADNA KRIŽANKA »AVIJACIJA«
Vse reševalce nagradne križanke prosimo, da svoje rešitve pošljejo najkasneje do 18. 2. 1981 na naslov:
Uredništvo UTRIP za »Nagradno križanko«