V središču Svet je majhen • Kdo želi kosti Ptujčanov? O Stran 4 Ptuj, torek, 29. novembra 2016 letnik LXIX • št. 94 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Podjetništvo Lenart • Novi lastnik Črnega lesa je podjetje Žipo O Stran 7 Kmetijstvo Slovenija • Gnojenje njiv dovoljeno do 15. decembra O Stran 8 \s Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Podjetništvo Slovenska Bistrica • Prejeli 2,1 mio evrov, a za obvoznico še nič znanega O Stran 6 Kultura Cirkulane • Belanski govor ne bo pozabljen O Stran 23 Ljudje in dogodki Ptuj • Kako bo mesto okrašeno letos O Stran 25 Šport Nogomet • Četrta tekma z Olimpjo, četrti poraz Aluminija O Stran 11 Športno plezanje • Janja zamenjala Mino O Stran 13 Videm, Podravje • Raznos občinskega glasila je lahko hudo zapleten posel Nikar ne delajte! Na Osnovni šoli Videm so se domislili, da bi učenci raznašali občinsko glasilo Naš glas in tako zaslužili nekaj denarja za končni izlet ali druge dejavnosti. Na občini se s predlogom načeloma strinjajo, vendar pa so stvari zaradi naše zakonodaje hudo, hudo zapletene... Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.] RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.s¡ V središču • Lasbaher: »Veljavni zdravstveni sistem je zanič!« O Strani 4 in S Podjetništvo • Jankovič: »Čez leto dni bo mestno jedro zaprto za promet!« Podravje • Bodo cene ogrevanja v Lenartu poskočile za polovico?! O Strani 6 in 7 v v Pomagajmo • NAROČITE STAJERSKI TEDNIK p0| življenja IN PRIDOBITE NAGRADO ^ oziroma ^ O Strani S in 9 Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. za v< .StofaTEDNIK % RADIOPTUJ 89,8»9B,2'I04;3 17 let neskončne borbe z rakoffi O Stran S2 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 29. novembra 2016 Videm, Podravje • O dovršenem mojstrstvu komplicirana državne zakonodaje Kako je lahko raznos občinskega Na Osnovni šoli Videm so se domislili, da bi učenci raznašali videmsko občinsko glasilo Naš glas in tako zaslužili nekaj strinjajo, vendar pa so stvari zapletene... Ravnatelj Osnovne šole Videm Robert Murko je povedal, da se jim je zamisel porodila na podlagi izkušenj v času lastnega osnovnošolskega izobraževanja, ko so kot učenci raznašali časopis in si s tem plačali ekskurzijo ob koncu šolskega leta: »Učenci bi s tem pridobili delovne navade in prevzeli tudi nekaj odgovornosti, saj bi bil vsak učenec zadolžen za določeno število izvodov, ki bi jih moral dostaviti.« V tem vidijo priložnost, da pridobita obe strani: učenci bi si znižali stroške izleta in pridobili nove izkušnje, na boljšem pa bi bili tudi občani Vidma, saj bi zaradi znižanja stroškov lahko dobili kakšno dodatno številko glasila. Murko je še pojasnil, da bi učenci izvode Našega glasu razdeljevali v svoji neposredni okolici: »Podatke o gospodinjstvih bi pridobili na Upravni enoti Ptuj, delo pa bi razdelili glede na bivališče in gostoto Uvodnik naseljenosti.« Povedano preprosteje: vsak učenec bi glasilo razdelil nekaj sosedom. Ravnatelj videmske šole učencev s tem projektom še ni seznanil, saj dokončnega dogovora z občino, kljub pripravljenosti na obeh straneh, še ni: »Ne vemo še, ali bomo ta projekt sploh lahko izvedli, saj se še tako preproste ideje pri upoštevanju vseh birokratskih in zakonskih omejitev zelo zakomplicirajo.« Glave so stikali na štirih ministrstvih Kako prav ima, smo ugotovili šele po več tednih raziskovanja. Obrniti smo se morali na štiri različna ministrstva, nobeno od njih pa pristojnosti za povsem konkretno vprašanje, kako bi bilo zamisel mogoče izvesti, ni želelo prevzeti nase. Še najbolj jasen odgovor smo prejeli z Mi- Kdo ima koga za norca Tretji petek v novembru smo v naši drža vici preživeli še enega v nizu tako-imenovanih tradicionalnih slovenskih zajtrkov. Kot vedno seje v naše (in verjetno tudi v druga) uredništvo kar vsulo povabil novinarjem, naj pridejo pogledat in nato seveda obvestit širšo slovensko javnost, kako srečni in nasmejani malčki segajo po kruhu (večinoma belem, včasih pa celo po črnem), medu, maslu, skodeli mleka in rdečem jabolku. Čisto vsem nam je jasno, da naši mali zakladi nikakor z veseljem ne segajo po teh »dobrotah«. Ampak za tisto nekajminutno fotografiranje se je pravljično lepo sceno že dalo pripraviti ... Vse skupaj ne bi bilo niti tako hudo, če ne bi bilo že v osnovi zgrešeno. Prvič, tradicionalni slovenski zajtrk nikoli ni bil takšen. Vprašajte svoje babice in dedke, lahko pa tudi starše, ali so res nekoč za zajtrk jedli to, kar se danes promovira kot »tradicionalno«. In verjemite mi, da vam niti eden, ki bo odgovarjal iskreno, tega ne bo potrdil. Drugič, tovrsten zajtrk niti približno ni zdrav, saj celo zdravstveno ministrstvo priznava, da bel kruh ni zdravo živilo. Nikakor pa ni priporočljivo uživati medu in masla večkrat na teden. Pišejo celo tako: »Tako maslo kot tudi med sicer ne sodita v skupino živil, ki bi ga dnevno oz. tedensko uživali, vendar primerno prehrano uravnavamo tudi s frekvenco uživanja nekega živila. Občasno (manj kot enkrat mesečno) uživanje manj priporočenega živila ni problematično.« Torej: prste čimbolj proč od masla in medu. Naši zdravstveni politiki sicer zagovarjajo, da bi se vsaj mleko moralo uživati dnevno, čemur pa z veliko dokazi nasprotujejo številni strokovnjaki. Ti dokazujejo, da je (kravje) mleko celo zelo pogrešljivo in nado-mestljivo - milijarde zdravih ljudi in otrok namreč živi brez njega. Prebavne in pozneje zdravstvene težave zaradi uživanja mleka pa so v svetu celo najpogostejše prebavne težave, ki jih ima od 30 do 50 odstotkov odraslih Evropejcev in približno 75 odstotkov svetovne populacije. Kljub temu ta tradicionalni slovenski zajtrk javno podpirajo kar tri ministrstva oz. ministri: kmetijski, šolski in zdravstveni. Le zakaj ob tem jasno ne povedo vsem, da takšen zajtrk ni ne tradicionalen, še manj pa zdrav za otroke?! Ah ja, za vsem stojijo pohlep in lobiji. To je edina tradicija slovenskega zajtrka. Pa tudi kosila in večerje. Simona Meznarič Naš glas Glasilo Naš glas, ki ga izdaja občina Videm, brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini; ne pokriva le dogajanja v teh krajih, temveč bralce seznanja tudi z uradnimi objavami in razglasi. Sprva je glasilo izhajalo štirikrat letno, lani in letos so zaradi varčevanja izdali le po tri številke, zdaj pa razmišljajo, da bi glasilo izdajali večkrat letno in z manjšim obsegom strani. Na občini pojasnjujejo: »Naklada glasila je 2.000 kosov, med gospodinjstva se jih razdeli 1.940. Raznos ene številke glasila s težo med 150 in 250 grami za toliko kosov znaša 533,71 evra z DDV.« Letno torej Pošti Slovenije za raznos glasila plačajo okoli 1.600 evrov. Stvari se zdijo preproste le na prvi pogled... nistrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer so šoli takšno storitev odsvetovali: »Opravljanje plačljivega dela učencev osnovne šole za občino ni ustrezno. Šola ne more prevzeti obveznosti, da bodo njeni učenci opravljali (plačano) delo za določenega naročnika, saj bi s tem prevzela hkrati tudi odgovornost za opravljeno delo in za varnost otrok, ki bi hodili od hiše do hiše, verjetno v popoldanskem času.« Poleg nevarnosti, ki na učence prežijo z vseh strani, je sporen tudi vzgojni vidik predloga: »Šola je prostor, kjer se izvajajo vzgojno-izobraževalni programi in z njimi povezane vsebine. Prepričani smo, da lahko šola otrokom idejo podjetnosti Ptuj, Podravje • Jesenski dan odprtih vrat ginekološko-porodnega oddelka Seznam zelja za pomoč najmlajšim paci Da z majhnimi dejanji lahko krojimo velike zgodbe, že vrsto let dokazujejo na ginekološko-porodnem oddelku pomembnih zgodb čim prej realizirali, so tokrat pripravili jesenski dan odprtih vrat in razstavo oblačil in odejic za V sredo je bil ambulantni trakt ginekološko-porodnega oddelka na Ptuju nabito poln. Okrog 200 nosečnic, njihovih partnerjev in drugih gostov se je udeležilo predstavitve dela na oddelku. »Posvetili smo se vsem ženskam, posebej pa bodočim mamicam. Opravili smo ginekološki in porodniški ultrazvok na našem novem ultrazvočnem aparatu, kjer imamo možnost prikaza zelo lepih 3D-slik,« pojasnjuje soorganizatorica dneva odprtih vrat Damijana Bosilj. Gre za ultrazvok aparat, ki ga imajo od pomladi naprej in je vrhunski. Zdravnikom omogoča bistveno lažje in boljše delo, ostrejša in bolj jasna slika pa zmanjšuje možnost napak, zaradi česar so na novo pridobitev toliko bolj ponosni. Sočasno pa so pripravili tudi oglede nekaterih letošnjih novosti, pri čemer je bil poudarek na pripomočkih za porod v vodi. Posebaj za to priložnost so izdelali tudi jesensko kolekcijo ročno izdelanih oblačil in odejic za novorojenčke, pri ustvarjanju katerih so sodelovali tudi zaposleni. Zdravnica Mateja Marčec je namreč prišla na idejo, da bi pripravili dona-cijsko razstavo teh izdelkov in poskušali kak evro ali dva primakniti za nakup potrebnih pripomočkov, ki bi jih potrebovali. Za dober namen so zraven zaposlenih v ptujski bolnišnici pridno ustvarjali tudi člani Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu ter skupina, ki ročna dela izdeluje v sklopu Ljudske univerze Ptuj. »Dan odprtih vrat pripravimo dvakrat letno, tokrat je bil to izjemno velik dogodek, pri organizaciji katerega smo sodelovali prav vsi zaposleni. Zelo smo veseli, da Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednjk@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG torek • 29. novembra 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 glasila zapleten posel denarja za končni izlet ali druge dejavnosti. Na občini se s predlogom načeloma predstavi na primernejši način. Ker so otroci mladoletni, bi lahko v njihovem imenu takšno obveznost prevzeli (do 15. leta) samo njihovi starši, s tem pa tudi odgovornost za opravljeno delo.« Zaposleni na ministrstvu očitno niti za hip niso pomislili, da morda ne gre za idejo podjetnosti, s katero se lahko poigravajo le v bogat(ejš)ih okoljih ... Foto: Črtomir Goznik Na Direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) so nam razložili, da mora za zakonito opravljanje dela obstajati pravna podlaga, na kateri se takšno delo lahko opravlja: »Poleg pogodbe o zaposlitvi se kot pravne podlage za opravljanje različnih oblik dela uporabljajo avtorska in podjemna pogodba, pogodba o poslovodenju, osebno dopolnilno delo, študentske napotnice, začasno in občasno delo upokojencev, pripravništvo, s. p. in ostale pravno urejene oblike.« Mlajši od 13 let ne morejo delati Pojasnili so še, da Zakon o delovnih razmerjih vsebuje splošno prepoved dela otrok, mlajših od 15 let (torej vseh osnovnošolcev, razen nekaj devetošolcev), vendar obenem določa pogoje in primere, ko je to izjemoma dovoljeno: »Otrok, mlajši od 15 let, lahko izjemoma proti plačilu sodeluje pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulture, umetniške, športne in oglaševalske aktivnosti.« Ali bi se raznos glasila vsaj teoretično lahko znašel v tej kategoriji, nam žal ni uspelo izvedeti. Pa mlajši otroci? »Otroci, ki so že dopolnili 13 let, niso pa še stari 15 let, lahko opravljajo lažja dela, ki so določena s podzakonskim aktom, tudi v drugih dejavnostih, vendar le v času šolskih počitnic, in sicer največ 30 dni v posameznem koledarskem letu. Opredelitev lažjega dela in primere preprostih in nenevarnih nalog, ki se kot usmeritev upoštevajo pri odobritvi dela otrok, ki so dopolnili entom in njihovim mamicam Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Da bi še več na videz majhnih, a zelo male štručke. Z njimi zbirajo donacije za nekatere nujno potrebne pripomočke. imamo podporo predstojnika oddelka Saša Djukanovica in direktorja bolnišnice Andreja Levaniča, ki zmeraj z veseljem podpreta takšne ideje,« pravita organizatorici dneva odprtih vrat Damjana Bosilj in Mateja Marčec. Želita si, da bi z donacijsko razstavo zaslužili čim več, kar bi bolnišnici omogočilo nakup vsaj dela pripomočkov, ki jih potrebujejo. Seznam želja, ki ga bodo letos pisali Božičku, so že pripravili. Nujno bi potrebovali CTG za dvojčke, hi-steroskop morselator za operacije v maternici in mali prenosni UZ za v porodno sobo. Čaka jih tudi obnova sten v ambulantah, želijo pa si lepše urediti tudi prostore na ginekološkem oddelku, ki je potreben temeljite prenove. Dženana Kmetec Zanimive, lepe in unikatne izdelke ponujajo na donacijski razstavi, ki je nastala na pobudo zdravnice Mateje Marčec. starost 13 let, določa Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb,« so odgovorili z ministrstva. Številke Našega glasu bi torej morale iziti med šolskimi počitnicami. Kot lažja dela štejejo dela, ki ne ogrožajo varnosti, zdravja in razvoja otroka in ne vplivajo negativno na njegovo prisotnost v šoli, na vključitev v programe poklicnega usmerjanja ali usposabljanja ali na sposobnost, da otrok pozitivno izkoristi prejeto izobrazbo (zanj je najpomembnejše obiskovanje šole). Pravilnik med taka dela uvršča tudi »lažja kurirska dela«. Na MDDSZ dodajajo: »Otrok lahko opravlja takšno delo po predhodnem dovoljenju inšpektorja za delo, ki izda dovoljenje na podlagi zahtevka zakonitega zastopnika.