$teY. 36 PTUJ, 9. 58|rtembra 1966 Cena: 0,4 NO. 40 SD »Tsdiuk« ;ili*3« pod tem mienoo) od 24. novemor* li>6J iaije ~jc sldepu oOČ-nskih odOorov SZDL Ptuj tu Orvaoz — Uoaja lavod »Ptujski l^doik«. Ptuj Odgovor- ni urednik; Antoo Baiiman. — Uredništvo m uprava: Ptu]. He- roja Lacka 2- — TeL 156. Stev. tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska taskarna Mariborskega ti- ska. Maribor. — Rokooisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 NT), inozemstvo 40 m> predsednik Tito v Ormožu »Navdušil me ie vaš prisrčen spreiem" v Četrtek, i. septembra iogh. dopoldne se je predsednik tito s soprogo .TOVANKO IN spremstvom NA SVOJI POTI SKOZI PTUJ V PREKMURJE IJSTAVII- V ORMOŽU ZA NEKAJ MINUT, SE POZDRAVIL Z ORMOŠKIMI FUNKCIONARJI IN Z ZBRA- NIM LJUDSTVOM, PRISLUHNIL NAGOVORU PREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE FRAN- ca NOVAKA IN POTEM V SVOJEM NAGOVORU ŽELEL PREBIVALCEM IZ ORMOŠKE OBČINE TUDI v BODOČE MNOGO USPEHOV. OBENEM PA JIM JE, VESEL TAKO PRI- SRCNECJA sprejema, ZAGOTOVIL, DA JIH BO ZOPET OBISKAL, KER JIH DOSLEJ PO osvoboditvi NI MOGEL obiskati, SE Z NJIMI POZDRAVITI TER SE POMENITI O NJI- HOVIH PROBLEMIH. TAKOJ PO NAGOVORU IN PO PONOVNEM ROKOVANJU S FUNKCIO- NAIUI JE PREDSEDNIK TITO S SOPROGO JOVANKO IN S SPREMSTVOM — POLITIČNIM SEKRETARJEM CK ZKS MIHOM MAKINKOM, PREDSEDNIKOM REPUBLIŠKE SKUPŠČI- NE SR SLOVENIJE IVANOM MACKOM, PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA SRS JANKOM SMOLETOM IN DRUGIMI — NADALJEVAL POT PROTI LJUTOMERU, KJER SE JE ENAKO PKISRCNO SPREJET KOT V ORMOŽU ZADRŽAL PRI NOVIH KLETEH ŽIVINOREJSKO VINOGR.ADNIŠKEGA KOMBINATA IN V OBRATIH MTT^ MARIBOR V LJUTOMERU, NA TRGU PA SE JE ZAHVALIL LJUTOMERCANOM IN OKOLIČANOM ZA PRISRČEN SPREJEM^ Vest, da bo potoval predsednik Tito s soproso Jovanko in 5 spremstvom na obisk v Prekmurje skozi Ptuj in Ormož in da se bo mogoče za nekaj minut ustavil v Ormožu na trgu, je pre- valce iz Ptuja, zlasti pa iz Ormoža, prijetno razveselila. Vsi sku- paj in vsak po svoje so se potrudili, da bi se predsednik Tito s spremstvom v Ormožu ugodno počutil in da bi mu ostal Ormož v lepem spominu. Po nagovoru se je predsednik Tito rokoval s predsednikom občirske skupščine Francem Novakom Četrtek. 1. septembra 1966, je bil lep, son-čen in topel dan po hudi nevihti prejšnjega popol- dneva. Onrnož je bil poln zastav. Na trgu je bilo že ob 8. uri zbra- nih mnogo ljudi, učiteljev in učencev iz vseh ormoških šol z zastavicami in šopki, kolektiv tovarne Jože Kerenčič, kolektiv KZ — kombinata Jeruzalem-Or- mož, gradbenega podjetja, mla- dih in odraslih iz Ormoža in okolice. Okrog predsednika ob- činske skupščine Ormož Franca Novaka so se zbrali sekretar občinskega komiteja ZKS Dra- go Pintarič. predsednik občin- skega odbora SZDL Vlado Ož- bolt. republiški poslanec Milan Ritonja, predsednik občin, sin- dikalnega sveta Lojze Balažič, ravnatelj osnovne šole Zlatko Kovačič in drugi. Pri tribuni na trgu so čakali na predsednika Tita s šopki pionirji in pionir- ke. Na pozdravni nagovor pred- sedniku se je pripravil pionir Jožck Budja, učenec 6. razreda Osnovne šole, ki je tudi izročil Predsedniku šopek nageljnov. Z njim je bila pionirka, učenka 8. razreda osnovne šole. Dragi- ca Lovrenčič. Predsednikovi so- progi .Jovanki in spremstvu so izročili šopka pionirji in pionir- ke Boris Polak, Zeljka Nardin. Milan Turin in Božiča Ratck. Od trenutka, ko se je pribli- žalo zbrani množici prvo vozilo iz predsednikovega spremstva in ko so vsi zaploskali, pa do trenutka, ko je predsednik Tito s soprogo Jovanko izstopil iz Vozilo ter se pozdravil z najbliž- jimi pionirji in ostalimi zbrani- rni. pa vse potem do predsedni- Itovega odhoda .je bilo okrog to- variša Tita in njegovega sprem- st\a res živahno in veselo. Na- smejanega obraza sta oba s soprogo odzdravljala zbranim in sta previdno stopala čez cvetje, ki so ga natrosili po trgu in nametali v šopkih v pozdrav otroci in njihove matere ter učiteljice. Predsednik občinske skupšči- ne Ormož Franc Novak je na- govoril predsednika Tita in nje- govo spremstvo z naslednjimi besedami: »Dragi naš predsednik repub- like, maršal Tito, dragi gostje! Dovolite mi, da vas v imenu občanov občine Ormož najpri- srčneje pozdravim. Neizmerno smo srečni ob tem velikem tre- nutku, ko ste neposredno med nami vi, naš dragi tovariš Tito. Dvajset tisoč občanov naše ko- mune vam hoče povedati, da živi tudi na tem koščku prelepe slovenske zemlje in deli občan samoupravljaveo. delavec in kmet, ki vsi pomagajo z vsemi jugoslovanskimi narodi postav- ljati v življenje vaše velike ide- ale za ustvaritev boljšega da- našnjega dneva in prihodnjih dni. Tukaj smo živeli dolga sto- letja življenje brezpravno izko- riščanega. Naši gospodarji so se menjavali, a bič je ostajal isti. Šele naša velika' revolucija in boj za svobodo pod vodstvom naše slavne Partije in pod va- šim vodstvom, dragi tovariš Ti- to, je uresničila stoletni sen. to je živeti svobodno in svobodno uživati in razpolagati z dobrina- mi, ki jih je ustvaril delovni človek sam. Naši delovni ko- l''ktivi. čeprav relativno majhni po številu, se krepko vključuje- jo v ustvarjalno delo naše širše družbene skupnosti. Naši kmetje v tej pretežno agrarni občini so do malega sko- raj vsi prek najrazličnejših oblik kooperacijske proizvodnje udeleženi v procesu družbene proizvodnje. Tako vedno znova srečni ugotavljamo, da je dvaj- set let po osvoboditvi obeleženih kot obdobje revolucionarnega napredka in notranje graditve, ki je povsem spremenilo tudi ambient našega kraja in njego- vega življenja. Občani občine Ormož srečni izražamo veliko hvaležnost na- ši Zvezi komunistov in vam, nas dragi tovariš Tito. Impulzi IV. plcnuma so tudi našim de- lo\nim kolektivom dali novega duha, moči in volje za nadaljnje delo. Dragi naš tovariš Tito, dragi gostje! Premalo časa nam je da- nega, da bi lahko ustregli dol- goletnim željam naših občanov in delovnih kolektivov za daljši in bližji pomenek z vami. Zato pa vam želimo, da bi preživeli teh nekaj trenutkov med nami in mi z Vami v prijetnem po- čutju. Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije, naj živi še mnoga leta naš dragi tovariš Tito!« Po nagovoru predsednika ob- činske skupščine Franca No- ! vaka se je zahvalil predsednik Tito za prisrčen sprejem in je v krajšem nagovoru želel pre- bivalstvu ormoške občine tudi v prihodnje mnogo uspehov, obenem pa je zagotovil, da bo še prišel mednje. Po rokovanju i s predsednikom Novakom je iz- } ročil direktor kombinata pred- sedniku sodček z napisom »Dra- gemu tovarišu Titu — Ormo- žani«. Sodček je izdelal obreški sodar Kočevar. Ko je predsed- nik Tito vzel sodček v roke. se je presenečen nasmejal in re- kel: »Pa to je puno!« Predsed- nikovi soprogi Jovanki so izro- čili košarico z buteljkami odli- I kovanih sort vina. Vsakdo, ki je ' bil zadaj za množico, se je tru- ; dil. da bi čim bolje vid^l drage ! goste. Starši so dvignili otroke in vsi so še enkrat pomahali predsedniku Titu in spremstvu v pozdrav, ko je po minulih, do- ločenih minutah, kolona avto- mobilov nadaljevala pot proti Ljutomeru. Pred vstopom v av- tomobil se je predsednik še enkrat ozrl okrog sebe po lju- deh, pomahal z roko in njegov avto je že odhitel s trga dalje proti Ljutomeru. V Pavloveih in v Ivanjkovclh so tudi bili zbrani ob cesti otroci in odrasli, ki so pozdravljali predsednika Tita in spremstvo. Kmetje in kmetice na njivah in travnikih ob cesti so tudi pozdravljali mi- mo vozeče in vsakdo je želel videti dragega predsednika Ti- ta, pa čeprav samo za hip. Tudi v ljutomerski občini so enako prisrčno sprejeli dragega predsednika Tita in soprogo Jo- vanko ter njuno spremstvo, ena- ko pa še potem v Pomurju, od koder je predsednik Tito od- potoval v Maribor v petek po zborovanju in po ogledu važnej- ših gospodarskih objektov ter po razgovoru s političnim akti- vom. Ljudje v Ormožu in okolici so se potem več dni največ po- govarjali o tem. da so videli dragega predsednika Tita, zve- čer pa so sedli še pred televi- zorje, da so ga spremljali še dalje na njegovi poti po .Slo- veniji. Ko bo predsednik Tito zopet obiskal te kraje, sc bo gotovo dalj časa zadržal tudi v Onno- žu. ker je odnesel s lega prvega obiska lepe vtise. Tudi v Ptuju se je zbralo na mostu in ob cesti precej ljudi. V.sem je bilo žal. da sc predsed- nik tokrat ni ustavil v Ptuju. V. J. Predsednik Tito in soproga Jova nka poslušata pionirja Jožtka, ki jima je prvi izrekel dobrodošlico TE DNI PO SVETU USTAŠKI I;I,1>!I:NTI ubili še DVA JUGOSLOVANA V Z-R NEMČIJI Nova ilocma Niso SG še polegli odločni prote- sti proti umoru jugoslovanskega diplomata Save Milovanoviča. žc je prišla iz Zahodne Nemčije vest, da so isti elementi ubili tudi dva jugoslovanska državljana, ki sta bila na delu v nemških podjetjih. Gre za nemoteno divjanje članov ali agentov skupin, katerih namen je, ustrahovati Jugoslovane in jih s silo i! vabit i v svoje mreže. Ni še dolgo tega. ko je jugoslo- vanska vlada opozorila nemško, da je Zahodna Nemčija v bistvu edi- na dežela, ki st- upira pomiritvi v Evropi in dopušča nemoteno, vse bolj razbohoteno delovanje revan- šističnih in militarisličnih krogov. V takem ozračju seveda najdejo najožji nacistični zavezniki med drugo svetovno vojno, ustaši. var- stvo ne le pri nekdanjih somišlje- nikih nacistih, ki zavzemajo zaradi slabo izvedene denacifikacije obla- sti še danes vodilna mesta v obla- stvenih organih in v gospodarstvu, temveč tudi med javnostjo. Navadno se zahodnonemške oblasti sklicujejo na to, da gre ja »obračun med Jugoslovani-, pri čemer sploh ne upošteva.io, kaj po- meni podpora nekdanjim \'ojnim zločincem. To tezo prevzemata tu- di nemški tisk in radiotelevizija. Resnice, da so pri tem vedno ži'tve samo Jugoslovani, nihče nc upo- števa. Ce bi namreč nemške obla- sti stopile ustaškim zločincem pri- merno na prste in njihove zločine kaznovale tako. kol bi bilo treba, bi se dogodki ne ponavljali. Izrazi sožalja in obLjube, da bo- do krivce odkrili in primerno kaz- novali, ne morejo prepričati niko- gar \'cč. Zanimivo je. da celo del zahodnega tiska opozarja na veli- ke razlike med uradnimi izjavami in dejstvi. Med drugim oiiozarjajo, da se v Bonnu načelno vse bolj za\-zcmajo za stike v vzhodnoe\- ropskimi deželami, politika podpo- re nekdanjim nacističnim sodela\- cem in somišljenikom pa take tež- nje zanikuje. Uboji prav tako zgovorno doka- zujejo, da ustaške skupine niso "Opozicija« proti sedanjemu druž- benemu redu v Jugoslaviji (takih opozicijskih skupin je v tujini slednjič več), temveč da uporablja- jo metodo, ki so jo ustaši uporab- ljali kot zvesti nacistični hlapci med okupacijo: nasilje in uničeva- nje. Tak "Političen boi- sc\eda ne more naleteti na simpatije niti med samimi nemškimi dižavljani. Letošnje medobčinsko sodelovanje bi nadaljevali z zborom samoupravljalcev Časovno najbliže v programu medobčinskega sodelovanja na območju občin Cakovcc. Ormož, Ptuj in Varaždin v zadnjem tro- mesečju lf>«. sep- tembra 1966, ki je bilo v sindi- kalnem domu v Gorci ob" ude- ležbi sindikal. predstavnikov iz Ormoža. Ptuja in Varaždina. Po predlogih udeležencev posveto- vanja bo potrebno na zboru oce- niti ugotovitve samoupravljalcev iz večjih gospodarskih organiza- cij na območju vseh štiiih ob- čin, zbrane \' analizah pred zbo- rom. Bi-ez dobrih priprav na zbor bi t£Žko pričakovali sklepe zbora, ki bi v taki meri koristili nadaljnjemu delu, kot bi morali v smislu sklepov IV. plenuma ZKJ na Brionih. Vsekakor je po- trebno s stopnje, ki je doslej v samoupravljanju dosežena, priti za nadaljnje korake bliže k cilju samoupravljanja, da ne bi ostali na pol poti ali na slabšem na škodo pomena samoupravljanja v naši skupnosti. Občinski sindikalni svet Ptuj in Odbor za medobčinsko sode- lovanje pri tem svetu pričakuje- ta, da se samoupravl.jalei iz de- lovnih organizacij v bodoče ne bodo več zadovoljevali samo z diskusijo o problemih samo- upravljanja, temveč bodo sporo- čili svoje predloge za izboljšanje samoupra\ Ijanja pripravljalne- mu odboru, čigar predsednik ic Viktor Prelog i/ TGA Kidriče- [vo. Koristne predloge pričakuje pripravljalni odbor od sindikal- nih organizacij, ni pa rečen(t. da jib ne bodo dale tudi delovne enote, člani organov samouprav- ljanja in člani delo\ nih kolekti- vov, ki imajo mnogo predlogov /a izboljšanje samoupravljanja, ki pa največkrat ne pridejo na mesto, kjer bi jih lahko upošte- vali v sklepih in praksi. Ob tem posvetovanju je bil sprejet predlog, da bi bil zbor v Kidričevem kot uvod v dvo- dnevno širše srečanje samo- upravljalcev iz vseh štirih občin. Slvupine delegatov samouprav- ljalcev bi se udeležile zbora v Kidričevem v soboto. 22. okto- bra dopoldne, popoldne tega dne bi bilo na Borlu srečanje član- stva Zveze zružen.i borcev NOV in preživelih borcev iz brigad in TV postaj, ki so se borile na ob- močjih štirih sosednjih občin, in samoupravljalcev ob tabornem ognju pri Borlu s primernim kul- turnim programom in z družab- nostjo po tabornem ognju. V ne- deljo. 23. oktobra 1966. bi bilo na Borlu srečanje samoupravljalcev in drugih otačanov na Borlu. ki bi ga naj organizirale sindikal- ne organizacije. Zveze združenj borcev NOV in Turistična dru- štva z območij občin Cakovec. Ormož. Ptuj in Varaždin. Zaže- leno bi bilo tekmovanje skupin udeležencev, ki bi se prijavile za srečanje. Tako bi začela in zopet ožive- la medobčinska aktivnost, ki bi jim sledile pozneje še druge toč- ke programa, o katerih so se to- krat dogovarjali udeleženci po- svetovanja. Večletni uspehi vseh oblik sti- kov med kolelektivi in njihovi- mi predstavniki ter med občani iz vseh štirih občin zahtevajo nadaljevanje v smeri, ki je bila sprejeta ob prvih srečanjih. Do- slej so doseženi mnogo večji uspehi na tem področju, kot jih je bilo mogoče pričakovati. j. v. DRUGI DOGODKI Velika letalska nesreča v bližini I ljubljanskega letališča Brnik pr- i vega dne tega meseca, ki ie ter- jala 97 smrtnih žrtev, je nekaj dni Dolnila stolpce ne le jugoslo- vanskega, temveč tudi tujega ti- ska. Gre namreč za prvo tako ve- liko letalsko nesreče ori nas. Po- sebna komisija, ki r?.ziskuje vzro- ke tragedije, še ni dala končne- j ga poročila. Doslej ie samo ugo- I tovila. da so radarske in druge i naprave na letališču v redu de- lovale. de G.-VULLOVO POTOV.\nje Medtem ko jo francoski pred- sednik de Gaulle te dni obisiral na svoji poti po nekr.tcrih deže- lah Afrike. Azi^e in Latinske -Amerike tudi Kambodžo. si se- veda ni mogel kaj. da se ne bi dotaknil vietnamskega vprašanja. Znova ie — morda šc nekoliko bolj jasno, kot do<;lei — pozva! Američane, nai nc izsiljujeio zm^i- ge z orožiem in naj raje umak- nejo od tod svoie čete. Značilno ie. da v \Vashinatonu niso odgovoril: z ihtavostjo. Pred- sednik Johnson je odgovoril fran- coskemu nredsedniku z govorom v Detroitu. Kot kaže. ne želi nri- livati olja na ogenj ameriško- francoskih trenj, temveč pričeti nekakšno razpravo s Francijo o Vietnamu. Vsekakor mora sedaj, ■veri ipsenskimi volitvami, ore- (Nadaljevanje na 3. strani"* Siran 2 TEDNIK - petek, 9. septembra 1966 Strnn t Samoupravljanje v delovnem koiektJvu TGA Odloča naj večina članov delovne skupnosti Ob vsakodnevnih nalogah in de- lu, s katerim razgibano gospodar- sko življenje zasiplje organe de- lavskega samoupravljanja, le-ti kdaj pa kdaj kaj zelo hitro ne- koliko pozabljajo na to, da je osnovni nosilec samoupravljanja — celotna dflovna skupnost in ne samo tisti del članov, katere je delovna skupnost z izvolitvijo po- oblastila, da v njenem imenu upravljajo podjetje. Kolektiv mo- ra imeti možnost nenehno m ne- posredno vplivati na delo svojih samoupravnih organov. Organ sa- moupravljanja, ki se pri svojem vsakdanjem delu odtrga od ko- lektiva in ki pozabi, da je za svoje delo popolnoma odgovoren kolektivu, ki ga je izvolil, seveda nujno zaplava v birokratsko mla- ko, iz katere pa potem le redko najde pravilen izhod. Kdor redno zasleduje razvoj samoupravljanja v kolektivu pa tudi izven njega, se bo zamislil o naših samouprav- nih organih in primerjal razna mnenja o njihovem delu. Poudariti je treba, da so mnenja in ugoto- vitve mnogokrat zelo različne, ker si pač še vedno nekateri tolmači- jo delavsko samoupravljanje po svoje. V našem časopisju lahko zasledimo največkrat le pozitivne ocene o velikem pomenu delavske- ga samoupravljanja pri nas, o vedno večjem uveljavljanju v go- spodarskih organizacijah itd. Mi- slim, da se lahko prav nasprotno temu tudi sami najbolj prepriča- mo, da vse to uveljavljanje ni tako plodno in učinkovito in da navadno niso uspehi samouprav- nih organov plod prizadevanja ve- čine članov organa, ampak le bolj posameznikov. To bo lahko potr- dil vsak član delovnega kolektiva, ki hodi redno na seje DS ali SPDE, ker bo moral vedeti, da so zares redki člani, ki aktivno posegajo v razprave, kadar gre za pomembne in važne sklepe samoupravnih organov, pa še ti so vedno isti, medtem ko pretežna večina mirno sedi, m.nogi pa celo ne kažejo niti posebnega zanimanja za te seje in jim je vseeno, kaj se na njih do- gaja in razpravlja oziroma sklepa. To so dejstva, ki jih mnogi po- znajo, v celoti pa se vse potem odraža v kolektivu, ko mnogi čla- ni DS ali SPDE sploh ne znajo obrazložiti svojim sodelavcem, ki so jih izvolili kot svojega pred- stavnika, kaj se je obravnavalo na sejah. Ni prvič, ko govorimo o slabi aktivnosti nekaterih članov v organih samoupravljanja, prav tako pa je bila ta neaktivnost že večkrat poudarjena tudi na raznih sestankih družbeno-političnih or- ganizacij. Vendar kljub vsemu ni čutiti večjega napredka v tem po- gledu. Pomembno je to vprašanje po volitvah, ko smo_ zopet dobili polovico novih članov organov sa- moupravljanja in katere je treba na vsak način takoj vključiti v ak- tivno delo v njih. Da bi pritegnili k aktivnemu delu vse te novoiz- voljene člane, bi morali pokazati več volje do tega predvsem sta- rejši člani z večletnimi izkušnjami v delu organov samoupravljanja. Zanimivo je tudi, da vsi pozna- mo faktorje, ki še zavirajo hitrejši razvoj resničnega samoupravljanja v podjetju, dalje da iz leta v leto ugotavljamo iste slabosti, spreje- mamo ukrepe za odpravo pomanj- kljivosti, pravega uspeha pa ne dosežemo. Ali niso za tako stanje krive politične organizacije v pod- jetju, ki so predvsem dolžne skr- beti za stalen, dejavni medsebojni stik med samoupravnimi organi in delovnim kolektivom? S tem, da se širi in poglablja aktivnost de- lovnega kolektiva v upravljanju, se dejansko uveljavijo novi odno- si: delavci namreč občutijo, da važna vprašanja in zlasti važne odločitve res ne gredo mimo njih. V njih raste zavest in nov odnos do dela. To pa so najboljše osnove za dvig produktivnosti in delovne storilnosti. Pa si skušajmo posta- viti vprašanje, kje so vzroki za tako lagodnost in kaj nam pravza- prav brani, da ne začnemo s siste- matičnim pridobivanjem članov za aktivno delo v samoupravnih or- ganih — predvsem pa tistih ki še vedno na sejah ne spregovorijo niti besedice ali pa nanje celo sploh ne pridejo. Mislim da je osnovni vzrok v tem, da smo vsi skupaj preveč zadovoljni s tre- nutnim stanjem v razvoju delav- skega samoupravljanja in pa s tem, da največkrat ni na vpraša- nja konkretnih odgovorov, kar — potem, razumljivo, vpliva na vse ostale člane, da ne razpravljajo in ne postavljajo vprašanj. Po drugi strani pa vsi mnogokrat le preveč povzdigujemo njihov pomen. Res ne bi mogel trditi, da naši samo- upravni organi niso imeli že do danes precej uspehov, čeprav do- seženi uspehi v podjetju le niso v celoti zasluga samoupravnih or- ganov, ampak le mnogo bolj neka- terih posameznikov. Imjbrž ne bo mogel nihče oporekati, da samo- upravni organ, ki sprejme kak važen in pomemben sklep brez razprave še ne more niti ne sme trditi, da mu za to gre kaka za- sluga, toliko manj, če vsi vemo. da so le posamezni člani vedeli, za kaj je sploh šlo. To bi bil uspeh za SPDE ali DE le tedaj, če bi o takem sklepu zares zavestno od- ločila večina članov delovnega ko- lektiva po svojih predstavnikih v samoupravnih organih in če bi predstavniki o sprejetem seznanili delovno skupnost. Poznati mnenje članov kolektiva in prisluhniti njihovim predlogom je nedvomno najvažnejši faktor samoupravljanja. Vedno govorimo, da ima delavec kot upravljavec pravico zvedeti za usodo svojega predloga, torej zvedeti, ali je bil sprejet oziroma o razlogih, zakaj ni bil sprejet. Toda, mar ni razum- ljivo, da na pobudo, na sodelova- nje delavcev prav nič ugodno ne deluje, če se organi upravljanja v podjetju premalo menijo za nji- hove predloge. O dejanskem samo- upravljanju v kolektivu bomo to- rej lahko govorili šele, ko bo ob- stajala zares prava povezava med člani samoupravnih organov ter ostalimi člani delovne skupnosti. Samoupravljanje v TGA je sicer na dobri poti, toda še mnogo bo potrebno napraviti, da bo prišlo načelo »Odloča naj večina članov delovnega kolektiva« zares do svoje polnopravne veljave, kajti do tega še precej manjka. O tem bo treba spregovoriti na bližnjih sestankih kolektiva, ko se bo raz- pravljalo o raznih pomanjkljivo- stih v samoupravljanju, pred ob- činsko konferenco samoupravljav- cev in pred II. kongresom delav- skih svetov Jugoslavije. mf.