« Nekaj sto staršev bi torej moralo spisati zahtevke, inšpektorji pa bi vsakega posebej nato dobro proučili. O cekinih To seveda še ni vse. Delo, ki ga smejo opravljati otroci, sicer ni delo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi in torej ne gre za delovno razmerje. Vendar pa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne določa posebnosti, ki bi veljale za mladoletnike. V zakonu beremo, da se morajo obvezno zavarovati tudi osebe, ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi. »Z izjemo prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje, kjer je določena minimalna starost 15 let, zakon ne določa pogoja dopolnitve določene starosti za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,« so pojasnili na MDDSZ. Urediti bi bilo treba tudi zavarovanje za primer poškodb pri delu in poklicnih bolezni, so opozorili na Ministrstvu za zdravje: »Če bi občina otrokom na podlagi civilnopravnega razmerja za raznos občinskega glasila dala plačilo, bi bila dolžna vsakega otroka, s katerim bi sklenila tovrstno pogodbo, prijaviti v zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Občina bi bila iz tega naslova dolžna plačati prispevek v višini 0,53 % od plačila, kadar se plačilo šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine. Zavarovana oseba (otrok) pa bi bila v tem primeru zavezana plačati 6,36 % od prejetega plačila.« Eva Milošič Nikar ne delajte! Povzemimo: vsak učenec bi letno zaslužil nekaj evrov. Vsakega od njih bi bilo treba vpisati v evidenco bodočih upokojencev, da bi s petino svojega zaslužka pokrili pokojninsko, invalidsko in zavarovanje za poškodbo pri delu. Zaslužku odštejmo še kak evro za plačilo vsake posamezne položnice, pa bomo hitro ugotovili, da otrokom ne bo ostalo kaj dosti. Če sploh kaj; matematični izračuni z nekaj neznankami namreč dopuščajo tudi možnost minusa. Stroške bosta imeli tudi ali občina ali šola. Pomislimo še na črni scenarij. Učenec, ki bo v šolski torbi nesel glasilo, se bo na poti iz šole domov spotaknil in poškodoval. Se je spotaknil kot šolar ali kot raznašalec glasila? Svoj piskrček je pristavilo še Ministrstvo za finance: »Če je račun deloma ali v celoti plačan z gotovino, je zavezanec, v obravnavanem primeru šola, ta račun dolžan potrditi pri davčnem organu.« Šolarji bi tako v izogib tem zapletom morali odpreti lastne transakcijske račune, tudi to pa ne bi bilo nujno brezplačno ... Nobeno od štirih ministrstev tudi ni jasno odgovorilo, ali bi pogodbo oz. dogovor morali skleniti občina in šola ter šola nato z učenci ali občina z učenci. No, pravzaprav z njihovimi starši oz. zakonitimi zastopniki ... Dober tisočak evrov letno, pri katerem se država svojemu deležu seveda ne bi odrekla, bi tako zagotovil obilo dela številnim strokovnim službam in še številnejšim administratorjem in birokratom. Kako vzorno je naša država organizirana, kako uspešno optimizira stroške in kako zagnano lajša življenje svojim državljanom, je stvar razprave. Vsekakor pa mladim daje jasno sporočilo: nikar ne delajte. Ne splača se, sploh se ne trudite! Spoštovani Videmčani, glasilo vam bo, kot doslej, prinesel poštar. Foto: EM Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 29. novembra 2016 Svet je majhen Kdo zeli kosti Ptujcanov? Verjamem, da ne obstaja niti en sam Ptujčan, ki si ne bi želel, da bi mesto resnično postalo pravi urejeni kulturni in arhitekturni biser sredi Evrope. Zakladnica tisočletij je, ne glede na ves prikriti potencial, še vedno zakladnica, ki svoje lepote in dragocenosti zelo dobro skriva. Če pri obnovi mesta naletimo na staro rimsko pristanišče, ga zabetoniramo. Če imamo 5.000 let stare arheološke najdbe skupaj z ostanki kapucinske cerkve, prostor pač raje namenimo za parkiranje avtomobilov. Zato moramo biti prebivalci najstarejšega mesta v državi hvaležni tistim posameznikom, ki z lastnim denarjem obnavljajo stavbe ter spominjajo nas in turiste, da se je Ptuj včasih uvrščal na seznam najlepših mest v centralni Evropi. Že desetletja pa Ptujčani z ogorčenjem tudi gledamo, kako žalostno propada staro mestno pokopališče ter se borimo za njegovo ureditev in zaščito. Staro mestno pokopališče, ne glede na dejstvo, da so ga številne mestne oblasti pustile namerno propadati, še danes služi svojemu prvotnemu namenu. Vsak 1. november dokazuje, da ima več kot 75 % vseh grobov še vedno skrbnike in žalujoče. A za splošno javnost je še pomembnejše dejstvo, da je pokopališče izrednega zgodovinskega pomena, torej bi lahko - primerno urejeno - veliko doprineslo k mednarodni prepoznavnosti našega mesta. Grobovi, ki ležijo ob Volkmerjevi cesti, ne skrivajo le 300 let stare zgodovine in s tem predstavljajo muzej na odprtem, temveč so edinstveni primer - v širši regiji - multikulturnosti Ptuja. Staro pokopališče je edino slovensko pokopališče, na katerem so pokopani katoliki, evangeličani, Židje, Nemci, Italijani, Avstrijci, Slovenci, Hrvati, Madžari, Čehi, Poljaki in Rusi. Vsi so živeli ali bili kako drugače povezani z našim mestom. Njihovi nagrobniki nas spominjajo, kako odprti in razgledani smo bili, obenem pa nas tudi opominjajo, kako mali in zaprti smo postali. Pred meseci je občina začela uradno medijsko kampanjo, s katero nas je obvestila, da želi staro mestno pokopališče spremeniti v spomin-skipark. Vsi smo se veselili.., dokler nekateri nismo ugotovili, da si mestne oblasti pojem »spominskipark«predstavljajo precej drugače kot večina prebivalcev mesta. Na podlagi prvotnih načrtov namerava MOP odstraniti vsaj polovico grobov in nagrobnikov ter samo za to nameniti 1,4 milijona evrov. Odgovor, ki ga je pred dnevi občinska uprava dala na vprašanje mestne svetnice Miše Pušenjak (SLS), je potrdil, da naj bi se celotni severni del pokopališča spremenil v zelenico in da bi se pri tem ohranili le nekateri spomeniki južnega dela. Sama odločitev naj bi bila v teh tednih v pristojnosti mariborske krajinske arhitekte. Osebno zelo dobro vem, da severni del pokopališča redno obiskujejo družine, ki imajo tam pokopane svojce, in da so na tistem delu tudi izredno lepi spomeniki. Zakon zagotovo MOP-u omogoča, da pokopališče odstrani po določenih letih, vendar to še ne pomeni, da je treba narediti to, kar zakon omogoča, če obstajajo okoliščine, ki temu močno nasprotujejo. Odstranitev velikega dela grobišč ni samo nečloveško ravnanje, ki bo prizadelo vse tiste družine, ki se tam še vedno spominjajo svojih prednikov, ampak odstranitev grobnic in samih kosti predstavlja še dodatno neetično ravnanje. Pieteta, ki jo izkazujemo do svojih prednikov, je kazalnik naše stopnje kulture in samospoštovanja. V trenutku, ko mestno jedro umira in se obrti zapirajo, se pojavlja vprašanje, komu je v interesu plačati 1,4 milijona evrov in mogoče celo prikrito pripravljati bodoče gradbene parcele na področju starega pokopališča! Vsi si želimo njegove ureditve. Vsi si želimo, da se prostor ogradi, uredi, restavrira in da se zelenje primerno poreže. Vsi se strinjamo, da se očistijo ostanki zapuščenih grobov in da se uredi zelenica. Nihče ni proti postavitvi klopi in zgodovinskih kažipotov. Ker popla-nu »spominski park« mora obstati, je še težje razumeti, zakaj bi se odstranila nekatera obeležja ali celo izkopala okostja. Komu je to v interesu? Zagotovo ne v interesu Ptuja. Namesto da bi se zgledovalipo Varaždinskem spomeniškem pokopališču, po Pragi in Bratislavi, kjer so stara pokopališča v samem mestnem jedru zelo obiskana turistična zanimivost, ali pa po drugih centralnoe-vropskih mestih, ki s ponosom investirajo v ohranitev grobov, mi Ptujčani spet odstranjujemo zgodovino in žalimo prednike. Od nekdaj smo čudaki v odnosu do svojega mesta: ustno ga poveličujemo in stvarno uničujemo! Čas je, da se zadeve spremenijo. Če so nas zgodbe, povezane z betoniranjem arheoloških najdb ali s Panoramo ter izkušnje z obnovo gledališča, dominikanskega samostana ali postavitvijo dragih korit v zadnjih letih nekaj naučile, je to, da si ne moremo več zatiskati oči. Delovanje MOP je treba budno nadzorovati in nanj vplivati. Župan in svetniki so izvoljeni, da služijo Ptujčanom, ne pa da prikrito zasledujejo lastne interese. Staro mestno pokopališče se lahko za precej manj denarja od 1,4 milijona evrov obnovi tako, da ga bo cel svet občudoval. Takšni zneski bi lahko bili bolj smiselno namenjeni za oživitev samega centra mesta. Zakaj se župan in svetniki ukvarjajo z živim pokopališčem, medtem ko mesto umira? Za to, da bo javnost dobila odgovore in nadzorovala dogajanje, je pred dnevi na Ptuju nastala civilna iniciativa za živo pokopališče, ki bo delovala v sodelovanju z Mednarodno panevropsko unijo in neposredno poročala (že poroča) predsedniku Mednarodnega sveta za zaščito svetovne kulturne dediščine. Srečko Kosovel je napisal: »Pasivnost, ki prevladuje v naši mentaliteti (. ), je danes ona komponenta, ki pospešuje naš zastoj in našo zaostalost.« Ptuj si zasluži aktivnost. Laris Gaiser Slovenija, Podravje • Zakaj so zdravniki pravzaprav prvotno Lasbaher: „Veljavni zdra Čeprav najbrž tega niso pričakovali, je stavka zdravnikov pri državljanih naletela na precej ter da so pričakovali večjo podporo. Zdravniki vztrajajo, da se borijo za boljši sistem, kar kar smo v zahtevah „želeli" slišati, ali je morda bil izbran nepravi čas za stavko? Čeprav je stavka zdravnikov zamrznjena, se stvari še zdaleč niso polegle. V dneh, ko je zdravstvena oskrba potekala v okrnjeni obliki, so se odprla številna vprašanja, ki zahtevajo hitre rešitve. A če so zdravniki, tako kot pravijo, stavko izbrali, da opozorijo na nevzdržnost sistema, zakaj torej velik del javnosti njihovega namena ni prepoznal? „Za stavko zdravništva ni nikoli pravi čas, predvsem z vidika bolnikov. A zelo dolgo se je nabiralo in vrelo ... Pred približno petimi leti smo prav tako resno razmišljali o stavki, a se takrat zaradi nestabilnosti vlade, ki je potem tako ali tako padla (čisto nesmiselno je stavkati proti vladi, ki vidno izgublja mandat ...), zanjo pravilno nismo odločili. Potem so se menjavali ministri za zdravje in bi bila stavka ponovno brez pravega odziva politike," pravi zdravnik Miro Lasbaher. Kaplja čez rob naj bi bilo dejstvo, da se pripravlja sprememba zakonodaje, ki zahteva uskladitev zdravstvenega sistema z direktivami Evropske komisije. A so osnutki po mnenju večine zdravnikov nesmiselni. „Pravna služba zbornice je tako v teh osnutkih našla kup neskladnosti tako z evropskimi direktivami kot z našo ustavo. Potem je pred vrati tudi dejstvo, da nam za direktivo 40 + 8 delovnih ur na teden v sistemu manjka 1.700-1.900 zdravnikov. Leta in leta gledamo na primarni ravni pravo 'štancanje' pregledov (50 in več dnevno), zaradi tega so se prav tako enormno povečale čakalne dobe, sistem pa ne ponuja več prav nobene solidarnosti do tistih, ki resno zbolijo, ker enostavno predolgo čakajo na preiskave, če le-teh ne opravijo samoplačniško. Kopica problemov, naštel sem samo največje, malih je pa še toliko, da bi v vašem časopisu zmanjkalo prostora, tudi če bi imel celega na razpolago," razloge za stavko pojasnjuje naš sogovornik, ki je prepričan, da je bil izbran skrajni čas. Politika naj bi bila doslej namreč za opozorila zdravnikov popolnoma gluha. So si zdravniki „škodo" naredili sami s tem, ko so (sočasno s preostalimi zahtevami) zahtevali napredovanja? Zdravniki so prepričani, da se sedanji sistem pelje v popolnoma napačno smer. To naj bi dokazali tudi z dvotedensko stavko, ki je še enkrat več potrdila tezo, da je v resnici naš zdravstveni sistem zelo ranljiv. Zdravnikov je primanjkovalo povsod, kjer so upoštevali 48-urni delovnik, v najhuje kadrovsko podhra-njenih delih sistema pa je že po treh dneh nastal kaos. A kljub vsem pojasnilom o dobrih namenih so tisti, ki pomoč zdravnika potrebujejo, namen stavke povečini zelo težko razumeli, kar priznava tudi Lasbaher. Tudi nekateri zdravniki stavke niso podpirali, a razloge Lasbaher vidi predvsem v zavajajočem poročanju nekaterih medi- Lasbaher pravi, da nam ob upoštevanju 48-urnega delovnika v sistemu jev in povezovanju stavke z rečmi, ki, kot pravi, z njo nimajo nič skupnega. „Naloga zdravnikov je tukaj zelo težka, saj je bilo vložene ogromno energije v sesuvanje stavke s strani politike in večine medijev. Predvsem s poudarjanjem finančne plati stavke. A osnovni namen ni v financah. Gotovo vsaj 90 % zdravnikov pristane na popolnoma enako plačilo sedanjemu, če bi lahko delali v skladu s standardi in normativi. In prav standardi in normativi zagotavljajo kvalitetno delo, od katerega bi imeli bolniki resnično največ koristi," je jasen Lasbaher. Kot ključno izpostavlja zahtevo zdravnikov, da se v treh letih sistem prilagodi 40- + 8-urnemu tedenskemu delu, sicer naj bi državi sledile tudi kazni Evropske komisije. Temelj tega pa da so standardi in normativi. A Lasbaher je jasen, pravočasno tega sploh ne bo mogoče urediti: „Za ta proces so tri leta zelo malo časa, ker obe fakulteti in ves sistem specializacij tega Ormož • Še o 17. redni seji občinskega sveta Načrti o komasaciji 290 ha zemljišč Člani sveta občine Ormož so na nedavni 17. redni seji v drugi obravnavi potrdili odlok o oskrbi s toplotno energijo. vitev sistema daljinskega ogrevanja, ki ga v Ormožu nimajo, ter podelitev koncesije za opravljanje te javne Ormoški svetniki so odločali o podelitvi še ene koncesije, in sicer za izvajanje pa-tronažne službe. Nov razpis je potreben, ker se bo dosedanja izvajalka upokojila, koncesija je vezana na fizično osebo in ni prenosljiva. Ker želijo del te javne službe v Ormožu na takšen način nadaljevati -da je izvajalec lahko tudi kon-cesionar zasebnik -, bodo v prihodnje sprejeli odlok, na podlagi katerega bodo pripravili razpis za izbiro novega koncesionarja. Svetniki so na minuli seji podali soglasje k spremembam statuta javnega zavoda Zdravstveni dom Ormož, imenovali predstavnike lokalne skupnosti v svet zavoda in programski svet Zavoda za informiranje Ormož (Radio Prlek), dosedanjemu direktorju zavoda Petru Kiriču pa izrekli pozitivno mnenje k vnovičnemu imenovanju na direktorsko mesto. Kirič je bil sicer edini kandidat, ki se je prijavil na javni razpis za to delovno mesto. V drugem branju so sogla- šali z novelacijo lokacijskega načrta za središče mesta Ormož. Mestno središče je razdeljeno na štiri cone: osrednje mestno jedro, rekreacijska cona, bolnišnični kompleks na jugozahodnem delu mesta in območje ormoškega gradu. Največ sprememb se v novem odloku nanaša na funkcionalno cono osrednjega mestnega jedra. Ormoški občinski svet je odločal še o prejemnikih občinskih odlikovanj. Zlato plaketo bodo podelili rojakinji, dopisnici RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl, srebrno Jožefu Barinu Turici za delo na področju ljubiteljske kulture in bronasto fotografu Štefanu Hozyanu, ki s svojim fotografskim objektivom že desetletja spremlja dogodke in življenje v občini Ormož. Člani sveta občine Ormož so na seji potrdili projektno dokumentacijo (DIIP) za projekta komasacije in agromelioracije na Sodinskem in Se-neškem polju. Na Sodinskem polju bodo predvidoma ko- torek • 29. novembra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 stavkali vstveni sistem je zanič!" neodobravanj. Eden izmed stavkajočih je celo zapisal, da je razočaran nad odzivi in reakcijami sodržavljanov bo koristilo vsem nam. Je torej bil namen stavke zdravniškega ceha napačno predstavljen, smo slišali le tisto, manjka 1.700-1.900 zdravnikov. praktično ne omogoča. Imeli bomo hude težave, tudi če začnemo jutri. Malo lažje bi bilo, če bi nas poslušali malce prej. Na to politiko opozarjamo že vsaj tri leta." So novinarji vplivali na negativno percepcijo javnosti v zvezi s stavko? Čeprav je jasno, da so zdravniki zahtevali tudi napredovanja v višji plačilni razred, pa je Lasbaher prepričan, da je bila ta zahteva preveč izpostavljena. Nekaterim novinarjem očita, da so svoje delo opravljali površno in naivno. „Kljub vsem razlagam, argumentom, številkam in predstavljenim analizam o nevzdržno sti našega zdravstvenega sistema so bile ves čas v ospredju plače. Javnost pa ima najraje poenostavljena dejstva. Prav gotovo se da sistem zelo dobro izkoristiti za izboljšanje finančnega stanja vsakega zdravnika, ki si tega želi. V sistemu je na raz- polago ogromno nadur, ki to omogočajo," priznava Lasba-her, ki možnost za izkoriščanje sistema vidi tudi v dolgih čakalnih dobah, s čimer služijo samoplačniške ambulante. Kakovost v sedanjem sistemu je po izkušnjah Lasbaher-ja zelo slaba, a bolniki, pravi, skorajda nimajo druge izbire: „Še posebej, če zadeva ni ravno urgentna. V urgenci so malenkost na boljšem, če je seveda njihovo zdravstveno stanje dejansko urgenca. Takšna usmeritev bo 1. 1. 2020 v Evropi prepovedana. Odgovor je torej na dlani: trenutno imamo popolnoma napačen sistem." Je prav, da zdravnik popoldan zasluži še eno plačo? Lahko 16 ur kakovostno dela? Medtem ko na eni strani zdravniki želijo, da se jih razbremeni, pa se neredko njihovo popoldansko delo in nadure povezuje tudi z visokimi dodatnimi zaslužki. Ali drži, da nekateri ne želijo dodatnih zaposlitev, ker bi jim s tem spodnesli zaslužek - ne nazadnje njihova osnovna plača niti ni ravno visoka? „Seveda ni prav, da zdravniki kot s. p. lahko zaslužijo še vsaj eno dodatno plačo. Marsikje pa je ravno zaradi pomanjkanja kadra trenutno to edina rešitev za čakalne dobe, da le-te niso še daljše. Vprašljiva pa je predvsem kakovost tega dela, ker psihofizično noben zdravnik (to velja za tudi za vse druge poklice) ni sposoben 16 ur dnevno kakovostno delati v enakomernem tempu. Sploh pa ne pri takšnih frekvencah bolnikov, kot jih imamo zdaj," odgovarja naš sogovornik. In čeprav je stavka bolni- kom povzročila kar nekaj nevšečnosti, je prepričan, da bodo bolniki z njo več dobili kot izgubili. Po njegovem se na čakalnih dobah ne bo kaj dosti poznala. V ambulanti, kjer dela sam, v Juršincih, se je stavka poznala le na odsotnosti specializantke, a priznava, da je bilo v teh dveh tednih v ambulanti precej manj obiska kot običajno: „Upam, da je politika dojela sporočilo o kadrovski podhranjenosti, kar je tudi bil osnovni namen stavke. Videti je, da so razumeli ravno s podpisom ministrice pod sporazumom o zamrznitvi stavke. Če so resnično dojeli, bomo videli v naslednjih mesecih. Sistem je ta hip zanič, saj skorajda onemogoča normalno delo zdravnikom, bolnike pa prikrajša za humano in pravočasno obravnavo." Dženana Kmetec Korupcija realnost (predvsem) javnih zavodov? S tem, ko so mediji pod drobnogled vzeli zdravniški ceh, so na dan priplavale tudi številne zgodbe o domnevnih primerih korupcije. Labsaherje prepričan, daje korupcija realnost predvsem v javnih zavodih: „Koncesionarji zelo dobro pretehtamo, kaj, kje in za kakšno ceno bomo kupili potrebno za delo z bolniki. Zato pri nas korupcije pri nabavah ni nobene. Prav tako smo pod budno kontrolo vseh mogočih inšpekcij in nadzorov veliko bolj kot javni zavodi. In prav ti inšpektorji nam povedo, da je z nami precej manj težav kot z javnimi zavodi. Mogoče bi bilo dovolj, da bi javni zavodi morali sami kupovati vse potrebno za delo z bolniki. Sedaj jim marsikaj primaknejo država, občine in donatorji. In seveda popolna odgovornost vodstva zavoda za poslovni rezultat - izgube 'pokrivajo' ustanovitelji javnih zavodov." Foto: CG Odlok je podlaga za vzposta-gospodarske službe. masirali 190 hektarjev oziroma 628 parcel. Skupaj z agromelioracijskimi postopki bo naložba veljala okrog 450.000 evrov. Na Seneškem polju bodo v skladu z načrti komasirali 99 hektarjev zemljišč (304 parcele). Vrednost del, vključno z agromelioracijo, je ocenjena na 280.000 evrov. Projekta sta načrtovana v prihodnjih dveh letih, sredstva zanju namerava občina v celoti črpati iz evropskega in nacionalnega proračuna. Mojca Zemljarič Sveti Tomaž • Predlog proračuna 2017 Zadolžili bi se za milijon evrov Tomaževski občinski svet je na novembrski seji soglasno potrdil osnutek proračuna za prihodnje leto in ga poslal v javno obravnavo. Občani, svetniki in svetniške skupine bodo nanj lahko podajali pripombe in dopolnila do 8. decembra. Foto: Arhiv občine Sv. Tomaž Tako naj bi izgledal medgeneracijski center Sv. Tomaž, za katerega občina namerava najeti kredit. V prihodnjem letu bodo po predlaganem proračunu na tomaževski občini razpolagali s tremi milijoni evrov prihodkov, od tega se bo občina za en milijon zadolžila. Kredit bodo najeli za izgradnjo medgeneracijskega centra. »Največja investicija v prihodnjem letu bo gradnja medgeneracijskega centra, ki bo potekal v dvoletnem programu. Za gradnjo medgenera-cijskega centra predvidevamo zadolževanje v višini milijon evrov. Smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, v javni razpis bomo šli predvidoma v začetku leta 2017, predviden zaključek pa je v letu 2018,« je pojasnila direktorica občinske uprave Zinka Hartman. Poleg tega nameravajo modernizirati vsega skupaj štiri kilometre cest (Rucmanci-Petek, Korači-ce-Grašič, Sejanci-Strjanci, Trnovci-Muršič ter Sveti Tomaž-Zagorje vrh/dveletni program) v skupni vrednosti okrog 230.000 evrov, nadaljevati gradnjo širokopasovnega interneta, vlagali pa bodo še v nadgradnjo ZD Ormož, kulturno dvorano in okolico ter nabavo gasilskega vozila v Savcih. »S predlogom proračuna smo zadovoljni. Svetniki podpirajo predlog in si želijo, da bo izveden,« je še pripomnila Hartmanova. Monika Levanič 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 29. novembra 2016 Ptuj • Urbana prenova mestnih jeder skozi oči študentov Jankovic: „Cez leto dni bo mestno jedro Ptuja Z vprašanjem, na kakšen način prenoviti mesto in s tem obuditi dogajanje ter še bolje izkoristiti turistični potencial Ptuja, so se kar zamisli, ki temeljijo le na stroki in so povsem ločene ter neobremenjene s politiko in vplivnimi posamezniki, so Ptujčanom predstavili Ljubljana Zoranom Jankovičem. Ta je svojemu kolegu, županu Ptuja Miranu Senčarju dal kar nekaj sugestij, kako središče Ptuja Mesto Ljubljana, na čelu z županom Zoranom Jankovičem in direktorico Turizma Ljubljana Petro Stušek, je gotovo lahko zgled uspeha tako na področju urbane prenove kot turizma. V mestnem jedru, ki se je zadnje čase prelevilo v pravo lepotico ob Ljubljanici, so dosegli tisto, česar si na Ptuju želimo: da bi mesto živelo s polnimi pljuči in da bi sočasno v njem bilo ravno dovolj interesa turistov. Kako to doseči, so govorili tudi na okrogli mizi o urbani prenovi mestnih jeder, razvoju lokalnih skupnosti in turističnem potencialu, ki je potekala v sredo v dominikanskem samostanu na Ptuju. Predstavljeni so bili tako izzivi kot primeri dobre prakse pri revitalizaciji mestnih središč. O arhitekturnih možnostih ureditve Ptuja pa tudi posebnostih, ki so dejstvo najstarejšega slovenskega mesta, sta govorila prof. Janez Koželj in prof. mag. Peter Gabrijelčič. Predstavila sta ključne dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri strateškem prostorskem planiranju urbanih središč. Ker pa je planiranje večkrat odvisno od lokalne politike, vplivnih posameznikov in njihovih interesov, je bila na željo župana Mirana Senčarja v sklopu študija projektiranja v preteklem študijskem letu 2015/16 izdelana vrsta nalog, možnih arhitekturnih rešitev za ureditev Ptuja. Zbrali so jih v zborniku, svoje zamisli pa so predstavili tudi na razstavi v dominikanskem samostanu. „Nekatere zagonske projekte bi se dalo takoj izvesti brez velikih stroškov in brez vsakršnega tveganja. Druge, zahtevnejše, bi bilo treba še proučiti iz vidikov njihove gospodarske upravičenosti in dolgoročnih učinkov na razvoj mestne regije. V vsakem primeru bo pričujoč katalog koristno promocijsko gradivo pri iskanju možnih vlagateljev v razvojne projekte mesta," je pojasnil Koželj. Predstavljeni projekti celovite mestne prenove naj bi, kot je bilo večkrat izpostavljeno, spodbudili tudi gospodarsko dinamiko. Zaprtje mestnega jedra: druge ni?! Da je zaprtje mestnega jedra Ptuja rešitev, ki se ji ne bo možno izogniti, je izrazil prepričanje ljubljanski župan Zoran Jankovič. Še več, prepričan je, da bo na Ptuju čez leto mestno jedro zaprto za promet, namesto avtomobilov bodo na ulicah mize in stoli, tlaki bodo prenovljeni, domačine in turiste pa bo prevažal po centru kavalir (električno vozilo). S tem naj bi „dnevna soba Ptuja" po mnenju Jankoviča dobila bistveno lepšo podobo. „Dnevna soba je na začetku prenove, tisto, kar je na nareje- no, je narejeno vrhunsko. Rekel bi celo, da se vidi, da je del te dnevne sobe, ki je narejen, podoben ljubljanskemu, saj so ga naredili isti arhitekti. Ta začetek prenove dnevne sobe ne bo dopustil drugega, kot da se tako nadaljuje. Dejstvo je, da sem glede na to, da je tako lep dan, pričakoval več ljudi na ulicah, več miz, več stolov. Mi- slim, da je Ptuj na dobri poti, kolegu Senčarju pa čestitam za pogum. Prej sem mu rekel: 'Saj nimaš druge izbire, ali boš to naredil, pa boš ostal znan po nečem in boš imel glasove na volitvah, ali pa bo šlo mimo tvoje obdobje, pa sploh ne bodo vedeli, da si bil kdaj župan.'« zaključuje Jankovič, ki je prepričan, da ima ideja o zapr- tju mestnega jedra tudi podporo stroke. Ali bodo tem idejam po vzoru Ljubljane sledili, pa Senčar odgovarja: „Seveda bomo sledili temu, ne bomo pa na silo zaprli starega mestnega središča, to bo povsem naravno. Kot veste, gremo naslednje leto v prenovo tržnice in to bo naravno zaprlo promet po Slomškovi. Slovenska Bistrica • Gospodarsko ministrstvo podprlo širitev Impola Kdaj se bo gradila obvoznica, zaenkrat še ni znano Gospodarsko ministrstvo je Občini Slovenska Bistrica odobrilo sofinanciranje širitve industrijske cone Im-pol, in sicer v višini 2,1 milijona evrov. Celoten projekt z vsemi stroški (gradnja, odkupi zemljišč, priprava dokumentacije ...) je ocenjen na približno 2,8 milijona evrov. S tem projektom je predvidena izgradnja komunalne infrastrukture, ki bo omogočala širitev podjetjem v coni Impol. V okviru projekta naj bi se zgradilo krožišče na Partizanski ulici s povezavo do štirikrake-ga križišča na Kajuhovi ulici. Občina Slovenska Bistrica bo takoj po podpisu sofinancerske pogodbe z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pristopila k izvedbi razpisa za izbor izvajalca gradbenih del in nadzora. Skladno z zastavljenimi roki je izvedba projekta predvidena prihodnje leto. »Projekt omogoča prostorske pogoje za nadaljnjo širitev podjetij iz cone Impol, kar pomeni nadaljnji gospodarski razvoj teh podjetij in s tem občine Slovenska Bistrica,« je povedal direktor občinske uprave Branko Žnidar. Župan Ivan Žagar pa je dodal, da ta širitev omogoča širitev Impola, ne pomeni pa razbremenitve mesta in gradnje energetskega koridorja, ki ga Impol prav tako potrebuje. To pomeni, da je ta širitev samo prvi del zgodbe v okviru izgradnje zahodne obvoznice. »Im-pol in mesto nujno potrebujeta zahodno obvoznico, s tem bi se razbremenilo mestno jedro, izboljšala pa bi se dostopnost do Impola, prometna varnost. Razgovore z direkcijo za infrastrukturo smo imeli, bil je podpisan protokol o aktivnostih. Po zagotovilih naj bi prihodnje leto poskrbeli za odkupe zemljišč in pripravo gradbene dokumentacije. Upam, da se bodo pristojni držali dogovora, verjel pa bom takrat, ko bodo podpisane ustrezne pogodbe in gradbeni stroji na terenu.