- Stanovalci - udarniki iz bloka TGA Kidričevo 1 Prejšnji teden je presenetilo marsikoga, ki ga je zanesla pot na Cesto dr. Jožeta Potrča, mimo novega stanovanjskega bloka TGA Boris Kidrič, Kidričevo, ko je zagledal na severni strani blo- ka skupino udarnikov s samokol- nicami in lopatami pred kupi 7emlj(; in kamenja pri betonira- nju betonske ploščadi za pranje avtomobilov. Lastniki osebnih avtoimoMov, k; fitanujejo v tem blo/ku, so se skupno s svojimi prijatelji do- govorili, da bodo udarniiako iz- dolaili ploščad za pranje avtomo- bilov, in to v nadaljevanju plo- ščadi na vrtni strani hdše. Be- seda je držala in res so se zna- šli pod vodstvom Borisa Solovje- va po vrnitvi z dela v Kidriče- vem in so svoj načrt v celoti uresndčili. Odstranili so zemljo, poglobili zemljišče — stavbišče za debelino plošče, nabrali ka- menje in navozili gramoz ter pripravili vse za betoniranje. Pri samih mJadih, tehnično spretnih sodelavcih je šlo delo lepo od rok in sedaj se bodo vrsitiM na novi ploščadi, kakor bo pač ko- mu potrebno. Z enakim veseljem je bilo mogoče dva meseca poprej gle- dati v drevoredu Simona Gregor- čiča udarnike, kako so planirali Med udarniškim delom na dvorišču teren pred hišami in med njimi, kier sedaj raste lepa trava, pred hišami pa okrasno grmičje in cvetice. Prav lepo je sedaj iti mimo teh hiš z urejenim oko- ljem, pa tudi pogledati vnemo sodelujočih moških, kako so bili spretni z lopatami in grahljami ter samokolnicami. Poleg tolikš- nega udarniškega dela, ki smo ga videli v Ptuju po letih osvo boditve, je sedaj prava redkos najti skupine ljudi pri udarni škem delu, so pa le, kar potrju je, da še vedno živi med našim ljudmi duh požrtvovalnosti i smisel za skupno delo v koris celotne okolice in v čast vsake ga stanovalca v novem naselju PRENOVLJENO ZASEBNO GOSTIŠČE Po daljšem presledku je Maks Seg^ula spet odprl svojo gostil- no na RojTozniški cesti. Prenov- ljene prostore, tri sobe in kuhi- njo, je opremil s sodobnim po- hištvom. Že vhod in pa lepa to- čilnica v predsobi vabita mimo- idočega, da; se tu vsaj za tre- nutek ustavi. Gostišče ima cen- tralno gretje, vodovod in sani- tarije. V dela je vložil lastnik s svojima sinovoma mnogo truda in sredstev. Gostišče stoji ob prometni Rogozniški cesti. Tu so skladišča, železniške delavni- ce in žaga. Ker železniškega nadvoza nad žago še niso ob- novili, služi ta cesta tudi kot tranzitna. V gostilni se radi ustavljajo vozniki iz mesta in okolice zlasti ob sejmih in dru- gih prireditvah; prav tako se v njej radi okrepčajo tudi izlet- niki iz messta. V. K. Radijska antena bo v Novi vasi pri Ptuju Radio Ptuj bo zgradil v Novi vasi pri Ptuju antenski stolp za lokalno radijsko postajo Ptuj. Na priporočilo Zavoda za urbanizem Maribor, ki je izde- lal lokacijsko dokumentacijo, bi naj stala ta antena izven grad- benega okoliša mesta Ptuja, na območju, ki ni predvideno za stanovanjsko izgradnjo, dovolj oddaljena od mesta, da ne bo kvarila vedute na staro mesto in na grad, motila pa tudi ne bo pokrajinske slike. Antenski stolp ho visok 50 m, bo v ko- vinski izvedbi in bo zgrajen po predpisih, ki veljajo za anten- ske stolpe. Stal bo na parceli št. 357/7, k. o. Nova vas pri Ptu- ju- Radio Ptuj že ima soglasje Republiškega urbanističnega in- špektorata. Občinska skupščina Ptuj pa je že izdala tudi iz- jemno dovoljenje za uporabo za anteno potrebnega in izbra- nega zemljišča ter odobrila lo- kacijo. Z vertikalno radijsko anteno višine 50 m bo pokril Radio Ptuj celotno območje občine Ptuj, kar mu ob sedanji žični anteni ni mogoče in ga je to tudi pri- sililo, da se je začel zanimati za tako anteno, da bi z njeno pomočjo lahko dosegel vsako hišo na območju ptujske obči- ne in celo čez njeno politično- upravno mejo. Kovinski del an- tene je že gotov in ga je izde- lalo ptujsko montažno podjetje »Elektrokovinar«, Ptuj. Zago- tovljena so tudi že sredstva za zgraditev temeljev za anteno, za postavitev antene in za njeno usposobitev za uporabo. S postavitvijo 50m visoke an- tene na določenem mestu pri Ptuju bo radijska postaja Ptuj mnogo laže služila namenu in- formiranja občanov, pa tudi izobraževanju in razvedrilu, saj bo Iphko potem poslušala spo- red Radia Ptuj vsaka hiša na območju občine pa tudi v^e družine izven meja ptujske ob- čine, ki rade slišijo besedo in nosrm tudi svojih dobrih sose- dov. V. J. V Ptuju proda Varteks za nad 70 milijo 0 izdelkov na leto . Trgovina tovarne >Varteks< v Ptuju je med dobroidočimi tr- govinami te tovarne iz sosed- nega Varaždina, saj doseže let- no najmanj 70 milijonov starih dinarjev prometa. Ta sicer v vseh letih ni enako visok, je pa bil od 1964. leta dalje letno višji za 20 milijonov starih di- narjev. 1964. leta je znašal nad 50 milijonov, v 1965. letu pa že nad 70 milijonov. Tudi letošnji promet bo v skladu z zanima- njem širokega kroga kupcev, ki povprašujejo v Ptuju za >Var- ieksovimi'!: izdelki. Med 200 prodajalnami, ki jih ima tovarna 5>VarteksTednika« o prometu v svoj' ptujski poslovalnici med 10 pod- jetji prvo odgovorilo, enako pa še »Planikac, Kranj, merl- tem ko druga od 2. aprila do- slej sploh niso odgovorila. To potrjuje, da upoštevata tovar- na »Varteks« in »Planika« tudi tiste stranke, ki so z njimi v pismenih stikih, in se štejeta med podjetja v Jugoslaviji, ki upoštevajo dragoceno poslovno vi judnost. V. J. Zakon je zakon v raznih državah, ZDA velja- jo zakoni, ki so bili sprejeti no raznih primerih, ki pa veljajo še sedaj, kljub temu da že zdavnaj niso več potrebni. V Oklahomi je prepovedano loviti divjad v mestnem parku. V mestu Ckildsboru (južna Karo- lina) je prepovedano pr)indikalni počitniški dom v Gorci nad Podlehnikom stran 5 TEDNIK — petek, 9. septembra 1966 Stran 3 Vesti iz Kidričevega nedcsicdnost? Mnogokrnt slišimo pohvalo o samoupravljanju v delovnih or- ga.nizacijah. še bolj pa v delov- nih enotah, ki so po rlecentra- lizaoiji delavskega samouprav- ljanja dobile razne pristojnosti, katere pa so žal še vedno mno- go premajhne. To pride največ- krat Ho izraza, ko na primer svet delovne enote ali njegova komisija predlaga centralnim organom neko določeno zadevo, o kateri sam svet ni kompe- tenten sklepati, centralni organ pa to zavrne. Tak primer se re dogodil tudi na seji DS TG.\. ko je komisija za izrekanje vzgojnih ukrepov delovne enote aluminij predlagala delavske- mu svetn, naj izključi iz njiho- ve DE nedisripliniranega člana kodektiva. ki mnogo več škodu- je kolektivu, kot pa koristi. Zgodilo se\je to, česar se ko- misije delovnih enot najbolj bojijo, namreč da DS ni izgla- soval te izključitve, ker za predlog komisije ni glasovala več kot polovica članov delav-J skega sveta. Tako se postavi ^'prašanje. zakaj taka nedo- slednost posameznih članov de- lavskega sveta, ki so s to svojo nerazumljivo odločitAnro onemo- gočili DE aluminija, da bi izlo- čila iz svojih vrst nedisciplini- ranega delavca in da bi na ta način vzdrževala red in disci- plino. O iem je bilo že mnogo govora, predvsem je bilo mno- go raznrave o starem zakomi o delovnih razmerjih, ki je bil v tem poigledn zares zelo tog. Zvezna iTiidska skupščina je že spremenila to določilo in lahlco o izključitvi delavca iz delovne skupnosti odloča DS ali pa ce- lotna delovna skupnost delov- ne enote. Zaradi tega bo nuj- no čimprej uskladiti statut pod- jetja in pravilnik o delovnih razmerjih, da bi se v bodoče iz- ognili takšnim nezdravim poja- vom. Nedvomno pa bi bilo tre- ba tudi poučiti člane DS, da bodo znali trezno odločati, kaj je koristno za kolektiv, ne pa da pri tem gledajo le posamez- nika, ne vidijo pa škode, ki jo tak nediscipliniran delavec po- vzroča s svojim ravnanjem. Osno\Tio objektivnost je po- trebno obdržati, kajti odločanje v organu samoupravljanja po- meni tudi prevzem odgovorno- sti pred delovno skupnostjo in družbeno skupnostjo. Za n^čJaljnjl obstDJ lista Večkrat se je že razpravljalo v delovni skupnosti TGA, da bo prišlo do ukinitve tovarniškega glasila ^ALUMINIJ«, ker je vedno manj prispevkov. To vprašanje je bila ena izmed točk dnevnega reda na izred- nem plenumu tovarniškega od- bora sindikata, na katerem so člani plenuma razpravljali, ka- ko omogočiti nadaljnje izhaja- nje tovarniškega glasila. Vztra- jali so na tem. da je več kot niijno, da se ohrani ta časopis, ki je za kolektiv neobhodno po- treben, saj se prav z njegovo pomočjo največkrat seznanjajo z raznimi aktualnimi dogodki v kolektivu, kar pa seveda ne de- la posebne časti članom delav- skega sveta in sveta proizvajal- cev delovnih enot kakor tudi ne odbornikom sindikalnih podruž- nic in članom ZK, ki vse pre- malo informirajo ostale člane kolektiva o raznih pomembnih dogodkih v podjetju. Plenum je sicer ugotovil, da bi bilo po- trebno začeti akcijo med člani delovne skupnosti, da bi več dopisovali, vendar pa so pri tem najbrž pozabili, da prav oni najmanj dopisujejo. Ce torej sindikat spodbuja dopisovanje v AT.T'M1N1J. potem naj bo on prvi, ki bo s tem konkretno za- čel, gradiva mu najbrž ne manj- ka. List bi pridobil, če bi bil ogledalo dogajanja v delovni skupnosti, ne pa da se v njem kopičijo nekateri preveč stro- kovni prispevki, ki jih pretež- no število članov kolektiva ne razume. Več bi morale sodelo vati tudi strokovne službe, ki bi naj objavljale gibanje pro- izvodnje in probleme, ki so s tem v zvezi. Najbolj pa bi mo- rali pritegniti k sodelovanju člane delovne skupnosti, ki večkrat znajo kakšno reč do- bro komentirati, vendar ne na pravem mestu. Najbrž bi bilo potrebno jim spraviti strah iz kosti, da se ne bodo bali napi- sati svoje objektivne kritike, pa naj se nanaša na kogarkoli v podjetju, če je seveda res ob- jektivna. Ce bo to doseženo, bo gradiva za nadaljnje izhajanje tovarniškega glasila >ALIJM1- NIJ« v TGA več ko dovolj. Dodatek za dopust bolnikom? Na eni izmed svojih rednih sej je tovarniški odbor sindika- ta TGA Kidričevo med drugim razpravljal tudi o izplačilu na- dohiestila za ukinjeno K-15 ter dodatka za letni dopust za ti- ste člane kolektiva, ki so celo leto v bolniškem staležu. S tem je pokazal, da ni pozabil na takšne svoje člane. Člani to- varniškega odbora so s tem so- glašali in bi naj upravni Praviš, da si eden najstarej- ših pravih Ptujčanov. Saj si pravkar povedal, da si bil ro- jen v Podlehniku.