« Daljnovoda do Impola na robu zmogljivosti Industrijska cona Impol se trenutno preskrbuje z električno energijo preko dvoje lastnih daljnovodov, katerih prenosne zmogljivosti so na meji ter omejujejo nadaljnjo rast in razvoj industrijske cone. Daljnovoda sta zastarela in ne omogočata večanja prenosa električne energije. Financiranje izgradnje zanesljivega kablovoda za oskrbo z električno energijo namerava izvesti skupina Impol v lastni režiji, vendar pred tem potrebuje ustrezno infrastrukturno podlago, ki bi se vzpostavila z izgradnjo obvoznice. Spomnimo, gospodarsko ministrstvo je konec junija objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v ekonomsko-poslov-no infrastrukturo za obdobje 2016-2017. Občinam je bilo za sofinanciranje dograditve ali razširitve poslovnih con na voljo približno 11,5 milijona evrov nepovratnega denarja. Na razpis je prispelo 31 vlog. Podatka, katere občine so bile na razpisu poleg slovenj ebistri-ške uspešne, nam z ministrstva še niso mogli posredovati. Mojca Vtič Í 'i FOTO: Občina Slovenska Bistrica Kidričevo • Študentje arhitekture o podobi »Stisnimo krof, d vsi deležni marm Študenti mariborske fakultete za gradbeništvo, tekturo so konec novembra predstavili več scenarijev, naselje Kidričevo. In rešitve oziroma pristope reševanja prostorskih in arhitekturnih vprašanj naselja Kidričevo, ki so jih podali študentje arhitekture, so že prvi produkt sodelovanja med Univerzo v Mariboru in Občino Kidričevo. Na občini si obetajo, da bo teh produktov še več. »Mariborska univerza je razvila platformo, kjer bomo lahko občine vpisovale ideje, univerza pa bo ponudila sogovornike, ki bodo predlagali rešitve za naše težave. Želimo namreč razvijati turizem, zmanjševati CO2 v zemlji, razvijati E-mobilnost ...,« je ob podpisu sporazuma o sodelovanju med univerzo in občino na področju trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja povedal župan Anton Leskovar. Tudi rektor univerze Igor Tičar je pozdravil sodelovanje s ki- Foto: Mojca Vtič Študentje arhitekture so pripravili odgovore na prostorska in arhitekturna vprašanja naselja Kidričevo. Njihovi predlogi gredo predvsem v smeri preoblikovanja podobe blokov, ureditve vrtičkov, zelenih površin in sprehajalnih poti. torek • 29. novembra 2016 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 7 Slovenija • Na prvi razpis prispelo več kot 300 vlog Bodo kmetje le izvedeli, ali so bili uspešni na razpisu? Kmetje, ki so spomladi oddali vlogo na razpis za sofinanciranje naložb v kmetijsko opremo in infrastrukturo, še vedno ne vedo, ali so bili na razpisu uspešni. In medtem ko še vedno čakajo rezultate prvega razpisa, se je drugi že zaprl. Na Agenciji za kmetijske trge sedaj odgovarjajo, da bodo rezultati znani v roku 14 dni. Na prvem javnem razpisu je kmetijsko ministrstvo razpisalo osem milijonov evrov za naložbe v kmetijska gospodarstva. Na agencijo za kmetijske trge je do roka, sredine maja, prispelo 337 vlog, skupna vrednost vlog (brez DDV) pa znaša dobrih 20 milijonov evrov. Glede reševanja vlog so na Agenciji povedali, da vloge obravnavajo v skladu z vsemi predpisi. »Agencija najprej pregleda popolnost vseh prispelih vlog. Sledi pozivanje vseh vlagateljev, ki oddajo vsebinsko ustrezne vloge, a so te nepopolne ali pa je potrebna kakšna vsebinska razjasnitev. S tem je vlagateljem dana možnost, da svoje vloge ustrezno dopolnijo in se izjasnijo.« Pojasnili so, da mora agencija zaradi narave razpisa o vseh vlogah odločiti istočasno, kar pomeni, da o vlogah odločajo, ko je rešena zadnja od njih. Takrat bo Agencija vsem vlagateljem hkrati tudi izdala odločbe. »Vlagatelji bodo odločbe za vloge, oddane na 1. javni razpis za PRP ukrep 4.1, predvidoma prejeli v novembru oz. najkasneje v prvem tednu decembra 2016. Predvideni načrtovani datum izdaje odločb za omenjeni javni razpis bistveno ne odstopa od trajanja obdelave vlog pri preostalih dosedanjih javnih razpisih, kljub temu da gre za obravnavo vlog prvega tovrstnega razpisa v novem programskem obdobju, ki je prineslo mnoge novosti in spremembe.« Sicer pa na Agenciji obljubljajo, da že načrtujejo ukrepe za skrajšanje rokov za obravnavo vlog za nekatere aktualne in prihodnje razpise, saj da razumejo želje in pobude vlagateljev po skrajšanju rokov za obravnavo vlog. Mojca Vtič a bomo elade« prometno inženirstvo in arhi-kako bi lahko preoblikovali dričevsko občino in dodal, da sta razstava in monografija, ki so jo pripravili študentje, začetek sodelovanja z občino. »Tudi najdaljša pot se začne s prvim korakom. Obzorje je svetlo in menim, da bomo lahko ogromno stvari naredili. Kidričevo je znano kot okolje, kjer se je razvila industrija, kjer so doma delovni ljudje. Ne bojim se, da v združenju z vsemi preostalimi občinami ne bi dosegli višje ravni, boljšega življenja za vse nas v vzhodni kohezijski regiji. Slovenija je kot krof. Marmelada je Ljubljana, mi smo testo. Stisnimo ta krof, da bomo tudi mi kaj sladkega doživeli.« In kako naj bi Kidričani prišli do te marmelade? »Ideje, ki so jih predlagali študentje arhitekture, bomo najprej predstavili občanom in občankam, da bodo lahko dali pripombe. Tiste ideje, ki bodo sprejemljive, bomo skušali prijaviti na razpise. Sicer pa občina vsako leto vloži vsaj 50.000 ali 100.000 evrov v naselje Kidričevo, ki počasi že spreminja podobo,« je pojasnil župan. Mojca Vtič zaprto za promet!" leto dni ubadali študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Svoje skupaj z mentorjem Janezom Koželjem in županom Mestne občine narediti bolj zanimivo tako za stanovalce, turiste in investitorje. Foto: Črtomir Goznik Takrat bomo videli, kaj se bo dogajalo s Slovenskim trgom in odločali naprej. Uvedli bomo tudi kavalirja, o tem smo že prej razmišljali, imamo ponudbe, dogovarjamo se z Arrivo in ljudi bomo že vnaprej navadili, kako bo, ko bo mesto zaprto." Da je prenovo mestnih jeder najbolje začeti z reformo prometnega sistema, sta potrdila naselja Kidričevo i î \ _ „ .A -'■■"■i *>i "-■r-'r y' < Kakšne arhitekturne rešitve za Ptuj so pripravili študentje Študentje so ponudili arhitekturne rešitve za določena območja v mestu. Pripravili so tudi razstavo teh predlogov, ki bo odprta do 2. decembra v dominikanskem samostanu. Predstavljeni so predlogi, kako urediti nabrežje ob Dravi, trge na Miklošičevi ulici, kot tudi Cvetkov, Vinarski in Vrazov trgu. Predstavljena je tudi ideja o eko naselju, pa medgeneracijska soseska, ureditev tržnice ... Idej je veliko, ali in v kolikšni meri bodo te realizirane, pa bo odvisno od lokalne politike, stroke, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, sredstev ... tudi prof. mag. Peter Gabrijel-čič, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ter predsednik Urbanistične komisije mestne občine Ptuj in svetovalec župana za prostor in prof. Janez Koželj, podžupan mestne občine Ljubljana in profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kdaj bo na Ptuj prišel prvi avtobus turistov iz Ljubljane? O turističnih potencialih in predvsem, kako tega na Ptuju izkoristiti, pa sta govorili direktorici Turizma Ljubljana Petra Stušek in direktorica Zavoda za turizem Katja Gonc. Stuškova je dejala, da si v Ljubljani želijo delati tudi na tem, da turistom ponudijo raznolike možnosti obiskov tudi drugih krajev po Sloveniji, zato vidi pomembno možnost sodelovanja tudi s Ptujem. Dejala je, da izlete za turiste organizirajo vsakodnevno in da jih bodo z veseljem pripeljali tudi na Ptuj, a na vprašanje, kdaj bodo pripeljali prvi avtobus turistov, odgovora ni podala. Da bo treba urediti več stvari hkrati, da bo Ptuj pristal na točki, ki si jo želi, pa je poudarila Gončeva, ki si obeta od sodelovanja z Ljubljano pomembne rezultate. Zaveda pa se, da bo za dobre rezultate vsebina morala iti z roko v roki tudi z ureditvijo mestnega jedra Ptuja. Dženana Kmetec Foto: CG Lenart • Se nekdanjemu hotelu z novim lastnikom obetajo boljši časi? Podjetje Žipo novi lastnik Črnega lesa Novi lastnik bivšega hotela Črni les je podjetje Žipo Lenart, so nam sporočili iz Družbe za upravljanje terjatev bank. Razvpiti nekdanji hotel s površino okoli 3500 m2 bo tako verjetno znova zaživel, kaj točno bo v njem, pa novi lastnik še ne razkriva. Kot vse kaže, se nekdanjemu hotelu, ki je leta 2004 zaprl svoja vrata zaradi afere Črni les, in v katerem je država še nedolgo nazaj načrtovala izpostavo centra za tujce, kar je med občani sprožilo val razburjenja, obetajo boljši časi. Po tem, ko je hotel s 55 sobami več kot desetletje neuspešno prodajala mariborska Probanka, je Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), kamor so bila februarja letos s pripojitvijo Probanke prenesena vsa njena sredstva in obveznosti, uspelo najti novega lastnika, to je lenarško podjetje Žipo. »V prodajnem postopku, ki ga je DUTB začela letos poleti, je najboljšo ponudbo za nakup nepremičnine nekdanjega hotela Črni les v Lenartu oddalo podje- tje Žipo Lenart, d. o. o. Novi lastnik prihaja iz lokalnega okolja, v katerem je že prepoznaven in cenjen, njegova dejavnost sega na področja poljedelstva, živinoreje in predelave lesne biomase,« so sporočili z DUTB. Po kakšni ceni so prodali objekt, nam niso želeli povedati, saj »kupnine DUTB v skladu z zavezami iz pogodbe ne more razkriti«. Kakšni so načrti novega lastnika? Kot nam je povedal direktor podjetja Žipo Lenart Janez Krajnc, ki je hkrati tudi lastnik, so se za nakup objekta in njegovo oživitev zanimali že vrsto let: »Agrokombinat, ki je predhodnik našega podjetja, je zgra- Osrednja dejavnost Žipa je vzreja govejih pitancev; redijo okoli 1.200 govejih pitancev ter obdelujejo okoli 850 hektarjev kmetijskih površin, od tega večinoma njiv. Podjetje je pred tremi leti kupilo družinsko podjetje KGS Krajnc. »Želimo, da se v objektu izvaja dejavnost, ki bo primerna za našo lokalno območje in vzdržna na dolgi rok. Torej takšna, da bo prispevala k ustvarjanju mnogih novih razvojnih možnosti, še posebej ustvarjanju novih delovnih mest,« je na naše vprašanje o načrtih odgovoril direktor podjetja Žipo Lenart Janez Krajnc. dil ta objekt, tako da je bila vseskozi želja, da to priključimo nazaj. Objekt smo spremljali že vrsto let, tako smo pred kratkim z DUTB - sicer po dolgih pogajanjih - našli konsenz.« Višine kupnine ni želel razkriti. Glede načrtov pa direktor Krajnc pravi, da še iščejo ustrezne možnosti: »Načrti s samim objektom še niso popolnoma znani. S poglobljeno in obširno študijo bomo raziskali možnosti izvedbe različnih dejavnosti. Želimo, da se v objektu izvaja dejavnost, ki bo primerna za naše lokalno območje in vzdržna na dolgi rok. Torej takšna, da bo pri- spevala k ustvarjanju mnogih novih razvojnih možnosti, še posebej ustvarjanju novih delavnih mest. Bolj konkretno za zdaj ne bi mogli reči.« Ko bodo načrti znani, se bodo lotili obnove samega objekta in okolice, kar gotovo ne bo majhen finančni zalogaj. Monika Levanič Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 29. novembra 2016 Lenart • Stare cene ogrevanja med višjimi, nove potrjene cene še višje Bodo stroški ogrevanja ponekod po Čeprav je cena daljinskega ogrevanja v Lenartu po analizi Agencije za energetiko sodeč med višjimi v Sloveniji, ne izhodiščne cene, ki so še višje. Te bi najbolj udarile po žepu uporabnike nekaterih večstanovanjskih objektov, Skorajda ne mine seja lenar-škega občinskega sveta, da ne bi padla beseda o ceni daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki ga v Lenartu izvaja podjetje Eko toplota energetika. Pri skrbi o vse višji ceni je najodločnejši svetnik Maksimiljan Šuman, ki ugotavlja: »V letih 2013, 2014 in tudi 2015 so skupno povprečne cene daljinskega ogrevanja v Lenartu nesorazmerno zrasle, kar smo ugotavljali že pred letom in več. Rezultat takšne rasti so maloprodajne (variabilni + fiksni del) cene daljinske toplote za gospodinjske odjemalce, ki so v Lenartu nad slovenskim povprečjem in trenutno najvišje v Sloveniji, z maloprodajno ceno preko 100 €/Mwh, kar je bilo prav tako že ugotovljeno na podlagi položnic etažnih lastnikov v večstanovanjskih objektih in pri individualnih odjemalcih.« Tudi analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja v 2015, ki jo je izdelala Agencija za energetiko, kaže, da je cena mmmmmmmmmmtmmii^ Isti izvajalec - dve različni ceni sekancev V dopisu, naslovljenem na Agencijo za energetiko, je župan občine Lenart Janez Kramberger med drugim zapisal: »Nerazumno je, da lahko isti izvajalec v dveh sistemih uveljavi dve različni ceni sekancev, in to celo ceno, ki je 20 % nad tržno, na katero se Agencija tudi sklicuje.« Eko toplota namreč daljinsko ogrevanje na lesno bi-omaso izvaja tudi v Gornjem Gradu, kjer pa so sodeč po analizi cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja v 2015 takrat veljale precej nižje cene ogrevanja kot v Lenartu. Za pojasnila smo se v zvezi s tem obrnili na izvajalca, ki pa odgovora ni želel podati. ogrevanja v Lenartu med višjimi v Sloveniji. Agencija za energetiko potrdila višje cene Dodatno skrb pa povzročajo nove, višje izhodiščne cene, ki jih je agencija kljub nestrinja-nju koncedenta, občine Lenart, že potrdila. Z uveljavitvijo le-teh bi se skupni stroški ogrevanja, predvsem za večstanovanj-ske objekte, za nekatere povišali tudi do 40 % in več. Drži sicer, da koncesionar teh novih cen doslej še ni uveljavil, vendar pa ima pri tem vse podla- ge; bolje rečeno »proste roke«. Vrsta pritožb in nezadovoljstvo svetnikov v zvezi z novo potrjeno izhodiščno ceno ogrevanja je občinsko upravo prisilila, da je naredila analizo stanja, kjer ugotavljajo: »Iz primerjave stroškov ogrevanja, ki smo jih pripravili za nekatere objekte oz. odjemalce glede na priključno Primerjava stroškov ogrevanja nekaterih uporabnikov v Lenartu po porabi energije za leto 2014 po starih in novih izhodiščnih cenah Naslov uporabnika Skupaj strošek ogrevanja po veljavnih cenah (€) Skup ogre izhoi BOM Sprememba stroška ogrevanja (index) Jurovska cesta 14 c, d, e 22.134 22.594 1,02 Maistrova ulica 9 8.989 14.929 1,66 Gubčeva ulica 6,8 8.883 13.559 1,53 Partizanska cesta 7 8.744 12.351 1,41 Kraigherjeva ulica 5 3.077 4.516 1,47 Trg osvoboditve 14, 15, 16 11.893 13.251 1,11 Nikova ulica 14, 16 15.516 15.754 1,02 Gubčeva 2, 4 5.731 9.146 1,60 Partizanska cesta 5 7.703 11.687 1,52 Gubčeva ulica 10 in 12 8.214 12.363 1,50 Jurovska cesta 2 1.118 1.093 0,98 Trg osvoboditve 7 28.071 31.506 1,12 Individualna stanovanjska hiša 1.612 1.352 0,83 f/z/ Vir: Občina Lenart Analiza, primerjava stroškov ogrevanja nekaterih uporabnikov v Lenartu po porabi energije za leto 2014 po novih in starih cenah je bila narejena za večino objektov, ki se v Lenartu ogrevajo na daljinski sistem. Po izračunu sodeč bi se v primeru uveljavitve novih cen najbolj podražili skupni stroški ogrevanja v večstanovanjski stavbi na naslovu Maistrova ulica 9, in sicer za 66 %, ter Gubčeva cesta 4 za 60 %. Podražitev za približno 50 % bi po žepih udarila tudi stanovalce v večini preostalih blokov. Uveljavitve novih cen pa se ne bi bilo treba bati stanovalcem večstanovanjske zgradbe na naslovu Jurovska cesta 2 ter stanovalcem individualnih stanovanjskih objektov, kjer bi ob uveljavitvi novih cen v primerjavi z letom 2014 plačali celo manj. Stroški ogrevanja rastejo v nebo, občina moč in porabo v letu 2014, je razvidno, da stroški glede na uveljavitev novih izhodiščnih cen izredno poskočijo. Res je sicer, da verjetno leto 2014 ni povprečno leto po potrebnem obsegu ogrevanja, saj je bilo to leto nadpovprečno toplo in je bila poraba energije pod povprečjem preostalih let. Z Ptuj • Prve igre v ločevanju odpadkov Prvo mesto predstavnikom Gorenja Surovine Štiri podjetja, ki se ukvarjajo z ravnanjem s komunalnimi odpadki, so se minuli petek na ptujski tržnici pomerila v igrah na temo ločevanja odpadkov. Sodelovale so ekipe podjetij Javne službe Ptuj, Snaga Maribor, Komunalno podjetje Ptuj in Gorenje Surovina. Ekipe so se pomerile v štirih igrah, prvo mesto so si prislužili predstavniki Gorenja Surovine. Dogodek je bil priložnost za druženje ter izmenjavo izkušenj. Organizatorji so mnenja, da bi tovrstno druženje zaposlenih v podjetjih, ki se ukvarjajo s smetarsko dejavnostjo, lahko postalo tradicionalno. Prijavnino, 500 evrov po podjetju, so namenili za podporo projektu »20 za 20«, znanega slovenskega bobnarja Marka Soršaka - Sokija. S sredstvi iz prijavnine bodo kupili glasbila, ki jih bodo dobile šole na območju mestne občine Ptuj. MZ Foto: Črtomir Gozni k Slovenija • Gnojenje do 15. decembra Podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili Kmetijsko ministrstvo je izdalo dovoljenje za podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili do 15. decembra 2016. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je pri kmetijskem ministrstvu vložila pobudo za podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili zaradi obilnega deževja v oktobru in novembru 2016. Na podlagi pobude kmetijski minister Dejan Židan izdal dovoljenje za podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili. S tem je začetek prepovedi gnojenja v mnogih slovenskih občinah (vseh podravskih) letos prestavljen s 15. novembra na 15. december, medtem ko se datumi za konec prepovedi niso spremenili. Tako velja splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili do 1. marca, za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav ter dognojevanje ozimin (vključno s sejanim travinjem) pa ta prepoved velja do 15. februarja. Mojca Vtič Podravje • Četrta konferenca o ženskem Tudi ženske zmorejo in Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) je pred dnevi v Mariboru ženskega podjetništva. Dogodka se je udeležilo 170 podjetnic in Foto: Splet »Takšna druženja so za ženske pomembna, z njim zasledujemo cilj spodbujanja podjetništva med ženskami. Želimo, da čim več podjetnic širi svojo dejavnost in da nekatere med njimi najdejo na trgu priložnost za svojo poslovno idejo. Da se jih čim več zaposluje in da so uspešne podjetnice. ŠGZ si prizadeva, da bi se razmere na področju zaposlovanja in samozaposlova-nja žensk spremenile na boljše. Ženske smo še vedno v večjem deležu brezposelne kot moški, čeprav smo bolj izobražene, to pomeni, da nam manjka zaposlitvenih in poslovnih priložnosti, včasih pa tudi samozavesti,« meni direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik. »Ženske so v povprečju višje izobražene, a imajo prav zaradi stereotipov, da bodo zaradi skrbi za družino manj zavzete v službi, slabše izhodišče pri iskanju zaposlitve,« pravi Vida Perko, predsednica regijskega sveta poslovnih žensk - Perle. Damjana Košir, generalna direktorica Direktora-ta za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je ocenila, da so ženske na trgu dela v slabšem položaju ne le zaradi predsodkov glede usklajevanja službenih in družinskih obveznosti, ampak tudi zato, ker imajo izobrazbo, po kateri delodajalci manj povprašujejo. Še težje je »starejšim« ženskam, zlasti ker ima po njenem mnenju celotna družba težave z dojemanjem starosti: »Na eni strani bi bili mladi do 30., 35. leta, hkrati pa naj bi tiste pri petdesetih že razmišljale o upokojitvi«. V letu 2014 je bilo v upravah večjih žensk, kar Slovenijo uvršča na osmo torek • 29. novembra 2016 Podjetništvo Štajerski FEDNIK S V//////////Mcz. skočili za polovico? ima Eko toplota energetika povsem proste roke, da uveljavi nove, že potrje-kjer bi se skupni stroški ogrevanja povišali tudi za 40 % in več. pa ima zvezane roke. novo oblikovanimi izhodiščnimi cenami se strošek energije izredno poveča porabnikom, ki imajo večjo priključno moč in majhno porabo, torej kaznujemo tiste, ki varčujejo ali pa so si objekt dobro energetsko sanirali. Tudi pri individualnih stanovanjskih objektih je ugotoviti, da nova izhodiščna cena bistveno ne spreminja stroška ogrevanja oz. ga celo nekoliko znižuje.« Podrobna primerjava stroškov ogrevanja nekaterih porabnikov po porabi energije za leto 2014 pred morebitno uveljavitvijo novih cen in po njej je razvidna iz tabele. in zakaj je prišlo do dviga cene, prejeli skromen odgovor: »Na Vaša vprašanja z ozirom na dejstvo, da so cene vseh sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji, v sklopu analize s strani Agencije za energijo, javno objavljene, ne bomo podali stališča.« Občina: Agencija brez resne analize potrdila višje cene Občina brez pristojnosti pri oblikovanju cen Občina Lenart pa pristojnosti pri spremembi cene nima. Kot je namreč v odgovoru na vprašanje o soglasju k oblikovanju cen toplotne energije za daljinsko ogrevanje pojasnila Agencija za energijo iz Ljubljane, se je z uveljavitvijo akta pristojnost izdaje soglasij k izhodiščnim cenam toplote v celoti prenesla na agencijo. Lokalna skupnost ima zgolj pravico, da posreduje mnenje o zahtevi za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote. A agencija pri izdaji soglasja k izhodiščni ceni toplote ni vezana na mnenje lokalne skupnosti, kar torej pomeni, da lokalna skupnost nima neposrednega vpliva na veljavnost že sklenjenih koncesijskih pogodb, razen v primeru pravnih poslov, ki so protiustavni, nezakoniti ali nemoralni. »S potrditvijo novih izhodiščnih cen obstaja resna bojazen, da se nekateri porabniki izključijo iz sistema daljinskega ogrevanja, kar gre ponovno na Brez odgovora Eko toplote o uveljavitvi novih cen Po odgovore smo se obrnili na izvajalca, Eko toploto energetiko. A smo na vprašanja, ali nameravajo uveljaviti nove, sicer že potrjene izhodiščne cene Tudi če boste zaprli radiatorje, boste plačali Pri obračunavanje stroškov porabljene toplote v blokih, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje, bodo to zimo veljala nova pravila. Z novim pravilnikom, ki je stopil v veljavo konec septembra, je namreč uveden minimalni porabniški delež, s katerim bodo stopili na prste tistim, ki so imeli radiatorje zaprte. »Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža v višini 40 % povprečne porabe se onemogoča, da bi se nekateri lastniki zaradi pretiranega varčevanja greli na račun sosedov. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednjih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večsta-novanjskih stavbah praviloma ne ohlajajo pod določeno temperaturo, razlagajo na infrastrukturnem ministrstvu. škodo varstva okolja, učinkovite rabe energije in predvsem povzroča ponovno uporabo fosilnih in s tem škodljivih goriv. Pri podelitvi koncesije je občina zasledovala dva cilja, in sicer zmanjšanje fosilnih goriv in s tem zmanjšanje škodljivih emisij in izboljšanje zraka v naselju Lenart; in drugi cilj, da strošek uporabnikov iz daljinskega sistema ogrevanja ne bo večji, kot je bil strošek z uporabo obstoječih goriv. Ta cilj nam je uspelo uresničevati vse do novih izhodiščnih cen, ki jih je Agencija za energetiko po naši presoji potrdila brez resne in poglobljene analize in primerljivosti sistemov ogrevanja v slovenskem prostoru. Še posebej to velja v primerljivih območjih in sistemih, kjer je cena daljinskega ogrevanja na biomaso do 20 % nižja od ogrevanja posameznih objektov na fosilna goriva,« pa še opozarjajo na občini. Monika Levanič podjetništvu znajo organizirala četrto konferenco bodočih podjetnic. »Ko se odločamo, koga bomo zaposlili, je najpomembneje, kakšna je oseba, kaj zna, koliko ji lahko zaupamo,« je na dogodku povedala Brigita Ačimovič, svetovalka uprave in izkušena kadrovnica v kidričevskem Ta-lumu. Ačimovičeva je dodala, da ženske redkeje kot moški vprašajo, kakšno plačo bodo dobile. Tudi ko pričakujejo povišanje plače, tega ne naredijo naravnost kot moški, temveč po ovinkih. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik slovenskih podjetij 20 odstotkov mesto med 27 državami EU. Središče ob Dravi • Onesnaženje cestišča in oranje preblizu ceste Nad kršitelje bodo poslali občinske redarje V občini Središče ob Dravi v zadnjem času zaznavajo vse več kršitev glede oranja preblizu cestišča. Nad tovrstne kršitelje bodo poslali redarje. V občini veliko težav predstavlja oranje njiv ob občinskih cestah in javnih poteh. V zadnjem času namreč zaznavajo vse več primerov, ko orači obračajo traktorje na cestišču in orjejo preblizu ceste, kar lahko po- škoduje cestišče. »Nekateri ob oranju obračajo na cesti ali njive orjejo do ceste - v jarke, do bankin - kar posledično pomeni več vzdrževanja, slabo odvo-dnjavanje,« je opozoril župan občine Središče ob Dravi Jurij Medobčinsko redarstvo ni izdalo niti ene globe Preverili smo še, kako pogoste so tovrstne kršitve na širšem Ptujskem. »Te kršitve se dogajajo predvsem v zgodnjih spomladanskih in jesenskih mesecih, najpogostejše kršitve pa so razsipanje sipkega materiala, nanašanje blata ali drugačno onesnaževanje javne ceste,« so pojasnili na Mestni občini Ptuj ter še dodali, da je več kršitev opaziti na območjih, kjer so obdelovalne površine neposredno ob javni cesti oz. tam, kjer poteka tranzitni promet proti bioplinarnam, be-tonarnam ipd. »Tovrstne kršitve smo v preteklih letih obravnavali na območju večine občin iz naše krajevne pristojnosti. V zvezi z oranjem na razdalji manj kot štiri metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot en meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto smo v zadnjih dveh letih v medobčinskem redarstvu obravnavali dve zadevi.« Niti lani niti letos pa niso izrekli nobene globe. Borko. O tovrstni problematiki so na minuli seji središkega občinskega sveta spregovorili tudi svetniki. Precej kritičen je bil Roman Medik: »Opažam, da nekateri orjejo na asfalt, potem pa se bodo pritoževali, ker jim na njivi stoji voda.« Župan je odgovoril, da bodo nad kršitelje poslali redarje. Zakon o cestah namreč jasno določa, da je prepovedano orati na razdalji manj kot štiri metre od roba cestišča v pravokotni smeri ali na razdalji manj kot en meter od roba cestišča vzporedno s cesto. Kršiteljem grozi visoka globa, 1.000 evrov za posameznika in 4.000 evrov za pravno osebo. Z enako globo se sankcionira tudi prekršek onesnaženja cestišča z nanosom blata, zemlje in drugih snovi. Orač oziroma voznik delovnega stroja je namreč dolžan, da očisti kose blata in zemlje s koles, ki bi onesnažili vozišče, preden se vključi v promet. Sankcije niso pogoste Pristojnost za nadzor teh določb imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. »Nadzore izvajamo že nekaj let, pred leti je naš inšpektor lastnike zemljišč poklical na teren in jim z odločbo naložil, da so ob naslednjem oranju vzpostavili prvotno stanje. Če bo potrebno oz. odziva ne bo, pa se bodo tudi izdajale globe,« je odločen župan. Monika Levanič Za kršitve (onesnaženje cest, oranje preblizu cest) so predpisane visoke globe; 1.000 evrov za posameznika in 4.000 evrov za pravno osebo. Foto: ML FOTO: arhiv 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 29. novembra 2016 Ptuj • Filmski dnevi Lux 2016 Trije filmi, 24 jezikov, 28 držav Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji bo v sodelovanju s ptujskim kinom pripravila Filmske dneve LUX. Ptuj se bo programu brezplačnih projekcij pridružil prvič. Foto: Filmski dnevi LUX Letošnjo nagrado LUX so prejšnji teden v Strasbourgu podelili filmu Toni Erdmann nemške režiserke Maren Ade. Ta konec tedna bodo v več kot sto kinematografih v 28 evropskih državah (v Sloveniji še v Krškem, Ljubljani in Novi Gorici) prikazali tri filme, no-minirane za evropsko filmsko nagrado LUX. Mednarodna žirija od leta 2007 izbira najboljše evropske filme, zmagovalca pa izglasujejo evropski poslanci. Gre za filme o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih, ki spodbujajo premislek o evropski identiteti in vrednotah, pa tudi kulturni raznolikosti. Vse tri nominirane filme so prevedli v vseh 24 uradnih jezikov EU. Organizatorji pojasnjujejo: »Prav v tem je edinstvenost te filmske pobude Evropskega parlamenta, saj zaradi jezikovne razdrobljenosti zelo malo evropskih filmov premaga jezikovne ovire in doseže tako širok Program projekcij Ta četrtek, 1. decembra, ob 19. uri si bo v Mestnem kinu Ptuj mogoče ogledati film Bučko, projekciji pa bo sledilo še druženje s pogostitvijo. Naslednjega dne ob 18. uri bodo prikazali film Toni Erdmann, v soboto ob isti uri film Ko odprem oči, ogled vseh treh filmov pa bo brezplačen. Število mest je omejeno, vstopnico je mogoče rezervirati na elektronskem naslovu kino.blagajna@cid.si. krog gledalcev.