< >Res je moj rojstni kraj Pod- lehnik, kjer je bil moj oče nad- učitelj. Ampak še štirinajst- dnevnega otročička me je ma- mica prinesla v Ptuj. Odtlej sem pač Ptujčan. Enajstega septembra bom dopolnil 70 po- mladi.« Potem je pripovedoval, kako si je v Ptuju ustanovil dom, družino in odprl trgovino. Ne živi več mnogo slovenskih tr- govcev, obrtnikov m gostincev, ki so imeli še v stari Avstro- Ogrski in med vojnama v Ptuja svoja podjetja. Danes so upo- kojenci z malo pokojnino ali celo brez nje. Toda nemale za- sluge imajo, da se je v nacio- nalno ogroženem Ptuju obdržal slovenski živelj v poplavi nem- ške ekspanzije. Maks Muršec je tudi ob sep- tembrskih dogodkih leta 1908, ko so nemčurski nahujskanci napadli udeležence Ciril-Meto- dovega zborovanja, prejel svoj delež. Kot dvanajstleten deček je nesel po ulici kletko s ka- narčkom. Razbili so mn klet- ko, kanarček pa je od letel. Leta 1941 so Nemci Maksa iz- sielili v SKmj na Hrvatsko,. Šti- ri leta ni videl Ptuja, le misliti je smel na svoje drago mesto ob šumeči Dravi, kjer so se nemški vsiljenci naselili v nje- govem domu. Ob osvoboditvi se je vrnil. Srečujemo ga, kako jo maha po ptujskih ulicah, nazadnje pa zavije v klub upokojencev, kjer radi pri.sluhnemo njegovim ša- lam. Maks Muršec — še na mnoga leta! V. K. V pogovoru z Brankom Radi- novičem iz Belegiša v Sremu, ki je v Ptuju z lubenicami šele peti dan, dobite vtis, da prevoz in prodaja lubenic ni enostaivna reč v Ptuju, kjer ni vroče in kjer ne kupujejo ljudje lubenice za žejo kot v bolj vročih krajih. Tam kupujejo cele lubenice, v Ptuju pa polovico, četrtino in celo manj, kakor pač kdo želi. Radinovič in njegov sovaščan Adaraovič sta pripeljala v Ptuj s tovornjakom 4O0O kg lubenac in sta plačala za prevoz 100.000 din, saj je bila pot v eno smer dolga nad 550 km. Doslej še nista do- bila vrnjene voznine za avto, saj sta prodala samo 700—800 kg lu- benic po 100 din za kg. Na vpra- šanje, kako se preživljata in kje spita, se je Radinovič nasmejal in rekel: »Eto, tu, pored robe spavamo, na kartonu, pod čebe- tom, pa i ako pada kisa!« Hra- nita se skromno, v gostiini ah pa si sama nakupita. Kot računata, bi prodajala pripeljane količine iubemc vsaj 14 dni in to se ne bo obneslo, ker ju sili delo do- mov, saj sta kmeta. Zato je od- šel mlajši Nebojša Adamovič v Maribor gledat, če bosta lahko tam kaj hitreje prodala lubenice, drugače pa res ne vesta, kaj bi. V Ptuj sta potovala na slepo srečo. V Sloveniji še nista trgo- vala, pač pa v Beogradu in tam je trg poln lubenic, čeravno jih dnevno ogromno prodajo. Težko verjetno, da bosta še prišla v Ptuj, ker sta letos nekoliko raz- očarana nad samo porabo lube- nic, pa tudi nad vremenom. V vročini imajo ljudje radi lubeni- ce, v mrzlem vremenu pa ne. Poskušala bosta problem rešiti, lubenice prodati in se vrniti v Srem. Nekoliko boljše volje je Vo- jislav Jovič iz okolice Požarev- ca, ki prodaja v Ptuiu na živil- skem trgu paradižnike'[200), pa- priko (200) in lubenice (100 dm). V Št. Ilju je bil svojč^s vojak, zato se je navadil na Slovenijo, tukaj spoznaj več ljuči in zato^ rad prihaja v Slovenijo s svo- jim pridelkom. V Ptuju je že 29 dnd in je s prodajo še kar zado- voljen. Vse si je dal pripeljati po železnici. Nekaj paradižni- kov, ki so se poškodovali na vlaku, je moral prodati pod ce- no, drugo pa prodaja po redni ceni. Strankam ponudi drugo, če ne potrebujejo lubenic in tako vsaki go'Spodinji, ki pride k nje- govi mizi, nekaj proda. Če bi imel same lubenice, bi bilo slab- še. Se bo prišel v Ptuj in upa, da bo prihodnja leta v Ptuju ugodnejše vreme tudi za njegovo stroko. Ljubezniv je dovolj, ven- dar sama ljubeznivost ni dovolj, če ni kupcev. Prijeten prodajalec je tudi Ili- ja Fudulovič iz okolice Negoti- na. On je pripeljal z vlakom lu- benice in grozdje. V Ptuju je že ?0 dni, pa bo ostal še vsaj 10 dni. Je sin edinec, odshižil je vojaški rok, končal srednjo kme- tijsko šolo in dela doma. On la- že prodaja kot oče ali mati, ki morata biti doma, kjer je dovolj de'la. Lubenice in grozdje je še kar lahko prodal. Letno proda nje^gova družina 3000 do 4000 kg lastnega pridelka grozdja in lu- benic. Kot meni tržni inkafsant Ignac Rebernak, s samo prodajo lube- nic in drugih pridelkov iz vzhod- nejših krajev naše domovine ni takšnih težav kot s tem, da še ptujska tržnica nima strehe. Več- je količine lubenic, paprike, grozdja in drugega ni mogoče ponoči drugače varovati kot de- lajo prodajalci, da spijo pri svo- jem blagu. Potem je problem njihove osebne higiene v času, ko ne more]o do umivalnikov in stranišč v gostiščih. Enako je s problemom njihove embalaže, ka ostane na trgu. Kier imajo po- krite tržnice in skladišča za em- balažo, je drugače. Tako pač ostanejo nekatere stvari, kakor morejo, ko so tukaj drugi pro- dajalci. Ptuj je rešil že mnogo vpra- šanj in bo moral sčasoma tudi vprašanje tržnice, prodajalci pa bodo morali poskrbeti za primer- no življenje v času trgovanja v Ptu]u, ker sedanji nač.n ni spravljiv z zahtevami sodobnega trcrovanja m higiene na živilskem trgu. Prodajalec lubenic iz Srema pred svojo »zalogo«. Posnetek: S. Kosi NAJBOLJ ODPRTA MEJA V EVROPI SAMO AVGUSTA PREŠLO .lUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKO MEJO PET MILIJONOV IN POL POTNIKOV Uradni podatki italijanski obmejnih oblasti o prometu skozi bloke med Italijo in Jugoslavijo v mesecu avgustu ponovno kažejo, da je meja med Italijo in Jugoslavijo najbolj odprta meja v Evropi. Že od podpisa videmskega sporazuma o obmejnem prometu leta 1955 se je število prehodov iz leta v leto večalo. Z odpra\'o vizumov med obema sosednima državama se je položaj še izboljšal. Uradni podatki govor;jo, da je samo v avgustu prešlo jugoslovan- sko-italijansko mejo v obeh sme- reh pet milijonov in pol potnikov. V primerjavi s številkami o pre- hod;h v lanskem letu se je občut- no povečalo število prehodov s potnimi listi, in sicer kar za 2 mi- lijona več, s prepustnicami pa je prešlo mejo v istem razdobju 600 tisoč pomikov več kot lam. In še nekaj zanimivih podatkov: samo na obmejnih prehodih na Trža- škem je šlo avgusta nič manj kot 178 tisoč 500 potnikov — ali 7347 potnikov na uro oziroma 124 na mi- nuto. Tud: tokrat je bil največji promet skozi obmejni prehod Škofije. Sledi prehod na Forne- tičih, nato pa pri Rdeči hiši v Go- rici. V avgustu je bi za promet s pomimi listi od:prt še obmejni prehod pri Lazaretu pa Tržaškem, ki je vsaj malo razbremenil delo obmejnih organov na Škofijah. Lepo jesensko vreme je sezono izletnikov v obmejnem podrrčiu, predvsem pa v Istri, poda''šaio. Po predvidevanju bo tudi promet v tem mesecu presegel številke iz preteklega leta. V avgustu je obiskalo Itali'o tudi blizu pol milijona jugoslo- vanskih državljanov. N. Luk-ž S seje komisije !S skupščine SRS za reše/cnie aktualnih sistemskih iii organizacijskih vprašanj Komisija izvršnega sveta skup^šrine SR Slovenije za rešev anje aktualnih sistemskih in organizacijskih vprašanj organov id notranje zadeve SR Sloveni.je je razpravljala o nekaterih vpraša njih služb organov za notranje zadeve v zvezi z usklajevanjem nji- hovega delovanja in organizacije z doseženo stopnjo sistema družbenega samoupravljanja in socialističnega demokratizma. Komisija sprejema nekatere re- šitve in predlaga onstojnim druž- benim organom sklepe in predlo- ge ter daje nasledn.io usmeritev pristojnim organom za reševanje problemov s področia državne varnosti, organov ra notranje za- deve in deloma oravosodia: Komisija je med drugim obrav- navala in sprejela oredlog repu- bliškega sekretariata za notranie zadeve za začasno sistematizacijo službe drža\me varnosti v naši republiki, po kateri se takoi zmanjša število delovnih mest za več kot 60 odstotkov Komisiia meni. da se naloge službe držav- ne varnosti v prihodnie omeii.io na preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj zoper ustavno in družbeno ureditev SFRJ in nji- hovih .storilcev, ki so storjena or- ganizirano ter s tajnimi sredstvi ter metodami. Glede na tako opredelitev nalog in ootreb naj se določi organizacija in sistema- tizaciia službe državne varnosti, da bo le-ta sodobna, strokovno visoko usposobljena in učinkovita. Metode in oblike dela te službe moralo sloneti na zaupanju v člo- veka ter na oatriotizmu delovnih ljudi in njihovi socialistični za- vesti. Osnovna varnost družbe mora temeljiti na delovnih in drugih družbenopohtičnih organi- zacijah ter njihovih samouprav- nih organih, ki lahko z uresniče- vanjem načel ustave, zakonov in .splo.fnih aktov največ pripomore- jo k varnosti in krepit\i naše družbe. Sporočilo, ki ga objavlja komJ- sija. predlaga, naj skupščina SR Slovenije ustanovi poseben organ, ki bo stalno spremljal in obrav- naval vprašanja službe državne varnosti in ki bo zagotovil ustrez- no družbeno kontrolo nad nienim delovanjem. V naši republiki so redna sodi- šča že doslei opravljala 80 do 90 odstotkov kazenskih nreiskav in poizvedb. Z opredelitviio ustav- nih funkcij organov za notranje zadeve (vključo s službo državne varnosti) ter organov pravosodja je takoi uresničiti načelo popol- nega prenosa vseh preiskovalnih opravil (po določilih zakona o ka- zenskem postopku) na sodišča Or- gani za notranie za leve s službo državne varnosti naj se osredoto- čijo na preprečevanje kaznivih dejanj, na odkrivanje teh dejanj m storilcev, sodišča pa naj v ka- zenskem postopku odlr Čaio o v=;q- kem omejevanju pravic in svobo- ščin človeka. Pristcini organi pra- vosodja nai ugotovijo, kakšne so potrebe sodišč v zvezi s preno- som preiskovalnih opravil, in naj pristoinim družbenopolitičnim oi- ganizacijam predlagajo potrebne rešitve Komisija predlaga pnsto.inim državnim organom, da se služba izvrševanja kazni izloči iz pristoj- nosti organov za notranje zadeve in prenese v oristo;:iost drugega, ustreznejšega organa. Nadalje komisija predlaga, da se prenesejo neposredne operativ- ne naloge meine slažbe m nad- zorstvo potniškega prometa na ustrezne republiške službe, on- stojni zvezni organi pa nai obdr- žijo normativno in kontrolno funkcijo Komisija predlaga re- publiškemu IS. da prmiavi skupaj z ustreznimi organi do prihodnje seje komisije predlog za zame- njavo vodilnega osebia službe notranjih zadev. Komisija tudi predlaga, naj se iz t.orifča državnih organov izlo- čijo vse pristojnosti, ki zadeva- jo organizacijo gasilstva, medtem ko naj bi organi zadržali le tiste pristojnosti, ki so čisto upravno inšpekciiskega značaja Komisija med drugim poudarja da bo treba z najvei^jo odgovor- nostjo obravnavati materialna in personalna vprašanja posameznih razrešenih delavcev, poskrbeti za njihovo ustrezno prekvalifikacijo ipd., daje tudi predlog republiš- kemu IS za u.st.anovitev posebne komisije za reševanje aktualnih kadrovskih vprašani v organih za notranje radeve, obra^mavala pa je tudi predloge rei^ubliškega se- kretariata za notran:*e zadeve gle- de sprememb temeljnega zakona o službi notranjih zadev in te- meljnega zakona o samoupravlia- nju v teh službah. Komisija je v obrsvnavi vseh teh vprašanj izhajala 'z stališč. I sprejetih na četrtem plenumu CK I ZKJ, ugotovitev in predlogov IK CK ZK Slovenije ter gradiva ustrezne zvezne komisije in stro- kovnih služb. Ob koncu pravi sporočilo, da komisija meni. da je potiebno glede vseh teh vpra- šani začeti široko javno razpravo, in sicer ne le v delovnih skupno- stih organov za notranje zadeve, temveč tudi v vsej strokovni jav- nosti in ja^mosti nasploh, da bi našh najboljše sistemske in or- ganizacijske rešitve M K. Po »Večeru* KAM S SADJEM? Sadjarji s področja Medvede, Zgornjega Savinskega, Sestrž in okolice vprašujemo, kaj naj ato- rimo s kvalitetnim sadjem, ki smo ga letos pridelali, sedaj pa ga nih- če ne odkupuje. Predstavniki ptuj- skega kombinata so svoječasno nekaj obljubljali glede odkupa \ (Janko Marčič), pozneje, ko pa je bilo treba odkup tudi začeti, ni nobenega od nikoder. Na r>rr?f"r' r^n'lfnriyi tp letos pre- C^J l£pih jabolk, vendar ni zanje i kupca in pridelovalci so začeli res lepo sadje predelovati v sadjevec. Prebivalci našega območja dvomi- jo, ah .^o prebivalci mest res tako dobro založeni s sadjem, da ne bi kupili naših jabolk. Zato vabim interesente, da .te oglasijo pri meni v Medvedcih, ker jim bom pomagal, da bodo dobili res kva- litetno sadje za ozimnico po pri- merni ceni. Ludink Lampret, Medvedce 26 prt Majšperku stran i T E D M K petek. 9. septembra 1966 Stran i Folklorna skupina iz CIrkovec je bila na festivalu v Beogradu v okviru prosvetnega društva Cirkovce je prav gotovo najak- tivnejša folklorna skupina, -Vinko Korže«, ki jo vodi Anton Br- glez, vadi pa Maks Medved. Posebnost te skupine je nastopanje s folklornimi plesi in to, da jo tvorijo mladi kmečki ljudje, pa tudi zaposleni ter dijaki in študentje iz Cirkovec in iz okoliških vasi. Ob ptujskih folklornih prireditvah jo je spoznalo na dcscttisoče ljudi, domačinov in inozemcev, ki so odnesli nasmejane obraze njenih članov ter motive iz plesov na filmskih trakovih in slikah daleč po svetu. Pokojni Vinko Korže se je zavedal dragocenosti folklornega bogastva z Dravskega polja, zato je tudi vložil mnogo truda v to, da bi zbral v Cirkovcih skupino mladih ljudi in da bi z njimi predstavil svetu folklorno bogastvo s tega dela ptujske obline. To mu je tudi uspelo, žal pa je skupino na sredi poti moral zapustiti, ker je omahnil v prerani grob. Skupina je ostala, preži- vela težave in se uveljavila po zaslugi svoje vztrajnosti in svojih voditeljev, ki so jo bodrili in ji tudi pomagali, da še obstaja. Dne 1. in 2. septembra 1966 je nastopala folklorna skupina 18 članov v Beogradu na festivalu folklore. Povabilo na ta festival je dobila na folklornem festivalu v Zagrebu, ki je bil od 24. do 30. 8. 1966, od koder si je prine- sla diplomo in obenem vabilo za Beograd. Občinski svet zveze Svobod in prosvetnih društev Ptuj je ra- zumel željo skupine iz Cirkovec, da bi se rada odzvala na vabilo v Zagreb, smatral pa je tudi za koristno, da bi bil na festivalu zastopan s folklornim bogastvom tudi ta predel Slovenije. Z dota- cijo 100.000 S din je omogočil skupini iz Cirkovec, da je lahko odpotovala v Zagreb in Beograd in tam navdušila s svojimi ple- si, petjem in vriskanjem vse gle- dalce. Ni čudno, da so bili ob bi- vanju v Zagrebu na treh straneh nadvse prisrčno sprejeti, zlasti pa so jim izkazali vso pozornost tam živeči rojaki Slovenci, ki so se razveselili nad tem, da živi na Dravskem polju tako veseli in živahen mladi slovenski kmečki rod in da še tako ceni dragocena folklorna bogastva iz davnih dni. V Beograd je spremljal skupi- no iz Cirkovec tamkajšnji upra- vitelj osnovne šole, ki si je tudi skupno z drugimi resno priza- deval, da bi ostala Cirkovcem še dolgo za nami tako prisrčna fol- klorna skupina, kot je sedanja, in da bi jo spoznalo čimveč sveta. Vsak nastop v naši domovini da- nes tudi za to skupino mnogo pomeni, saj se udeležujejo festi- valov tudi mnogi inozemci, ki zbirajo podatke o folklornem bogastvu v naši domovini in ki tudi radi vabijo za udeležbo na- ših skupin na festivale. Uspel nastop doma je zagotovilo za na- daljnje nastope. Nastop skupine iz Cirkovec je gledalo tudi mno- go zdravnikov iz raznih dežel, ki so se udeležili mednarodne- ga posvetovanja zdravnikov v Sloveniji. Bili so s skupino zelo zadovoljni. Vsak uspeh skupine je potem ponovna spodbuda k vztrajnosti pri vajah. Skupina si prizadeva, da bi si zbrala vsaj toliko svojih sred- stev, da bi ne bila ob vsakem nastopu v stiski ob vprašanju, kako priti v kraj, kamor so po- vabljeni, in kako prihraniti go- stitelju oziroma prireditelju ra- zočaranje, da se bori z osnovni- mi težavami, s pomanjkanjem najosnovnejših sredstev. Ptujski zavod za folklorne prireditve je podprl delo skupine s tem, da ji je pomagal nabaviti nekaj opre- me ob nastopih. Ob vsakoletnem nastopu ji je tudi dal akontacijo na stroške, brez katere ne bi mo- gla nastopiti. V. J. ej^m šolskih knjig je obnesel Pred dnevi je bil v Ptuju na ploščadi nad živilskim trgom tridnevni sejem šolskih knjig. Ta se je dobro obnesel za tiste star- še, ki jim ni uspelo dobiti v knji- garni novih šolskih knjig, ker so tako lahko kupili vsaj stare šol- ske knjige. Zanimiv je bil pogled na uč:ence osnovnih šol in na dija- ke ter dijakinje sreidnjih šol, ki &o razložili svoje »blago« po tržnih mizah in nekateri kar po ploščadi nad prodajalnami na trgu. Ko so prišli med nje »kup- ci«, so jih obkolili in ponujali čitanlke, računice, raizne jezikov- ne vadnice in drugo po zelo niz- ki ceni; 100, 200 in 300 starih di- narjev knjiga. Nekaj rdečih sto- takov je ostalo nekaterim v roki, ko so bile razprodane vse knji- ge. Skrbnejši so prinesli lepo ovite knjige, drugi pa kar takšne, kakršne so obstale po lanskem ali predlanskem šolskem letu. Mati s podeželja, ki je kupila čitan- ko, je rekla: »Ja, Franček, tudi iz te rabljene knjige se boš lah- ko enako dobro učil kol iz nove. Prepoizna sva bila, pa sva nove knjige zamudila. Boš že drugo leto dobil novo čitanko, pa bo vse dobro.« In Franček je res dvignil glavo in pogledal materi v oči, kot bi ji hotel reči, da se je že pomiril rn potolažil in da bo že tako, kot je mati dejala. Organizatorji tega trga, med katerimi je bil tudi Albin Pišek, so bili otrokom v pomoč, pa tudi staršem, in sicer s seznamom po- trebnih šolskih knjig in s ceni- kom. Albin Pišek je pojasnjeval, če je ta ali druga knjiga še v rabi in koliko stane nova, da je šla prodaja laže od rok. Leitošnja izkušnja kaže, da jo bo vredno prihodnje počitnice ponovrti, ker je malo verjetno. da bi bilo drugo leto na zalogi dovolj novih knjig, saj jih je doslej vsako leto primanjkovalo. 