« Mateja Lapuh iz ptujskega kina dodaja, da se bo njihovemu programu pridružil tudi mladi Ptujčan Tomi Petek: »Tomi je ambasador filmske nagrade LUX in se je kot član mlade žirije 28 Times Cinema kot odposlanec Mestnega kina Ptuj in predstavnik Slovenije udeležil letošnjega beneškega filmskega festivala.« Gledalci bodo z glasovanjem prek spletne strani www.luxpri-ze.eu izbrali dobitnika nagrade občinstva (laskavi naslov si je za leto 2014 pridobil slovenski film Razredni sovražnik režiserja Roka Bička). Med oddanimi glasovi bo žreb določil srečneža, ki bo naslednje leto odpotoval na mednarodni filmski festival v čeških Karlovih Varih. Eva Milošič Majšperk • Peto srečanje ljudskih pevcev in godcev Peli in godli po domače Ljudske pesmi kljub svoji preprostosti nosijo bogato sporočilnost. Prenašajo zgodbe, pripovedujejo o ljubezni do doma, do življenja, a tudi o izgubah. In ščepec bogate dediščine ljudskega petja in igranja je bil prikazan tudi na 5. srečanju ljudskih pevcev in godcev v Majšperku. O srečanju v Majšperku, ki je povezalo dve uri petja in gode-nja po domače, je Jožef Novak, vodja skupine Veseli prijatelji, povedal: »Ocenjujem, da je dogodek vrhunsko uspel. Dvorana je bila polna, nastopajoči so zastopali najrazličnejše konce Slovenije.« In res, iz Gorice pri Slivnici so v Majšperk prišli pevci iz skupine Pridolske korenine, nastopile so Gmajnarice iz Mozirja in Slovenj Gradca, Godci izpod Tinja iz Slovenske Bistrice, Fan- tje Ljubljančani iz Ljubljane, Korenine iz Tolmina, etno skupina Nojek iz Bistrice ob Sotli. Pevsko ljudsko dediščino so v Majšper-ku poustvarjali tudi Pevci iz Globokega pri Brežicah, pevci OŠ Majšperk, godci mladinske folklorne skupine Lintvar iz Šentjurja, Koledniki iz Bušeče vasi, Pevke KD Štefan Raj iz Turnišča, citrarja Oskar in Jošt Roban iz Solčave, pevke KUD dr. Antona Slodnjaka iz Juršincev, zaplesali pa so tudi folklorniki KPD Sto- perce. O ljudski pesmi, ki naj bi rasla iz ljudstva za ljudstvo, pa je Novak še povedal: »Gre za pripovedovanje zgodb, ki temeljijo na resničnih dogodkih. Opisujejo, kako so se ljudje poslavljali, govorijo o nesrečnih ljubeznih, imajo pomen. Ob tem me veseli, da je ljudsko petje pridobilo na pomenu. Pred 20 leti se je večina ljudi ljudski glasbi nasmihala, danes ji že prisluhnejo.« Mojca Vtič Ljubljana, Ptuj • Spominska listina za KO DIS Ptuj Ohranjanje spomina izgnanstva Leto 2016 je jubilejno leto tudi za Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945. Ustanovljeno je bilo pred 25 leti, da bi se ohranil zgodovinski spomin na trpljenje Slovencev v izgnanstvu, ki ne sme nikoli zbledeti. Izgnanstvo in begunstvo je zaznamovalo desettisoče Slovenk in Slovencev. Foto: zasebni arhiv Spominsko listino ob 25-letnici delovanja Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 je prejela tudi KO DIS Ptuj, ki jo vodi Marija Gnilšek. Na to so na redni skupščini Društva izgnancev Slovenije spomnili številni, ki so prehodili to trnovo pot. Govoril je tudi Jože Križančič, predsednik Častnega razsodišča Društva izgnancev Slovenije, sicer član KO DIS Ptuj, ki je poudaril, da bi ta tragični dogodek iz leta 1941, ki bi lahko pomenil tudi konec slovenstva, moral biti v novejši zgodovini vedno na vidnem mestu, tudi v učnih načrtih osnovnih in srednjih šol. Društvo izgnancev je tisto, ki brani človekove pravice in se zavzema za resnična zgodovinska dejstva o slovenskem narodu. Enainsedemdeset let po koncu II. svetovne vojne še vedno ostaja odprto vprašanje o poplačilu gmotne škode, nastale med to vojno. Trenutna vlada ne vidi no- bene možnosti, da bi pripravila in v zakonodajni postopek vložila besedilo predloga zakona s tega področja, ker bi sprejem takšnega zakona imel velike finančne posledice. Za vse, ki so trpeli v izgnanstvu, je takšna drža vlade RS nerazumljiva, ker tudi nimajo pojasnil, zakaj država vojne škode ne izterja od Nemčije in kaj je s premoženjem, ki je na račun vojne škode ostalo v Sloveniji od Avstrijcev, Italijanov in Madžarov. Po mnenju častnega člana DIS Franca Žnidaršiča bi to, da se država ne loti izterjave vojne škode, lahko označili kot veleizdajo interesov države in prizadetih materialnih oškodovancev II. svetovne vojne. Nekateri izgnanci pa celo razmišljajo o protestih na ulicah, da se to enkrat za vselej reši, ker „nimajo več dosti časa". Veliko pričakujejo tudi od simpozija o vojni škodi oz. informativni konferenci za poslance državnega zbora v letu 2017, da bi vprašanje vojne škode enkrat za vselej rešili. Na skupščini Društva izgnancev Slovenije so izročili spominske listine za ohranjanje zgodovinskega spomina na trpljenje Slovencev v izgnanstvu vsem krajevnim in območnim organizacijam DIS ter osebno tudi vsem predsednikom krajevnih in območnih organizacij DIS, med njimi tudi KO DIS Ptuj oz. predsednici Mariji Gnilšek. Delo, ki ga opravljajo za doseganje pravic za izgnance, prisilne delavce, begunce in druge civilne žrtve vojnega nasilja, je izjemno. MG Ptuj • Razstava v minoritskem samostanu 30 let po prvem asiškem srečanju v Sloveniji V okviru novembrskega Viktorinovega večera so 18. novembra v hodniku minoritskega samostana na Ptuju odprli razstavo Duh Assisija 30 let 1986-2016. Pripravila jo je mednarodna skupina bratov iz Svetega samostana v Assisiju pod vodstvom p. Janeza Šamperla, po rodu Ptujča-na, in ob strokovni pomoči prof. Piera Calomantija. V originalu je postavljena v Assisiju, poslovenil pa jo je verski tednik Družina. V sklopu 30-letnice prvega Asiškega srečanja in 30-letnice dela za duh Assisija v Sloveniji je bila razstava najprej na ogled v Ljubljani. Kot je na odprtju na Ptuju povedal p. Milan Kos, so se odločili, da jo postavijo tudi na Ptuju in tako omogočijo ljudem tega območja ogled te dejavnosti, ki poteka ne samo v svetu, temveč tudi v Sloveniji, med mi-noriti, frančiškani in kapucini. Duh Assisija v ospredje postavlja odprtost za dialog, vzajemnost in spoštovanje, skupno vztrajnost in delo. Na 34 razstavnih panojih so predstavljeni utrinki z dogodkov, s sporočili miru različnih religij in skupin v 30 letih. Razstava bo na ogled do 20. decembra. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Mojca Vtič V minoritskem samostanu je na ogled razstava Duh Assisija, 30 let po prvem asiškem srečanju v Sloveniji. Rokomet Obramba prinesla zmago Dravi Stran 12 Rokomet Brodolom Ormoža v Škofji Loki Stran 12 Športno plezanje Slovenko na vrhu zamenjala Slovenka Stran 19 Namizni tenis V Šempetru je odločala deveta igra Strani 19 Simon Sešlar Dobri temelji za obstanek v ligi Strani 21 Kikboks Na EP pet odličij za Slovenijo, Vindiš peti Strani 21 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 19. krog Četrta tekma z Olimpijo, četrti poraz Medtem ko imajo Mariborčani z Aluminijem v letošnji sezoni velike težave (poraz, remi), jih Ljubljančani sploh nimajo - v nedeljo so Kidri-čane ugnali še četrtič. Dvakrat v pokalu Slovenije, dvakrat v prvenstvu. Še najbližje remiju so bili Kidričani v prvi tekmi Pokala (2:1 v Stožicah), v drugo na istem prizorišču niso bili niti blizu temu ... Olimpija je nastopila brez dveh glavnih kreatorjev igre, Kronavetra in Zajca, zato igra pričakovano ni bila na posebno visokem nivoju. Od trojice napadalcev - Benko, Velikonja, Eleke - je bil slednji postavljen nekoliko bolj v zvezno vrsto. Kljub precej napakam so v prvih minutah prevladovali na igrišču. Ko se je zdelo, da so se Kidriča-ni otresli začetnega pritiska in so nekoliko odločneje izvedli nekaj akcij (strel Kr-ljanoviča v 15. minuti), so prejeli gol. Damir Skomina je z zadržkom dosodil prekršek na robu igrišča, izvedel ga je Etien Velikonja, v kazenskem prostoru pa je Dejan Kelhar med dvema igralcema Aluminija z glavo odlično zadel žogo in jo poslal v gol - 1:0. Drugi gol so domačini dosegli 15 minut kasneje, Olimpija - Aluminij 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Kelhar (17.), 2:0 Miškic (32.), 3:0 Alves (56.). OLIMPIJA: Vodišek, Klinar, Delamea Mlinar, Kelhar, Jur-čevic, Matic, Eleke, Miškic (od 72. Novak), Kirm, Benko (od 46. Alves), Velikonja (od 83. Vukčevic). Trener: Luka Elsner. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšic, Turkalj, Zeba, Kocic, Cvek, Krljanovic (od 69. D. Petrovič), Škoflek, Vrbanec, T. Petrovic (od 60. Rebernik), Kramer (od 77. Srdic). Trener: Bojan Špe-honja. ko je Zeba strel Danijela Miškica v prvo blokiral, v drugo pa je toliko spremenil smer žogi, da je končala v mreži - 2:0. Ob zaostanku so več želje po dosegu zadetka pokazali varovanci Bojana Špehonja. Ob slabi igri napadalcev so več poskušali ve-zisti, a Krljanovič, Cvek in Vrbanec niso bili uspešni. Matič je bil na drugi strani blizu povišanja vodstva, a je zadel samo vratnico. »Ključen za celotno tekmo je bil uvod, v katerem smo hitro povedli. Ko smo dosegli Matic Vrbanec, Aluminij: »Olimpija je kakovostna ekipa, ki je znala kaznovati naše napake v obrambi, ki so se nam pojavljale v zadnjih dveh tekmah. Na drugi strani v napadu ne najdemo pravih rešitev, v tistih zaključnih strelih, ki pa jih uspemo izvesti, pa nismo dovolj natančni ali se izkaže tekme-čev vratar.« Luka Elsner, trener Olimpije: »Napak je bilo kar nekaj, zmaga pa je vsekakor pozitivna in nas ohranja na visokem mestu. Ekipa trenutno nima samozavesti na ustrezno visokem nivoju in to se pozna v igri. Vsi se zavedamo, da je naš cilj vrh in vse delamo za to.« ta cilj, nam je bilo v nadaljevanju lažje. Igra sicer ni bila na nivoju, kot ga pričakujemo sami in tudi navijači, na tem moramo še veliko delati,« je povedal strelec prvega zadetka Dejan Kelhar. »V napadu ne najdemo pravih rešitev« V drugem polčasu se situacija na igrišču ni bistveno spremenila, čeprav je ob polčasu v slačilnici ostal Leon Benko - zamenjal ga je Ricardo Alves. Ta je bil tudi strelec tretjega zadetka, za katerega pa ima veliko zaslug tudi Eleke, ki je odlično prodrl po desni strani in podal v sredino, kjer je Alves žogo lepo sprejel in jo poslal 1. SNL, 19. krog: Gorica - Aluminij, sreda, 30. 11., ob 16.00 v Novi Gorici PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 18. KROGA: Olimpija - Aluminij 3:0 (2:0); Maribor - Krško 4:0; strelci: 1:0 Zahovic (8.), 2:0 Vršič (15.), 3:0 Tavares (18.), 4:0 Sallalich (36.); Rudar - Kalcer Radomlje 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Glavina (73.), 2:0 Grgic (82.); Domžale - Celje 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Vetrih (19.), 2:0 Vuk (50.), 2:1 I. Madžic (71.); Luka Koper - Gorica 0:0. 1. MARIBOR 18 12 4 2 35:12 40 2. OLIMPIJA 18 12 3 3 27:12 39 3. DOMŽALE 18 11 2 5 42:18 35 4. CELJE 18 8 2 8 22:20 26 5. RUDAR 18 6 5 7 23:23 23 6. GORICA 18 6 5 7 19:22 23 7. LUKA KOPER 18 6 5 7 17:20 23 8. KRŠKO 18 4 7 7 17:28 19 9. ALUMINIJ 18 3 6 9 13:28 15 10. RADOMLJE 18 0 5 13 12:44 5 Nogomet • 1. SNL Vodilna trojka 100 % Foto: Aleš Fevžer Nogometaši Olimpije in Aluminija so v jesenskem delu odigrali kar štiri srečanja - prav vsa so v svojo korist odločili Ljubljančani. Na fotografiji Dejan Kelhar (Olimpija, zeleni dres) ob doseganju prvega zadetka na tekmi. Zadnji krog druge četrtine sezone ni prinesel sprememb na vrhu in tudi na dnu lestvice, se je pa zgostila situacija na sredini ... Maribor, Olimpija in Domžale so slavili, prva dva celo zelo prepričljivo. Mariborčani so tako proti Krčanom že ob polčasu vodili 4:0, le za odtenek težje delo je imela Olimpija proti Aluminiju. V derbiju kroga so varovanci Simona Rožmana ugnali Celjane in jim tako ušli na varnih 9 točk prednosti. To je bila peta zmaga Domžal v zadnjih šestih srečanjih. Ob vodilni trojki je zmago zabeležila še ekipa Rudarja. Ta ni presenečenje, saj so gostili Radomljane, ki še naprej čakajo na prvo zmago v sezoni in so trdno prikovani na dno. Primorski derbi ni postregel s presežki, tekma se je končala brez posebnih razburjenj in zadetkov. Rudar, Gorica in Koper imajo sedaj enako število točk - 23. JM v mrežo - 3:0. Do konca srečanja so si gostje prizadevali, da bi ublažili poraz in dosegli vsaj častni zadetek (streli Krljanoviča, D. Petroviča, Re-bernika), a jim to ni uspelo. Še četrto zaporedno tekmo so ostali brez doseženega zadetka ... »V napadu enostavno nismo zreli za nekaj več, to je naša realnost. Akcijo pripeljemo do 30 metrov od gola, nato pa ne najdemo prave poteze za učinkovit zaključek,« je po srečanju dejal Bojan Špehonja. JM V sredo drugo zaporedno gostovanje V sredo bodo slovenski prvoligaši odigrali srečanja 19. kroga, ki pomenijo začetek tretje četrtine prvenstva. Na sporedu je nekaj zanimivih obračunov, še najbližje nazivu derbija kroga je tekma Olimpija - Celje. Dobro formo bodo poskušali potrditi tudi Mariborčani, ki gostijo Koprčane. Kidričani bodo odšli na drugo zaporedno gostovanje, tokrat h Gorici. V prvem srečanju s tem tekmecem niso bili uspešni (2:0), na drugem so jim v Kidričevem odščipnili točko (0:0). Se lahko zaporedje nadaljuje v smeri poraz-remi-zmaga? PARI 19. KROGA (SREDA, 30. 11.): OB 16.00: Gorica -Aluminij, Rudar - Krško; OB 18.00: Domžale - Radomlje, Olimpija - Celje; OB 20.15: Maribor - Koper. Nogomet • 2. SNL ZAOSTALA TEKMA 14. KROGA: Brda - Ankaran Mrvatini 1:2 (1:2); strelci: 1:0 Žižmond (14.), 1:1 Maslic (33.), 1:2 Vo-deb (41.); rdeča kartona: Ze-mljak (77.), Mumar (89.) - oba Ankaran. Končna lestvica po jesenskem delu sezone: 1. TRIGLAV KRANJ 14 12 1 1 34:9 37 2. ROLTEK DOB 14 10 3 1 39:11 33 3. ANKARAN-M. 15 10 1 4. BREŽICE ČATEŽ 15 6, 4 4 32:17 31 519:22 22 5. KRKA 14 6. DRAVA PTUJ 15 7. BRDA 14 8. ZARICA KRANJ 15 9. FARMT. VERŽEJ 13 10. ZAVRČ 9 6 1 7 5 2 8 3 4 6 3 1 11 2 3 8 1 2 6 31:20 27:34 12:22 13:37 9:28 13:30 Prestavljena srečanja 15. kroga Roltek Dob - Triglav Kranj, Brda - Krka in Zarica Kranj - Farmtech Veržej bodo odigrana spomladi. JM 12 Štajerski Šport torek • 29. novembra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m) Obramba prinesla zmago Dravi, brodolom Ormoža Istrabenz plini Izola - Drava Ptuj 20:26 (10:13) DRAVA PTUJ: Rajič 1, Žu-ran, Osterc 1, Jeftic 9, Bračič, Maroh, Belec, Hrupič 4, Lazič, Šalamun, Gregorc 5, Reisman, Jensterle 3, Sabo, Belic 1, Prvo-nožac. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Istrabenz plini Izola 3/3, Drava 1/2 IZKLJUČITVE: Istrabenz plini Izola 10 minut, Drava 8 minut Rokometaši Drave so v športni dvorani Kraška v Izoli proti zelo motivirani vrsti Istrabenz plini pokazali, da znajo igrati dober rokomet. V pomembni tekmi so Ptujčani odigrali vrhunsko v obrambi, zelo dobro v napadu, predvsem so zmanjšali število tehničnih napak iz prejšnjih tekem. V ekipo so se po kaznih in poškodbah vrnili Žuran, Bračič in Belec, predvsem slednja izkušenejša sta veliko prispevala h končnemu uspehu: Bračič je skorajda vso tekmo dobro igral v obrambi, Belec pa je ubranil 10 pomembnih žog in je po poškodbi branil približno tri četrtine tekme. Ta se je v Izoli začela po željah gostov, ki so v osmi minuti vodili že z 1:5. Ne glede na zaostanek se Primorci niso predali in so ustvarjali pritisk na sodnike, prav tako pa so v sredini prvega polčasa zaigrali učinkoviteje v napadu. Tako so se na primer približali Ivan Hrupič, trener RK Drava Ptuj: »Naša ekipa je v osnovi to tekmo odlično odigrala v obrambi, v kateri smo bili agresivni in disciplinirani. Na začetku tekme smo zaustavili domačine in hitro povedli, nakar smo večino tekme kontrolirali potek igre in predvsem rezultat. Moram reči, da sem zelo zadovoljen in da je za nas ta zmaga prišla v pravem trenutku. Ponovno smo pokazali dobro igro v gosteh in srčno upam, da bomo sedaj tudi eno tekmo doma odigrali na takšnem nivoju.« dvakrat na zadetek zaostanka na 5:6 in 10:11, vendar sta v končnici Jeftic in Maroh zadela za prednost +3 ob odmoru. Ptujčani so z obrambnima postavitvama 3-2-1 in 6-0 že v prvem polčasu delovali na zavidljivem nivoju, v nadaljevanju pa so ju še izboljšali. V napadu so gostje tokrat dosegli precej zadetkov iz protinapadov, tudi na postavljeno obrambo so bili potrpežljivi ter učinkoviti. Igro Drave je večino tekme kot organizator vodil Hrupič, ki je dodobra razigral soigralce in je bil s štirimi zadetki tudi sam učinkovit v napadu. V napadu je bil tokrat daleč pred vsemi z devetimi zadetki Jeftic, ki je zadeval s položaja krožnega napadalca in iz protinapadov, pet zadetkov je zabil še Gregorc. Omenjeni trije so po odlični igri celotne ekipe v obrambi (v 20 minutah nadaljevanja so dobili le štiri zadetke, op. a.) med 42. in 50. minuto naredili še serijo zadetkov 0:6 (14:23). V zaključku so rokometaši Izole ublažili poraz, a Ptujčani so popolnoma kontrolirali tekmo in prišli do pomembne zmage. V naslednjem krogu bo na Ptuju v soboto ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt na sporedu štajerski derbi med Dravo in Mariborom Branikom. David Breznik Urbanscape Škofja Loka - Jeruzalem Ormož 31:19 (16:11) JERUZALEM: Balent (6 obramb), Šutalo (1 obramba); Kavčič 2, Petrovič, Ocvirk 4 (1), Čudič 2, Grabovac, Žuran 4, Kocbek 2, Šoštarič, Kosi 2, Oz-mec, Mesaric, Zidarič 1, Rajšp, Cirar 2. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Urbanscape Šk. Loka 4/3; Jeruzalem 3/1. IZKLJUČITVE: Urbanscape Šk. Loka 8; Jeruzalem 18 minut. RDEČA KARTONA: Ozmec (42.), Kocbek (46.). IGRALEC TEKME: Aleks Kavčič (Urbanscape Šk. Loka). Po dveh odličnih predstavah in zmagah proti Slovenj Gradcu ter Mariboru so v taboru Jeruzalema pred gostovanjem v Škofji Loki pričakovali dober rezultat tudi na Gorenjskem. Žal po eni Foto: Črtomir Goznik Ptujski rokometaši so proti Izolčanom slavili tretjo zmago v sezoni, odlični so bili predvsem v obrambi. najslabših tekem v sezoni ni bilo tako: »Kot da sta nas zadnji zmagi uspavali, bili smo povsem neprepoznavni. Gostitelji si zaslužijo čestitke za prikazano igro in več kot zasluženo zmago. Škofjeločani niso zastonj na tako visokem mestu,« je po tekmi razočaran povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Izid je bil izenačen le dvakrat na tekmi (0:0, 1:1), ves preostali del so vodili domačini. V 18. minuti je bil izid že 9:4. Celotna ekipa Škofje Loke je bila izjemno razpoložena: v golu je v pravih trenutkih odlično branil Aljaž Panjtar (10 obramb) in gostitelji so brez večjih težav na odmor odšli s petimi goli prednosti (16:11). Ormožani nikakor niso znali zaustaviti tekmecev, ki so v večini primerov dosegali »lahke zadetke« brez pretiranega truda: »Naš glavni cilj pred tekmo je bil zaustaviti polprotinapade in hiter center domačinov. Tu so Škofje- ločani ena izmed najboljših ekip v ligi. Ni nam uspelo in že po 1. polčasu smo zaostajali za pet zadetkov. Žal je bil 2. polčas z naše strani še slabši,« je še povedal Prapotnik. Drugi del tekme je pripadel Gorenjcem s kar sedmimi goli prednosti (15:8). Mladinski reprezentant Aleks Kavčič (8 zadetkov) se je svojemu novemu selektorju mladinske reprezentance pokazal v pravi luči in bil nerešljiva uganka za obrambo Jeruzalema. Prav na koncu tekme je bila prednost Ško-fjeločanov najvišja (31:19). Ormožani zdaj za želenim 4. mestom zaostajajo za tri točke, saj so v medsebojnih srečanjih slabši od Škofje-ločanov, ki so na Hardeku v prvem delu sezone osvojili točko (31:31): »Verjamem, da bomo iz tega poraza potegnili kaj pozitivnega. Pred nami je še ena težka tekma, saj v soboto na Hardek prihaja Krka. Novomeščani so trenutno na odličnem 3. mestu in ver- jamem, da bo naša dvorana znova lepo polna. Potrebujemo podporo svojih zvestih navijačev, da veseli december začnemo veselo - z zmago,« je zaključil Prapotnik. Uroš Krstič 1. NLB Leasing liga REZULTATI 13. KROGA: Istrabenz Plini Izola - Drava Ptuj 20:26 (10:13), Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož 31:19 (15:10), Slovenj Gradec 2011 -Dol TKI Hrastnik 30:24 (13:12), Trimo Trebnje - Riko Ribnica 26:36 (13:19), Krka - Dobova 30:22 (15:8), Maribor Branik -Koper 2013 25:25 (11:11). 1. RIKO RIBNICA 13 11 2 0 24 2. KOPER 2013 13 10 2 1 22 3. KRKA 13 9 1 3 19 4. URBANSCAPE LOKA13 7 3 3 17 5. JERUZALEM ORMOŽ13 7 1 5 15 6. DOBOVA 13 7 0 6 14 7. TRIMO TREBNJE 13 5 2 6 12 8. MARIBOR BRANIK 13 5 1 7 11 9. DOL TKI HRASTNIK 13 4 0 9 8 10. SLOVENJ GRADEC 13 2 3 8 7 11. DRAVA PTUJ 13 3 1 9 7 12. ISTRABENZ IZOLA 13 0 0 13 0 Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m) Moškanjci-Gorišnica - Krim-Olimpija 30:31(16:15) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Šandor 7, N. Bedrač 1, Ozmec, Arnuš 2, Lozinšek 4, Grobelnik 9, Ranfl, Žuran, Krabonja 6, T. Bedrač 1. Trener: Robert Bezjak. Splošno znano je dejstvo, da se v športu poraz od poraza razlikuje in prav to so v soboto na najboljši možen način dokazali rokometaši Moškanjcev-Gorišnice. Po nekaj preteklih porazih, ko so »padli brez izstreljenega naboja«, so tokrat resnično prikazali odlično igro, morda celo najboljšo letos, ki pa žal proti favoriziranemu moštvu iz Ljubljane ni bila nagrajena s kakšno točko. Ekipa Krima je bila na koncu srečnejša in spretnejša ter tako sila oslabljenim domačinom zadala nov poraz. Domačini tokrat niso razočarali, saj so se sila pogumno zoperstavili eni izmed najboljših ekip lige. Tudi tokrat je bilo moštvo zelo osiromašeno, saj so manjkali Bratuša, Mlač-Černe, Kočar in Košto-maj, da bi bila mera polna, pa je dan pred tekmo zbolel še strateg Robert Bezjak, ki pa je nato ob pomoči tablet vendarle lahko s klopi vodil svoje moštvo. Uvod je bil precej izenačen, dodatna težava za domače moštvo pa je pomenilo dejstvo, da je v prvih 15 minutah dvakrat po dve minuti kazni prejel Lozinšek. Ker tretja pomeni izključitev, so gostje to v nadaljevanju tudi izkoristili. V16. minuti je bilo 7:11, toda žilavi domačini so s sijajno končnico prvega dela igre in serijo 5:0 polčas dobili s 16:15. Sledilo je nekaj domačih kriznih minut, nato pa je bilo tudi nadaljevanje sila izenačeno, igralo se je praktično gol za gol. V zadnjih minutah bi lahko rumeno-črni bolje izkoristili kakšen napad, saj bi v tem primeru tekma verjetno končala drugače, toda gostje so bili srečnejši. 2. SRL (m) REZULTATI 6. KROGA: Po- murje - Velika Nedelja 35:39 (17:19), Jadran Hrpelje-Kozina - Ajdovščina 30:27 (19:12), Grča Kočevje - Alples Železniki 28:42 (14:23), Kronos - Arcont Radgona, Grosuplje - Metlika. 1. JADRAN HRPELJE 6 6 0 0 12 2. AJDOVŠČINA 6 5 0 1 10 3. METLIKA 5 4 0 1 8 4. GROSUPLJE 5 3 0 2 6 5. ALPLES ŽELEZNIKI 6 3 0 3 6 6. VELIKA NEDELJA 6 3 0 3 6 7. POMURJE 6 3 0 3 6 8. KRONOS 5 1 0 4 2 9.ARCONTRADGONA 5 0 0 5 0 10. GRČA KOČEVJE 6 0 0 6 0 Borbenim igralcem Moškanj-cev-Gorišnice se je prav ob koncu poznala utrujenost in verjetno je to botrovalo tudi h kakšni napaki, ki je sicer ne bi bilo. Sledi težko gostovanje v Črnomlju, ki sodi v kategorijo ekip, ki bi jih varovanci Roberta Bezjaka lahko premagali. S takšnim pristopom, kot je bil proti ekipi Krima, lahko rumeno-črni vsekakor realno računajo na uspeh. tp Uspešno prestali težko gostovanje: Pomurje - Velika Nedelja 35:39 (17:19) RK VELIKA NEDELJA: Jau-šovec, Zorec 11, Kolmančič 8, Bombek 6, Topolovec 1, Mavrič 3, Bokša, Preac, Sok 4, Loren-čič 5, Štumberger, Šulek, Kosi 1. Trener: Matjaž Hanželič. Tekma v Murski Soboti je ponudila vse, kar se je pričakovalo od derbija ekip, ki se borita za zgornji del prvenstvene razpredelnice. Domači so želeli nadaljevati z dobrimi predstavami tako kot na začetku prvenstva, gostje pa so se zavedali, da bi se v primeru zmage točkovno zelo približali najboljšim ekipam. Domači so si prvo in edino vodstvo na tekmi priigrali ta- koj na začetku, nato pa so gostje povsem prevzeli pobudo in nadzorovali potek prvega polčasa. Po odličnih obrambah Matica Šuleka in v napadu uspešnega Miha Kolman-čiča so bili Velikonedeljčani v prednosti dveh do štirih zadetkov. Zaradi pomembnosti tekme ter močnega tempa igre je bilo na obeh straneh storjenih veliko napak. V drugem polčasu so odločneje začeli Velikonedeljča-ni in si s tremi zaporednimi goli priigrali vodstvo za +5. V nadaljevanju tekme sta ekipi nadaljevali tako, kot sta igrali v prvem polčasu. Domačini so se poskušali gostom približati, gostje pa svojo prednost še povišati. Uspešnejši so bili gostje, ki so v 52. minuti vodili z osmimi zadetki 27:35, k temu pa sta največ pripomogla na vratih Tadej Preac in v napadu Peter Zorec. V zaključku tekme so gostje dobili nekaj nepotrebnih izključitev, kar so domači izkoristili in z veliko borbenostjo ublažili poraz. Obe ekipi sta po koncu tekme dobili velik aplavz za prikazano. Gostje so slavili pomembno zmago in se točkovno izenačili s Pomurjem. V nadaljevanju prvenstva Ve-likonedeljčani gostijo ekipo Grosupljega. Janko Meško Krim spretnejši in srečnejši ■ V- ■ 1. B SRL (m) REZULTATI 10. KROGA: Mo- škanjci-Gorišnica - Krim-Olimpi-ja 30:31 (16:15), Brežice - Sviš Ivančna Gorica 30:28 (13:14), Rudar - Mokerc-Ig 36:30 (18:16), Sevnica - Herz Šmartno 28:44 (16:23), Krško -Slovan 37:36 (18:17), Škofljica Pekarna Pečjak - Radeče Papir Nova 36:27 (16:16), Cerklje -Črnomelj 28:29 (13:12). 1. HERZ ŠMARTNO 10 7 2 1 16 2. SVIŠ IVANČNA G. 10 8 0 2 16 3. KRŠKO 10 7 0 3 14 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 10 7 0 3 14 5. KRIM-OLIMPIJA 10 6 1 3 13 6. SLOVAN 10 6 1 3 13 7. BREŽICE 10 6 1 3 13 8. RADEČE PAPIR 10 6 0 4 12 9. RUDAR 10 4 1 5 9 10. ČRNOMELJ 10 3 0 7 6 11. MOŠKANJCI-G. 10 2 0 8 4 12. CERKLJE 10 2 0 8 4 13. SEVNICA 10 2 0 8 4 14. MOKERC-IG 10 1 0 9 2 Foto: Črtomir Goznik Staš Krabonja (Moškanjci-Gorišnica) i ' rvJ Štajerski Penina v času praznikov je tradicija 4 ' Bij,- , » " , » . . —, TELEf&S TV UE32K4102 • diagonala zaslona 32" (82 cm) • ločljivost HD Ready 1366x768 • kakovost slike 100 PQI ( 299,76 O ( 24x 12,49€ f 08:08' HUAWE1 P8 Lite • android 5.0 Lollipop • kamera s 13 milijoni slikovnih točk • osemjedrni procesor 1.2 GHz ( 206.16 € ] ( 24x 8,59 j"*1 Prenosnik 255 G5 15.6'' • štirijedrni procesor AMD E2-7110 1.8 GHz 2MB • pomnilnik 4 GB DDR3L 1600 MHz • trdi disk 500 GB 5400 obr [ 407,76 € ) ( 24x 16,99€ * Jt^ FLT^ PlayStation 4 • osemjedrni procesor x86-64 AMD "Jaguar" • spomin 8 GB hitri GDDR5 • trdi disk 500 GB [ 371,76 € ) [ 24x 15,49€ m Praznični čas je priložnost, da večkrat kot običajno sežemo po penečem vinu in nazdravimo. Rok Jamnik iz podjetja P&F Jeruzalem pravi, da ko govorimo o priljubljenosti penin, moramo imeti v mislih točno določeno tržišče. ''Če pogledamo slovenski trg, lahko povzamemo, da prednjači-jo lahkotnejše, živahne penine, s poudarjeno aromo in preostankom sladkorja. Predvsem so priljubljene penine z aromo citrusov, ki pa jih z veliko hitrostjo dohitevajo penine z muškatno noto. Naziv »večni« pa lahko pripišemo stilu penin, pridelanem po tradicionalni metodi, saj se le-ta ohranja že vse od 17. stoletja,'' pravi. Seveda se penine med seboj razlikujejo, na kar vpliva več faktorjev: podnebje, sorta grozdja in sladkorne stopnje: ''Eno ključnih vlog nosi način pridelave penečega vina, kjer sta v največji meri zastopana tradicionalna in tankovska metoda. Rezultat prve metode je, da se v penini razvijejo značilne kruhove note, note masla in podobno. Pri drugi metodi pa se v penini ohranjajo sadno-cvetlične note vina.'' V preteklosti so penine dobile svoje mesto na mizi predvsem ob praznikih in posebnih dogodkih. Razlog za to je bila verjetno manjša ponudba na trgu in višje cene, danes pa so penine lahko dostopne in večina nudijo solidno kakovost za primerno ceno: ''Vsakdo lahko najde kaj za svoj okus, pomembno je le, da ugotovimo, kaj nam ustreza. Težko je govoriti o tipu penine, ki je tradicionalna za praznike, saj že sama penina kot taka predstavlja tradicijo. Pridelovalci penin se trudimo, da bi penina postala več kot le del praznovanj in da bi se uživala ob različnih priložnostih in kombiniranju s