2e prvi dan trga je bilo zelo živahno. Tudi na tleh je bilo dovolj I knjig. Tako kot mala Andrejka sedajo sedaj mnogi učenci osnovnih šol k svojim knjigam in zvezkom, ker so se že začele domače naloge. Veselila se je že šole, kjer bo vedno v družbi s svojimi sovrstniki. Z mnogimi se že pozna iz prejšnjega šolskega leta, nekaj pa jih bo spoznala še letos. Tudi letos se bo pridno učila, da bodo potem počitnice zopet čimbolj vesele in starši zadovoljni ob po- gledu na spričevald. (Posnetek: S. Kosi) Diplome Ptujčanov v I^urska Sobota V Ekonccnski srednji šoli za odrasle v Murski Soboti je pre- jelo v petek, 2. septembra 1966, diplome več odraslih iz ptujske občine, ki so dokončali izreden študij na tej šoli poleg redne zaposlitve v raznih gospodarskih organiizacijah. Leta 1962 se je vpisalo v to šolo 48 odraslih iz raznih podjetij, zavodov in usta- nov, do iconca šolanja pa je vztrajalo le 18 prijavljenih, med tem ko so drugi odstopili od šo- lanja iz raznih razlogov, ki se x"aj večkrat pojavijo pri izrednem študiju. Direktor ESS za odrasle je po- vedal pred zbranimi profesorji in dijaki, ki so se prijavili av- gusta 1966 na izpite, pred razde- litvijo diplom, da je strog kriterij pri ocenjevanju pokazal, da si je po-trebno pri izrednem študiju izredno požrtvovalno in vztrajno prizadevati, sicer ni mogoče do- seči zadovoljivega uspeha. Kdor je kakorkoli popuščal, se mu mora maščevati, da mora študij podaljšati, ker gre za trdno znan- je, ki je po^trebno za življenje in za delo, ne pa za diplome ali za zasedbo delovnega mesta. Tistim navzočim, ki so izpite opravili, je čestital v imenu ce- lotnega profesorskega in preda- vateljskega zbora, druge pa je spodbudil, da se bodo z veseljem pripravili za naslednje izpite in da bodo tudi za njimi prejeU di- plome in dokument o končanem izrednem študiju. Okolnost, da so podobne sred- nje šole za odrasle kot v Ptuju tudi v sosednji Murski Soboti in v Varaždinu, je omogočila, da so se nekateri poslužili te ugodnosti. V Kidričevem zbrana skupina prijavljenih je študirala ob po- moči nekaterih ptujskih profe- sorjev, izpite pa opravljala v Murski Soboti, čeprav slovi ta šola po zelo strogem kriteriju. Manjše letošnje zanimanje za leden študij na ekonomiski šoli v Ptuju in drugod bo prav go- tovo vplivalo, da možnost za študij odraslih ne bo zmanjšan in da se bo interes teh za študij celo povečal, povečala pa se bo s tem tudi potreba po študiju na najbližji šoli glede na manjše stroške, na večjo pomoč pri štu- diju in o.stalo. Tako se bo potem večina odraslih raje odločila za študij na ptujskem oddelku za odrasle. Murskosoboški oddelek za odrasle je skupno s ptujskimi profesorji prav gotovo doslej znatno pomagal Ptuju, ko je bil obisk skoraj prevelik za domače I šole, najbolj pa je pomagal od- raslim, da so dosegli stopnjo izobrazbe, ki jo zahtevajo nji- hova delovna mesta, in da so lahko izpopolnili svoje znanje, ki jim je potrebno za vsakdanje delo na delovnih mestih. Odrasli iz ptujske občine, ki so prejeli diplome 2. 9. 1966, si bodo ta dan dobro zapomnili, saj je bil ta dan v Murski Soboti na obisku predsednik Tito. Po nje- govem govoru več tisočim pre- bivalcem iz Pomurja se je zbral v ESŠ Murska Sobota profesorski zbor skupine s čakajočimi na diplome. Veselih obrazov so se po razdelitvi diplom zopet vsi razšli po mestu, ki je bilo vse v zastavah v čast svojemu dra-^ gemu predsedniku Titu. " V. J. Stoni - alkoholiki Znano je, da so sloni v su- ženjstvu veliki ljubitelji alko- hola. V velikih cirkusih uporab- ljajo čuvaji in krotilci divjih živali alkoholne pijače kot na- grado za dobro opravljeno de- lo v areni. Vendar le malokdo ve, kako ljubijo sloni alkohol v naravnih pogojih. Na območju meje med Južno- afriško republiko in Mozambi- kom raste drevo merula, ki da- je velike, čeprav redke plodove. Leta 1963 pa so bila drevesa polna velikih, lepo rumenih plo- dov. Dozoreli plodovi vsebujejo aromatične in sladke snovi, ki že po rahlem vrenju močno opijajo. Sloni so tega leta upri- zorili pravo pijančevanje, ki je trajalo nekaj tednov. Dan in noč so blodili po brezmejnem prostoru južnoafriške saAane ter iskali drevesa merula. C.i m so opazili plodove, so jih poži- rali v velikih količinah. Kmalu so se upijanili, nato pa so ko- rakali drug za drugim z mali- mi koraki ter mahali z rilci. Bi- li so veseli, ko so z rdečimi oč- mi iskali novih merulinih dre- ves. Nekoč pa so brez vzroka napadli prebivalce neke vasi, na drugem kraju pa so razde- jali kolibe Afričanov, ki so bili ods'otni. Razgrajanje slcmov je prenehalo šele takrat, ko so z dreves nierul padli zadnji plo- dovi. jcilomki iz živlfeiija heroja v zaplenjenem dokumentu sta komisar Tomaž in komandant Stane odkrila načrt za napad na štiri partizanske postojanke na Gorenjskem. Ko so prežali v dolini bata- ljoni v zasedah, je Ristov ba- taljon jurišal z dvema vodoma na greben, kjer je bila italijan- sko-nemška meja. Na robu goz- \ da so trčili na sovražnikovo za- sedo. Oba sta udarila s križnim ognjem in čez nekaj sekund se je zaseda umaknila. Za Ristovim bataljonom je šla kolona II. grupe odredov čez! Žagarski vrh. Z javorske cer- kve so jo obstreljevali. Partiza- ni so v skupinah skakali čez cesto Javor — Pečar. .Kolona je hitela čez Selo pri Pancah in mimo Troščine na Polico. Dušan je preživel dni, ki jih je štel med najtežje. Z borci je preživel štiri noči brez spanja in brez hrane, v hudih spopadih. Ko je prispel na Polico, je videl na smrt utrujene tovariše, ki so poležavali brez reda po zemlji. Komandirji so okoli taborišča postavili straže in zasede, ki so se menjavale vsako uro. Od pre- velike utrujenosti ni bil nihče lačen. Vendar so okoli desete ure zbudili borce in jim pripra- i vili hrano, toda le polne por- j cije pi'ave kave, kar so morali! zaužiti v presledkih, da bi po dolgem gladu ne zboleli. Po kavi so legli k počitku. Za večerjo pa so pojedli rižoto, solato in češpljev kompot. Nato so spet počivali. Drugega dne je bil v tabori- šče spet red. Opoldne se je Du- šan pozdravil z Lukom in dru- gimi člani Izvršnega sveta Osvo- bodilne fronte, ki so prišli na obisk. Ob razviti zastavi II. grupe odredov je zastopnik IS nagovoril borce. Izrekel jim je zahvalo za njihovo junaštvo v bojih pri Litiji in dejal, da no- beno pero ne bo moglo opisati hudih trenutkov, ki so jih pre- stali v boju, lakoti in žeji. Vse- mu svetu so dokazali te dni, da slovenski narod ne bo klonil pod Hitlerjevim in Mussolinije- vim nasiljem. Partizanska ar- mada je živa sila, je studenec sreče in svobode. V bojih pri Litiji je padlo sedem borcev za svobodo zasužnjenega In trpe- i čega naroda. Po sodbi partiza- ' nov pa je padlo v tridnevni bitki nad tristo Nemcev. Tomaž je s člani štaba obnovil potek bojev pri Litiji. Nemci in Italijani so storili vse, da bi uničili II. grupo od- redov. Okoli petih popoldne je pripeljalo 44 tovornih avtomo- bilov in 16 velikih avtobusov prek Zadvora in Pečarja v Bes- nico nemško policijo in oddelke SS. Druga avtomobilska kolona 120 kamionov in osebnih avto- mobilov je pripeljala iz Gradca, Celovca in Maribora do Litije ter se je ustavila v vasi Pre- žganj. Zasedla je nato položaje do Jančjega. Drugi del pa je krenil proti Veliki in Mali Stan- gi. Iz Litije je krenila nemška vojska na Kresniški vrh, Sir- manski hrib in Golišče. V Seno- žetih se je ustavilo 24 nemških kamionov. , Naslednjega dne — 21. maja — so nemške sile odšle proti Jančjemu. Glavna koncentracija nemških sil pa je bila v Tujem grmu, kjer so imeli radijsko po- . stajo in minomete. Nemci so ' predvidevali, da bodo partizani napadli Litijo, zato so imeli pri- j pravljene svoje rezervne sile na j hribovju Kresniški vrh. Golišče in na Sirmanskem hribu. Raču- j nali so tudi s partizanskim na- padom na Zalog. Dunajski radio je 23. maja poročal, da so na Jančjem hudi boji z banditi. Res so zapustile toga dne nemške enote po hu- dih izgubah svoje položaje in odšle v tišini na druga mesta. Redna nem.ška vojska ni pose- gla v boj. V glavnem so padli policisti, ki so hoteli izbojevati zmago. 1 Nemci so bili poraženi. Pora- ženi so bili tudi Italijani, ki naj bi branili mejo. Sovražnik je razlagal svoj neuspeh v pomanj- kan.ju enotnega poveljstva in v podcenjevanju nasprotnika. Priprave m tretji pohod na štajersko Dušan se je razgovarjal po neuspelem pohodu, ki pa je ven- dar pokazal izredno hrabrost partizanov in velike bojne uspe- he, s komandantom Stanetom, kako bi štab čimprej pripravil nov načrt pohoda na Štajersko. Ze 24. maja so se sestali člani štaba v taborišču nad Polico. Med seboj so imeli gosta Sergeja Kraigherja, ki je bil sekretar pokrajinskega komiteja za Šta- jersko. Odločili so se, da bodo prešli spet Savo pri Bogenšperku. Do- ločili so za predhodnico Simo- novo četo. Ker je bil Simon na Jančjera hudo ranjen, naj bi prevzel vodstvo te čete koman- dant II. bataljona Risto in Voj- teh kot politkomisar. Prekora- čila bi Savo še isti večer. Na Štajerskem naj se povežeta s štabom I. štajerskega bataljona in s komandantom Silasom. Ba- taljon s2 zadržuje na področju Zagorja, Moravč in Savinjske doline. Bataljon naj zavaruje II. grupi odredov prehod prek Save. Mejo bo prešla pri Bogen- šperku. Tomaž se je poslovil od Risto- ve čete, ki je ponoči v veliki previdnosti prešla mejo blizu Dola pri Ljubljani. Hodili so dalje po skrivnih poteh kar tri dni. Mučila jih je lakota. Pri Cvetežu jih je kmet, pri kate- rem so prosili za hrano, ovadil Nemcem. Ob srečnem umiku so se razgubili. Ko je Risto dobil zvezo s I. štajerskim bataljo- nom, je sporočil to štabu II. grupe odredov. Zcpsi Bin Kremenjeku Kaj vse je preživel Dušan meseca maja 1942. V začetku jo botroval rojstvu II. grupe odre- dov, sodeloval pri načrtih za napade na italijanske postojan- ke na Dolenjskem, pri načrtih za pohod druge grupe odredov na Štajersko, obračunal z orga- nizatorji bele garde iz Dobrunj, govoril 17. maja zbranim bor- cem II. grupe odredov pred od- hodom na Štajersko in krenil v noči na 20. maj na naporen pohod, na katerem so se spu- stili z Nemci pri Jančjem v hude boje. Niso se mogli prebiti. Dne 23. maja je moral nazaj lačen in utrujen. Spet je bil na Po- lici, odkoder so se podali na pot. Ristova četa je odšla na Štajer- sko in z njo Sergej, sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko. Na Polici pa so se pripravljali na nov pohod. Sa- vo bi prešli pri Bogenšperku! Štab je odredil, da krene kolo- na borcev v staro taborišče na Kremenjek. Odšli so, kakor da bi vedeli, da pripravljajo Itali- jani nov močan napad na Polico. Ko ni bilo na Polici nobenega borca — so Italijani obkolili prazno taborišče. Za Dušana se je spet pričelo podobno življenje kakor pred pohodom na Štajersko, odvijali pa so se le novi dogodki. Na- rodna zaščita je izvedla 25. ma- ja vojno mobilizacijo. Mobilizi- rali so može, sposobne za boj in za drugo delo. Zvečer se je zbralo na stotine mož, ki so za- pirali prehode na osvobojeno ozemlje z drevjem, ki so ga v ta namen podirali. Pripravljali so se znova na italijanski napad, ki so ga najavili obveščevalci. Razporedili so bataljone na po- ložaje, razdirali ceste in želez- niško pro?o. Štab je 28. maja poslal Italijanom pismo, v ka- terem jih je pozval, naj se pre- dajo. Pismo je v francoskem jeziku napisal komisar Tomaž. Italijani niso nič odgovorili, pač pa so se še bolj utrdili v svojih postojankah. R. V. (NADALJEVANJfc PRIHODNJIČ) TEDNIK — petek, 9. septembra 1%6 Stran ^ Vabimo vas na izlet na Madžarsko v okviru programa medobčin- jjega sodelovanja organizirata 'bčinski sindikalni svet in Put- Varaždin skupen izlet de- javnih ljudi iz Cakovca, Ormo- L Varaždina in Ptuja na Ma- ^'arsko. Predlagata dve varian- ti: I J. ENODNEVNI IZLET NA ptATNO JEZERO — v nedeljo, jg. septembra 1966. Odhod iz yaraždina ob 5. uri zjutraj, pri- v Kesthely okrog 8. ure. Qgled muzeja — palače Fešte- Ijč. Odhod v Badacsony na po- !)(UŠnjo vin. Vrnitev iz Bada- lcsonyja okrog 18. ure in odhod Nagykanizso — oddih, odhod i^b 22. uri in prihod v Varaždin ojcrog 24. ure. Cena izleta je i^OOO starih dinarjev. V ceno iz- lleta je vračunan prevoz z avto- busom, kolektivni potni list, vstopnica v muzej Feštetič, po- kušnja vin v Badacsonyju ter vodstvo izleta. 2. DVODNEVNI IZLET V BU- DIMPEŠTO ~ v soboto, 17. sep- tembra 1966. Odhod iz Varaždi- na ob 4. uri zjutraj, prihod v Budimpešto ob 9. uri. Ogled mesta in prenočitev v Budim- pešti. Odhod iz Budimpešte v nedeljo, 18. septembra 1966, ob 9. uri, prihod v Tihany okrog 12. ure, kjer bo kosilo, kopanje, ribolov itd. Odhod iz Tihanyja ob 17. uri in prihod v Nagy- kanizso okrog 20. ure. Ob 22. uri odhod iz Nagvkanizse in prihod v Varaždin okrog 24. ure. Cena izleta je 17.000 starih dinarjev. V ceno je vračunano naslednje: prevoz z avtobusom od Ptuja, ogled Budimpešte, prenočišče in večerja v Budimpešti, kosilo na Tihanyju, kolektivni potni list in vodstvo poti. Za kolektivni potni list je po- treben izpolnjen formular, dve fotografiji in 50-dinarski držav- ni kolek. Potniki lahko vzamejo s seboj 5000 starih dinarjev v bankovcih po 100 in 500 dinar- jev. Prijave sprejema občinski sin- dikalni svet Ptuj — komisija za oddih in rekreacijo — do sobote, 10. septembra 1966, do 10. ure dopoldne. V soboto, 10. septembra 1966, pa bo popoldne ob 16. uri v delavskem klubu »Franc Kramberger« v Ptuju sestanek udeležencev izleta, kjer bo obrazložen podrobnejši na- črt odhoda iz Ptuja, ureditev potnega dovoljenja in vsega ostalega, kar zanima udeležence izleta iz Ptuja. Na sestanku bo sodeloval predstavnik Putnika iz Varaždina. FB ^ASE ZDRAVJE Med zdravi astmo v zadnjem času preizkušajo znanstveniki raznih dežel zdra- vilne lastnosti medu. Preučuje- jo njegovo kemijsko sestavo m njegove biološke lasitnosti. Tako go ugotovili, da je glavni del tega dragocenega proizvoda sladkor (75 do 80 odstotkov), pri čemer je najbolj koristna la organizem fruktoza. V medu je mnogo soli (kalcija, natrija, kalija, mangana, železa, klora, fosfora, žvepla, bakra, joda, niklja idr.). V velikih količi- nah so zastopani vitamini: A, B, B2, B6, H, PP, C in K. Hor- moni in biogeni stimulatorji v procesu izmenjave in rasti celic so tudi sestavni del medu. Po- sebno intenzivno pa preučujejo antibaikterialne in antialergične lastnosti medu. Preizkušajo med najrazličnejših vrst lipe, akacije, detelje, sončnic, jablan. Stojmir Mladenov. bolgarski znanstvenik piše, da so vzeli vzorce medu iz 135 čebelnJa- kov iz raznih delov Bolgarije in ugotovili, da ima med očitno izražene protimikrobne lastno- sti. On zavira razvoj bakterij ali pa jih popolnoma uničuje. Posebno efektno deluje proti &tafilokokom, stroptokokom, na difterične mikrobe in bacile si- birske živinske kuge. Vendar vse A-rste medu ne delujejo ena- ko v vseh primerih. Tako na primer deluje na stafilokoke najbolj učinkovito med travne dušice in gozdnega cvetja. V sgim medu je namreč mnogo \;vtoncidov — rastlinskih anti- %*ikov. Nekatere protimi- Imbne snovi, ki jih vsebuje ifd, so zelo hlapljive, druge »pet ne, tretje pa sploh ne ilapijo. Potrebno je upoštevati, da hlapijo lahkohlapljive snovi iz medu že pri minimalnem se- pevanju in da se s tem izgubi- i« izredno dragocene lastnosti medu. Za zdravljenje z medom do- ločajo naslednje procedure: lo- kalno aplikacijo, inhalacijo in dovs'Janje v organizem skozi lelodpc. Med zdravi naslednja obolenja: kronični in akutni ri- nitis, faringitis, sinusitis. larin-: ritis. traheitis. bronhitis in j hrnnhifllno astmo. Posebno pomembno je zdrav- ljen tp slednje imenovane bolez- ni. Bronhialna astma je. kot je inano. alergično obolenje. (Aler- gija — povečana občutljivost organizma zaradi raznih vzro- kov.) V bolgarskem kliničnem balneološkem sanatoriju so kon- trolirali 380 ljudi, ki so trpeli zaradi bronhialne astme, ki so se predhodno zdravili v različ- nih zdraviliščih in doma, ven- dar ni bilo nobenega rezultata. Kakšen med je potrebno upora- biti za zdravljenje? Samo po- polnoma svežega. Zdravljenje traja približno 20 dni. V pri- merih, ko je potrebno inhalira- nje, uporablja zdravnik nava- den aerozolni aparat s pritiskom 1,5 atmosfere. Raztopino meda pripravljajo za vsak dan sproti in ga hranijo v sterilni stekleni posodi. Med topijo v destilirani vodi ob sobni temperaturi. V inhalator vlivajo po 15 do 20 kubičnih centimetrov raztopine, inhaliranje pa traja 20 minut. Ce ima bolnik tako imenovano bakterialno obliko alergije, po- novijo inhaliranje vsak dan. Ta način zdravljenja dopolnijo z uživanjem medu (100 do 120 gramov medu na dan s čajno žličko) v čim daljšem času. Ce je nastopil pred inhaliranjem spazem bronhijev, je treba do- dati raztopini medu v inhala- torju 1 kubični centimeter adre- nalina (Vionn). V začetku zdrav- ljenja lahko kombiniramo adre- nalin z nekaterimi antibiotiki ali drugimi antialergičnimi sredstvi. Zdravljenje z lokalno aplika- cijo pa lahko izvedemo doma. Med je treba pripraviti na na- slednji način: 100 gramom me- du dodamo 3 grame anestezina, mešanico dobro premešamo in hranimo v zaprti posodi. Zdra- vimo tako. da damo v nosnici s .stekleno paličico košček medu velikosti srednjedebelega fižola. Med se postopoma toni in teče po sluznici nosa. goltanra in grla. V tem času čuti bolnik ne- prijeten občutek zaradi razdra- ženosti sluznice. Po tem zdrav- ljenju se pojavi obilno izloča- nje sluzi iz nosa in grln. Zdravljenje izvedemo enkrat ali dvakrat na dan. V omenjenem bolsrarskem zdravilišču so na ta način zdra- vili nad 2500 bolnikov in so na- padi astme pri «0 odstotkih bol- nikov prenehali. Antialersrične lastnosti medu pa še dalje raziskujejo. DROBNE ZANIMIVOSTI Ni po meri Angleški kralj Henrik VIII. je naložil Tomažu Moru nalogo, predati francoskemu kralju Fran- cu I. noto, ki je bila napisana v precej ostrih izrazih. Mor je okleval. »Vaše veličanstvo,« je rekel, »vi veste, kako razdražljiv značaj je Franc I., lahko da mi bo dal odsekati glavo.« »Nič se ne bojte,« ga je tolažil Henrik. »Ce vam bo dal odsekati glavo, bom jaz dal odsekati gla- ve vsem Francozom v Londo.nu.« »Zelo dobri ste, vaše veličan- stvo,« je zamrmral Moor, »toda jaz dvomim, da se bo katera ti- stih glav prilegla mojim rame- nom.« Majhen rentgen v eni izmed čikaških bolniš- nic preizkušajo zelo majhen rentgenski aparat. Njegova dol- žina je 7,5 cm. Električno ener- gijo mu daje baterija, tako da aparat ni treba priključevati na omrežje. Kraljica po smrti Ines de Kastro, žena portu- galskega princa, bodočega kra- lja Pedra I., je postala kraljica Portugalske po svoji smrti. Ubi- li so jo tisti, ki jih je nahuj- skal Ped rov oče, ki je bil proti njunemu zakonu. Tri leta pozneje pa je Pedro. ko je zasedel prestol, ukazal vzeti ženo iz groba ter jo kro- nati kot kraljico z vsem cere- monialom. Borovnice že ofl davnih časov uporab- ljajo jagode borovnic v medici- ni. Zdravilne lastnosti pa ima- jo samo zrele jagode borovnic, ki vsebujejo okrog 7 odstotkov strojilnih snovi, jabolčno in li- monino kislino, sladkor in dru- ge snovi. Posebno so dragocene strojil- ne snovi, zaradi katerih upo- rabljajo jagode borovnic proti driski. Novejše poučne in znanstvene knjige v ptujski študijski knjižnici v zadnjih petih mesecih je od- delek .študijske knjižnice odkupil nekaj poučnih in znanstvenih del, na katera opozarjamo bralce, ki se zanimajo za strokovno literaturo. Politično področje obsegata Mala politička enciklopedna (srbska iz- daja v latinici) in Kardelj: Beležke o naši družbeni kritiki. Prosvetnim delavcem bo dala knjiga »Oblikovanje socialistične osebnosti v osnovni šoli« koristne napotke za njihovo vzgojno delo z osnovnošolsko mladino. Po- membno delo v naši sodobni peda- goški literaturi je tudi Janeza Sa- Jadina Povezovanje pouka, s pro- uktivnim delom učencev v osnov- ni šoli. Iz gospodarskega področja so štiri Dublikarije: Priročnik za izo- braževanje kadrov. Bertoncelj: Izobraževanje v delovnih organi- zacijah, Kamušič: Organizacija in samoupravljanje, ter Cerne: Eko- nomika iz novega zornega kota. Ka- mušičeva knjiga bo prav gotovo koristila delovnim ljudem, ki sode- lujejo pri upravlj;mju svojih de- lovnih organizacij. Cornetova Kko- nomik;i iz novega zornega kota ob- ravnava našo stvarnost in išče od- govore na številna pomembna vprašanja današnjega časa. Prirod- ne vede zajemata Gospod.irska matematika v štirih knjigah in Kerinov Agrnkomiiski priročnik. Umetnost zastopata dve deli. in sicer: Vasja Predan: Od premiere do premiere, in Nikolaja Povsner- ja: Oris evropske arhitekture. Zadnje sodi med najtehtnejša znanstvena dela s tega področja in je edina sodobna, do najnovejše dobe sega.joča zgodovina arhitek- ture, ki je ne uporabljajo samo strokovnjaki, ampak se iz nje marsikaj nauče tudi laiki. Bralcem, ki se zanimajo za slo- vensko literaturno oz. kulturno in politično življenje, priporočamo Študije in eseje Antona Slodnja- ka. Prijateljevo Slovensko kultur- nopolitično in slovstveno zgodo- vino 1848—1895 in Kermavnerjevo Slovensko politiko v letih 1879 do 1895. Anton Slodn.iak. naš ro.iak iz Slovenskih goric, velja za enega najpomembnejših slovenskih zgo- dovinarjev. Njegove študi.te in eseje, ki so bili doslej raztreseni po najrazličnejših publikacijah, je zbral dr, Jože Pogačnik v knjigo, pridal tehten uvod o avtorju in bi- bliografski pregled. V knjigi so ocenjena posamezna litorarna ob- dobja, življenje in delo dveh osrednjih osebnosti naše književ- nosti Franceta Prešerna in Ivana Cankarja, za štajerske Slovence pa je posebno zanimiva razprava -O Stanku Vrazu kot slovenskem pesniku«-. Pravkar izšla 5. knjiga Prijateljeve Slovenske kulturnopo- lilične in slovstvene zgodovine ob- ravnava obdobje poetičnega realiz- ma 1881—1895, opombe k temu de- lu pa je napisal dr. Dušan Ker- mavner in jih zbral v zajetni knji- gi z naslovom: Slovenska politika v letih 1879 do 1895. Kermavner ,ie marsikai postavil v ostrejšo luč in je tako dopolnil, popravil oziro- ma ponekod celo zavrgel Prijate- ljevo sodbo o političnih razmerah na Slovenskem. Posebno dragoron jc njegov raziskovalni prispevek o zgodovini socialističnega gibanja med .Slovenci. Iz lingvistike sta Gradišnikov Priročni slovonsko-nemški slovar in Bunčev Mali slovenski pravo- pis. Slednji se praviloma ravna po načelih Slovenskega pravopisa iz leta 1962. upošteva pa nova navo- dila glede pisave samostalnikov na -alec, -ilec. Najmočnejši .je prirastek v zgo- dovinski stroki, kjer smo pridobili nekaj zelo pomembnih del — Gla- van: Lužiški Srbi, Biber: Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 193.3—1941, , Eberhard: Zgodovina Kitajske, ter , Schneider: Povsod stoji kak Babi- ' Ion. Glavanova knjiga je najizčrpnej- še slovensko publicistično delo o Lužiških Srbih. Cepray je bil ta najmanjši slovanski narod, ki šte- je komai 120.000 ljudi, izpostav- ljen večstoletnemu ponemčevanju, ima presenetljivo bogato kulturno dediščino. O tej, o ljubezni do ma- terine besede, o n.uh narodni za- vednosti in o marsičer« drugem nas bo poučila ta zanimiva in obe- nem solidno znanstveno napisana knjiga. Dušan Biber prikazuje v »voji obširni znanstveni razpravi poli- tično in gospodarsko življenje nemške manjšine v stari Jugosla- viji, predvsem pa nacifikacijo te manjšine. Knjiga je «elo zanimiva za nas. saj je živelo v našem me- stu med obema vojnama mnogo Nemcev, prepojenih z nacistično miselnostjo in delujočih v hitler- jevskih organizacijah. Eberhardovo znanstveno delo Zgodovina Kitajske je združitev najnovejših dognanj o kitajskem svetu. Za bralce, ki žele izpopolni- ti svoje znanje na tem področju, je avtor pridal še bogato bibliogra- ifijo evropslta in zasluzena, kar sta prizna- la tudi trener in tehnični vodja Slavonije. Z velikim strahom in res peklom je zač*--! Aluminij i.gro proti Slavoniji. Visok po- raz za pokal Jugoslavije |)roii istemu nasprotniku v začetku leta kot da hi vlil svinec v no- ge domarim nogometašem. Tudi Slavonija ni iirrala najbolišc. Čutiti je bilo da spoštujejo do- mačine. jx>scbpj po njihovi zma- gi nad Trešnjovko v Zagrebu. Igra je bila v začetku slaba in raztrjrana. Ko sta ^\ nasprotni- ku dokončno otipala tpnls'?. se je začela ])rava igra. Aluminif jp bil vehohja prišel v od- lično po/iciio. ki pa je ni znal i/kori>iiii. ^oga ?a je nt^sene- tila. tako da je mtsfala plen Ovčine. i^e enkrat je Ovčina po- sredoval, ko tf> fidnesel žogo skornj C «:;»ine Kriiičeve noge. Nekni r>ozneie so glerlalci utihnili )f. zazeblo jih je pri sr- cu. Katic ie por)o1rioina sam pri- šel do cola. Bila je to tOO-od- •iiotna pfiložno^f za eoste. Vra- tar Brnči? je odlično reacriral in ? padem v noge rešil «voia •»rata. '5? enkrat ie Rra"ič pn. bral aplavz, ko je obranil od- lično izveden prosti strel Mar- janoviča. lulini zadetek tekme je bil dosežen v 52. nunuti, ko je odlični Kaniški preigral ne- kaj obrambnih igralcev Slavo- nije in s sHovitim strelom pre- magal dobrega Ovčina. Odjek- nili so klici: »Beli, beli!« Igra je bila vse boljša. Žoga je hitro prehajala z ene strani na drugo, medtem ko je Ovčina večkrat uspešno posredoval. Zadnja priložnost za Aluminij je l:)i1a pred koncem prvega polčasa, ko je Kne/evjč po od- ličnem prodoru streljal iz 5.mrt- vegaj kota. name.sto da bi žogo ))odal eneinu od svojih soigral- cev. V drugem polčasu je Sla- vonija poskušala premagati do- mačo obrambo in izenačiti re- zultat. Celotna c^bramba doma- činov je igrala zelo zanesljivo, posebej Grbavec in Tolič. Na- padi Slavonije so bili zelo ne- varni in Bračič je moral poka- zali vse svoje kvalitete, da je obvaroval svojo mrežo nedotak- njeno. Čeprav so igralci gostov na vse načine poskušali izenačiti rezidtat. je imel bfiljše prilož- nosti za zadetek le Aluminij. Dvakrat je Špclionja in enkrat Krnic za pravd lepo priIožno>t, ki bi mogla odločiti tekmo še jired koncem. Večkrat pa je tu- di Ovčina odlično posredoval in v zadnjem trenutku reševal svoja vrata. v^e enkrat, 15 minut pred koD- ceio, je Slavonija poskušala z vsemi močmi izenačiti rezultat, kar pa ji niti tokrat ni uspelo. V odličnem moštvu .Muminija so bili boljši od ostalih Bračič, Grbavec in Tolič v obrambi ter Kaniški in Sovrovič v napadu. Pri Slavcvniji je vredno pohva- liti vratarja Ovčino ter jascni- co in Katica. Sodnik Koščak z Fxeke je vo- dil srečanje v izrednem slogu. Vujo Veličkovič Osebna kronika ROJSTVA IN POROKE NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA ....._______________,_________.............FJM...............______.......................„ Rodile so: Terezija Erhatič, Polcnšak 3 — Milana; Ivanka Kajtazovič, Prešernova 9 — Ha- sana; Viktorija Semenič. Des- njak 6, Ljutomer — Ivanko; Elizabeta Lorenčič. Bratislave! 19 — Milana; Milka Dancev, Prepolje 32 — Zlatka; Marjeta Kovačič, Bukovci 73 — Marjeto; Ana Obran, Bukovci 48 — He- leno; Erika Meško, Kidričevo 62 — deklico; Marija Petek, Dor- nava 141 — Valentino; Kristina Frangeš, Podlože 132 — Bran- ka; Marija Caluta, Draženci 87 — Draga; Nežka Matjašič. Dr- stelja 15 — Otmarja; Mari.ia Štumbergcr, Cirkulane 14 — Andreja; Silva Petek, Podgorci 43/a — Zlatka; Kristina Ceh, Spuhlja 143 — dečka; Marija Emeršič, Mestni vrh 47 — de- klico; Marija Feguš, Sslska ce- sta 1 — Milana; Marija Avgu- štui, Slape 24 — Ido; Ana Ca- futa, Gruškovje 13 — dečka; Ivana Zvratnik,- Mekotn.]ak 46, Ljutomer — Rajka; Milena Kaj- zer, Gorca 93 — deklico; Marija Duh, Trubarjeva 5/d — Ireno; Marija Petek, VoŠnjakova 1 — dečka; Julijana Pulko, Slovenja vas 44 — deklico; Antonija Škrjanec. Krapje 57, Ljutomer — deklico; Terezija Ciglarič. Vin- ski vrh 78 — dečka; Terezija Peklar, Videm 25 — Anito; Neža Fcrčič, Bukovci 58 — Zinko; Marija Viher,' Središče 44 — Ireno: Anica Soršak, Vičanci 6 — Andrejo. Poroke: Matevž Verhovšek, Lancova vas 27, in Em.ilija Cest- nik, Zgornja Hajdina 88; Mirko Langerholc, Gorenja vas 5, in Marija Panikvar, Gerečja vas 64; Alojz Ljubeč, Nova vas 88, in Marija Plohi, Nova vas 80; Otmar Matjašič. Orešje 2-4, in Marija Krambcrger. Spodnja Hajdina 66; Roman Drevenšek, Smetanova in Marija Borzo- kov, Jadranska lo. TermitsM nebotičnik Nekaj što slepim delavcem dajte gradbeni material, toda brez načrtov, brez preddelavcev, brez inženirjev m arhitektov. In ka,i boste rekli, ko se bostte čez štirinajst dni znašli ob vznožju s tona d stro p n eg a n eb ot i čnik a, trdno zgrajenega in za stanova- nje prirnevnCi;^, zamišljeneg nje primernega, zamišljeneg če lahko uporabimo ta izraz, p principih nekega Lc Corbuslerj Vprašanje, ki vam ga postav Ijamo, bi bilo že zelo kočljivo, < bi ti delavci bili ljudj?, pa n prav invalidi; torej :e še "09 vznemirljivo, če so ti deiavt termiti. In opis njihovih zgradb ni p« tiran; visoke so dva dc tri me tre, kar je ogromno v priniei z veJiikGstjo termitov. Toda ne kateri termitnjaki dosegajo 'rud šest metrov. Primerjava 5 sodob no arhitekturo ni neumestna gradnjo kupol-gob. kakor jil delajo termiti v deževnih krajij pozna vsakdo, ki lc malo spranii Ija novosti na polju arhitektur^ pa čeprav tega nači.na ie n uporabljamo v polni meri pi gradnji stanovanjskih bloke« Toda pustimo primerjave in i bolj natanko oglejmo te čudovi te delavce. Profesor Pierre Grassč, ki ji je opazoval Jn opisal, pravi, i so popolnoma «lcpi- K-ubitef' in belikozitermi. ki jih je šc 1 sebej preštudiral, so brez oeii celo brez ganglijev za vid. Vi zaznavajo z vonjem. Poglejmo torej printer, kai gradijo: tu so delavci. 350 jih j« trije vojaki, nekaj ličink v zai ličnih stadijih razvoja in pa kra- ljica kubitermov. Vsi so v stfr kleni pes odi, na dnu katere j« oivrog pol centimetra debela plast humusa. Poskus profesorja GL*aS' seja se je pričel ob 7. uri in 2t minut. "'Menjava okolja, ki feiM jo previdno izvedli, ni preveč zmedla žuželk ... Nekaj minu po prihodu že kopljejo kratk« tunele po humusu, vendar hitro prekinejo delo.« Ob 7. uri 32 minut: >^Nekaj de- lavcev lepi kepice zemlje ol stx5klene stene; lepijo jih čini' bolj visoko, pri tem se dvigajo rii zadnje noge. Nekateri lezejo « kepe zemlje, kot da bi hoteli pri' lepiti kepico čim više. Rezulta vsega tegs je, da so kepice v ko likor toliko vodoravni črti, si točneje, vzporedne s htmiusnin tlom, z isto valovitostjo.« Ura je 7 in 38 minut ;'Del;n'C nadaljujejo z delom; vsak m€( njimi nosi svojo ke-oico zcmlj< in se navidenzo ne meni za so soda. Trenutno ne moremo ooa žiti nobene povezanosti mod na logami posameznikov. Samo fcfl ter tja pridejo kroglice druga po leg druge, zdi se, da jo to zgol slučaj.« Ob 7. uri in 43 minut: ^hribčkih že opaz.mo prve kepice vse v različnih razdaljah od ste- klene steno. Zgodi se, da je n- istem hribčku že več kepic; ž« zaradi namena delavcev, d:-i bi jih postavili čim više, se kopi' čijo druga na drugi in kaj hiti''^ imamo navpičc?n steber. Stebri predsljivljajo, vsaj kaj časa, s-rcdišče pozornost^ vseh delavcev. Toda njihovi pozornost ni velika, saj de'aV' j ci odlagajo kepice na sosednj' i hribčke in se več ne vračajo' Stebre nato pavcžeio. tako d< nastanejo loki in oboki. Taka torej gradnja tennitnjaka v 1^' bom toriju. Metoda gradnje se zdi zgre' šena, brez reda. Delo večkra* prekinejo, delavci se ližejo ližejo kraljico, kar ima vzpo^' budno vlogo; delo včasih preki' nejo brez vidnega razloga in potem nadaljujejo z opazno ž:' va h nos tj o. In kar je najbolj vri .»^kodo- lice mleka, pest zmletih mandljev, sladkor in skodelica ribezov:,h ja- god. Sestavljena ča.ša: raznovrstno 'iadje. s!adl-:or. mleko, kozarček konjaka. Amazonska čaša: banana, sok pol hmont. tri velike žlice slad- korja, kocka ledu, tri žlice soka črnega ribeza in pol skodelice mle- ka. Jabolčna čaša: naribana jabolka, pokapljana z limoninim i^okom, sladkor, cimet in skodelica mleka. Caša iz zelene: osminko gomolja olupliene zelene naribamo na dro- l-ien r'bež. sol. noper. kocka 'le- du, kozarec mleka.