hrano. Res je, da kozarec penine kot aperitiv spodbudi tek, vendar je vredno s penino nadaljevati tudi ob glavni jedi in sladici. Odvisno od stila penine in postopka pridelave lahko najdemo odlične kombinacije z različnimi jedmi. Penine, pridelane po tradicionalni metodi, lahko kombiniramo k nekoliko zahtevnejšim jedem, kot so siri, ribje in mesne jedi, pečena zelenjava, jedi z nekoliko višjo vsebnostjo maščob ter paštete. Penine po tankovski metodi lahko spremljajo nekoliko enostavnejše jedi in odvisno od sladkorne stopnje jih kombiniramo tudi s sladicami.'' Novosti v ponudbi penin se po besedah sogovornika gibajo v smer raznih dodatkov k peni-nam. To so lahko razni koktaj-li na osnovi penečega vina ali pa dodatki arom. Trend je navdušiti mlajše uživalce in peni-no približati njihovemu okusu. ''Osebno menim, da so tiste prave novosti v obliki vključevanja netradicionalnih sort za pridelavo penin, kot sta sivi pinot in sovinjon, ali pa lokalne, celo avtohtone, kot so v Sloveniji šipon, žametna črnina, kraljevina, pinela ali refošk,'' še pojasni Jamnik. Kolofon Priloga Veseli december, 29. november, 2016 Urednica priloge: Simona Meznarič Sestavki in fotografije: Črtomir Goznik, Majda Goznik, Natalija Škrlec Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner. 14 VESELI DECEMBER^glggna pjjJoi^štajerske: v * • ■ v Letos naj bodo okraski v zlato-rjavih barvah Decembrski praznični čas je čaroben čas. Prevzame nas s svojimi vonji in okusi, nas zaslepi z bleščanjem lučk in svečk ter prinaša čudovito vzdušje. Tako kot v svetu mode in notranje opreme se namreč spreminjajo tudi trendi v božično-novoletni dekoraciji. Vesna Emeršič, profesorica, učiteljica aran-žerstva, vizualnih komunikacij in likovne umetnosti na Ekonomski šoli Šolskega centra Ptuj, pravi, da naj bo božič 2016 topel, poln zlato-rjavih tonov. Kar nekaj let uporabljeni srebrni toni se spreminjajo v številne odtenke zlate. ''Nič ne bomo zgrešili, če bomo uporabili naravne materiale, ki jih bomo pozlatili, na primer star les in lubje. Tudi prehodi iz bele v sivo-rjave tone z zlato barvo nam bodo za božič 2016 dali res lep dizajn. Poleg zlate bodo letos prevladovale pastelno rožnata, peščena, siva in smaragdna barva, prav tako bodo modni odtenki okraskov v barvi petroleja, bakra, brona, v pastelno zeleni barvi, pri okraskih pa lahko uporabljamo poleg lesa suhe naravne materia- le, storže, plodove, želod, narezane vejice, svetlikajoči se saten, vrvice, volno, dlakave materiale in podobno,'' pojasni. Osvežujoča novost bo uporaba črno-bele kombinacije okrasnih pripomočkov z dodatkom naravnih barv. Rdeča barva je pri božičnih okrasitvah nekako tradicionalna. To je barva družinskega praznovanja, pa tudi barva ognja, ljubezni in strasti. In rdeča barva se najraje šopiri na belem ozadju. Bolj romantične bo razveselila možnost okrasitve v rožnatih barvah, saj bo tudi ta modna. ''Poleg zvezdic, snežink, smrečic, smuči, sani, palčkov, ki najpogosteje sestavljajo zimske kreacije, je letos poudarek tudi na osebnih drobnih sporočilih, zapisanih na ploščicah, trakovih in drugih dodatkih. Ta sporočila so lahko: lep dan, narejeno zate, ročno delo, lepe želje, veliko zdravja ...,'' pojasni Vesna Emer-šič in doda, da je pomemben tudi učinek svetlobe. Dom namreč mora zažareti v siju lučk in svečk, pravilno izbrana osvetlitev pa lahko trenu- tek spremeni v nepozabno doživetje, dolge večere pa v praznik luči. Tudi najskro-mnejši pogrinjek in najpreprostejši prostor lahko dobita pridih slovesnega, če ju oblije posebna svetloba. Pri tem niso pomembne le sveče. ''Vse pogosteje se uporablja- jo drobne bele LED-lučke, ki so običajno za prosojnimi tkaninami. Lučke so lahko tudi baterijske. Te so primerne in uporabne za dekoracije na mizah, na primer odprte krogle ali steklene posode s kroglastim podstavkom, ki jih napolnimo s svetlečimi kroglami in mednje pomešamo baterijske LED-lučke, za ad-ventne venčke ali za smre-kico sredi mize ali za viseče dekoracije nad mizami. Velike skupine sveč bodo lepa dekoracija tudi pred hišami ali na balkonih. Takšne sveče bodo lepo krasile tudi zunanje lanterne, lahko pa v lanterne razvrstimo LED-lučke na tankih kablih in ponoči bodo videti kot svetleče točke,'' pove sogovornica. Goste lahko že na vhodnih vratih pozdravimo z adven-tnim venčkom. Pred vhod lahko postavimo praznično dekoracijo, najlepše so poso-dovke (ileks). Vesna Emeršič svetuje, da posodo ovijemo in dekoriramo z naravnimi materiali, s snegom v spreju ustvarimo ivje, dodamo večje pentlje, iglavce. Dodamo kakšno košaro s sadjem, vmes pa pomešamo svetleče, zlate novoletne krogle. ''Božična jelka v snežno beli barvi bo hit letošnjega novega leta. Okrasimo jo lahko z božičnimi okraski v zlati ali pa v kombinaciji belo-srebrno, kot napovedujejo trendi. Zelena novoletna jelka je lahko okrašena z božičnimi okraski rdeče barve in drugimi okraski bele barve, saj so te barve primerne za božični čas,'' pravi sogovornica in doda, da lahko v božično-novoletnem praznovanju z dekoracijo tudi malenkost pretiravamo. 15 DECEMBERjJjHmp|ll|a ^^erskega tednika Mestni trg Ptuj s \ DECEMBER 2016 Prižig prazničnih luči in edinstvena okrasitev starega mestnega jedra 16.-30. DECEMBER2016 Pravljični sejem, animacija za otroke, nastopi učencev ptujskih osnovnih in glasbenih šol, glasba v ritmih praznikov 3L DECEMBER 2016 Otroško silvestrovanje, najdaljša noč v letu na Mestnem trgu Programa ne bo 24. in 25. decembra 2016 Javni zavod za turizem Ptuj 16 VESELI DECEMBfRfgl|S|a prilßgl^tajerskegatedgik^M * • ■ v Praznično obložena miza Praznike zaznamuje tudi hrana. Da pa ne boste silve-strovega preživeli sami za štedilnikom, si poskušajte jedi za slovesno večerjo v kar največji meri pripraviti vnaprej, pri končni dodelavi pa naj vam pomagajo tudi drugi družinski člani. Pa ne pretirano eksperimentirati z novimi jedmi (da ne boste razočarani), dajte starim, že znanim, le drugačno podobo ... Naš predlog naj bo samo namig, kaj bi lahko naredili, vi pa se odločite, kaj bo primerno za vas. Za začetek... šamrole in čevapčiči s česnovo omako Šamrole ste gotovo že kdaj delali. Sladke, napolnjene s smetano ali kakšno drugo kremo. Naš predlog je drugačen: za uvod v praznični večer jih napolnite s slanim nadevom. S francosko solato na primer. S skutnim namazom, s katerim po navadi namažemo kruh (skuta, trdo kuhano jajce, kumare, šunka ...). Tudi tunin namaz bo odličen v cevkah iz listnatega testa ali nadev iz gorgonzole (gorgonzola, kisla smetana), šunkin nadev (šunka, dimljen sir, majoneza, trdo kuhano jajce, kisla kumarica, sol, poper), lahko tudi kak zelenjavni namaz. Čevapčiči mogoče niso nič posebnega, ampak jih tokrat naredite drugačne vsaj po videzu, če že vsebine ne boste spreminjali. Pa jo lahko, tako da na primer v maso sesekljate kak čili. In potem iz če-vapčiča naredite ražnjič, torej ga nabodite na leseno paličico (zobotrebec, lesene vilice). Ali jih oblikujte v kroglico in kakšne tri nabodite na daljo paličico. Zraven za pomaka-nje pripravite česnovo omako. Zanjo raztalite 10 dag masla. Sesekljajte nekaj strokov česna, jih kar na deski posolite in še zmečkajte s plosko stranjo noža. Vmešajte v grški jogurt, nato pa počasi dolivajte staljeno maslo in primešajte nekaj vejic sesekljanega peteršilja. Nadaljevanje: juha z zelenimi palačinkami Kako narediti dobro juho, vas ne bomo poučevali, vam pa predlagamo, da vanjo zaradi Krona iz svinjskih zarebrnic - okusno praznična Lahko pa notranjost krone obogatimo z nadevom. Zanj zmešamo 12 dag sesekljane kuhane gnjati, 10 dag sesekljane svinjine, sredico ene žemlje, ki smo jo namočili v mleku, 2 žlici naribanega parmezana, 1 jajce, 1 žlico gorčice, sesekljan peteršilj in nekaj kapljic worcesterske omake. Dobro premešamo in napolnimo sredino krone. Pečemo uro in pol - najprej pokrito z aluminijasto folijo, nato odkrijemo in zapečemo. Občasno zalivamo s pečenkino osnovo ali vročo juho. H kroni postrežemo rezine kruhove štruce ali pa kar zraven nje pečemo na kose narezan krompir. Ponudimo s poljubno solato: radič z jabolkom, moto-vilec z jajčko ... Namesto svinjske lahko spe-čemo jagnječjo krono. Sladica Predlagamo vam ledeni veter, saj je vendar zima, biskvit pa je pečen iz snega. (Ker nam je zmanjkalo prostora, recept poiščite v letošnji 94. številki Štajerskega tednika.) Pa prijetne in okusne praznike. (Hujšali bomo po novem letu ...) Juha z zelenimi palačinkami je videti drugačna. drugačnosti tokrat zakuhate zelene palačinke. Strokovno palačinkam kot jušni zakuhi rečemo fritati, naredite pa jih kot navadne palačinke, le da v surovo maso na eno jajce vmešate 2 žlici sesekljane špinače. Glavna jed: krona iz svinjskih zarebrnic Sliši se učeno in komplicirano, a ni nič drugega kot svinjske zarebrnice, ki jih pred peko zvi-jemo v krog. Rebra so na zunanji strani in njihove konice štrlijo v zrak. Meso pri vrhu konic ostrgamo, da štrlijo v zrak same kosti. Da se ne zažgejo, vsako konico ovijemo s koščkom aluminijaste folije. Da boste oblikovali krog, boste potrebovali kos z najmanj devetimi zarebrnicami. In da se lažje zavijejo, jih med rebri (na zunanji in spodnji strani) nekoliko zarežite. Meso začinite kot vsako pečenko (sol, česen, ku-mina, poper, timijan ...), zvijte v krono, povežite prvo in zadnjo zarebrnico, da se krog ne razklene - in spečemo (pekač bo moral biti zaradi višine pečenke nekoliko nižje v pečici). Ledeni veter PRODAJA IN IZDELAVA Šamrole so lahko tudi slana (pred)jed, samo napolniti jih je treba ustrezno. ^ MOŽNA DOSTAVA NA DOM v vrečah po 15kg in v cisterni ^ KVALITETA ZAGOTOVLJENA f LASTNA PROIZVODNJA ENERGENTOV ZA KURJAVO • PELETI - SUROVINE ZA IZDELAVO HI1IH1 PELET SO IZ SLOVENSKIH GOZDOV I > SEKANCI, KOSOVNI ODPADKI, ŽAGOVINA £ > ODKUPUJEMO LES ZA IZDELAVO LESNE BIO MASE ZA KURJAVO čevapčiči kot nabodala s česnovo masleno omako 17 DECEMBER^ogJasnapriloga .Štajerskega tednika Svečano naj ne omejuje! Še malo in izteklo se bo še eno koledarsko leto. Kakšno je bilo in kaj je prineslo posamezniku, upamo, da najboljše; in da bo tudi decembrsko praznovanje takšno, kot si ga vsak sam leži, polno veselja, iskrivosti, lepega druženja in izzivov za prihodnost. Četudi je večina družinskih proračunov bolj ali manj prazna, to naj ne omaja prazničnega razpoloženja in pričakovanj. Kupi denarja in polna omara prestižnih oblačil niso porok za srečo. To nosimo v svoji osebnosti, v odnosu do drugih, predvsem pa tistih, ki potrebujejo našo pomoč. Da boste zablesteli Vabila za decembrska praznovanja so v večini že na- pisana. Prav vsakič pa ima večina probleme, zlasti še žensk in deklet, kaj obleči, da bo zablestela, da bo praznovanje tudi po tej plati nepozabno. Ni potrebno na vrat na nos v trgovino po novo praznično oblačilo. Najbolje je, da prej pogledamo v svojo omaro, kaj je tisto, kar bi bilo lahko naše najboljše oblačilo tudi za letošnji praznični december. Z oblačili z bleščicami nikoli ne bomo zgrešili, kot tudi ne s črno in bordo obleko, ki je letos lahko kratka, do srede meč ali do tal, ki smo ji dodali katerega od modnih dodatkov, najbolj bomo zadeli, če bo to malo razkošnejša ogrlica. Namesto črne obleke si lahko omislimo tudi obleko enostavnega kroja z modnimi Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS ! OBČINA STARŠE rT^MRrail€v VESELEM DECEMBRU: V Modiani v blagovnici na Novem trgu imajo pestro ponudbo svečanih oblačil. dodatki v letos najbolj prepoznavnih barvah, barva kože, roza barva, svetlo vijoličasta, zelena, modra in bordo. Zadetek v tarčo bo čipkasta svečana obleka v kombinaciji s prosojnim materialom. Čisto na vrhu pa je pravi žamet (velvet). Letošnja moda ljubi tudi odkrite dele, odkrita ramena in podobno. Dobra izbira bo tudi kombinacija hlač in krila s svečano bluzico s pentljo, blejzerjem, pri čemer morajo biti hlače tako široke, da se skorajda ne vidi, da so hlače. Zapovedane torbice so majhne, tudi pisemske, brez verižic. Čevlji morajo biti elegantni in hkrati udobni. Paziti pa je treba tudi pri izbiri nogavic. Ženski izbiri svečanih oblačil se bodo prilagodili moški, ki imajo sicer manj možnosti za izbiro, pri čemer pa kavbojke nikoli niso bile in ne bodo svečano oblačilo. Prave modne poslastice so lahko že pravilna izbira srajc, ne samo v klasičnih barvah, in malo bolj drzne kravate. Na koncu pa ne smemo pozabiti na svečano pričesko in make up. Tudi tu bo odločitev odvisna od tega, kje bomo praznovali, v lokalu, doma, v hribih. Tudi za praznično podobo velja, da je manj več. Naj bo skok v novo leto čim bolj prazničen in svečan! !8! £01 i I r fXS i„ v svojem imenu vesel božič in srečno novo leto 2017. ^ ^ Vaš župan Bojan Kirbte URARSTVO . MOHORIČ i Miklošičeva ulica 1, Ptuj Vam ob predložitvi tega kupona v mesecu decembru nudi f 20% popust fo* ■ na ure, nakit in točene parfume 18 VESELI DECEMBfRfgl|S|a prilßgl^tajerskegatedgik^M B Goste naj na mizi pričaka drobna pozornost Ob praznikih več časa pre-živimo ob mizi, zato naj bo praznična miza drugačna kot druge dni. Če želimo, da bosta praznična večerja ali kosilo uspela, je smiselno upoštevati pravila za pripravo pogrinjka. ''Na slavnostno mizo najprej položimo večji prt in nanj, če želimo, manjši nadprt. Gostitelj, ki želi poudariti nenavadno izdelano mizo, si lahko privošči, da pod krožnike postavi samo okrasne sete iz blaga, vendar naj se po barvi ujemajo z drugo namizno dekoracijo. Pri pogrinjku ne smejo manjkati prtički iz papirja ali blaga ter kozarci - navadno za belo in rdeče vino ter vodo,'' pojasni Vesna Emeršič, profesorica, učiteljica aranžerstva, vizualnih komunikacij in likovne umetnosti na Ekonomski šoli Šolskega centra Ptuj. Med obedom kozarce menju-jemo. Jedilni pribor mora biti ob krožniku postavljen tako, da najprej (pri začetni jedi) vzamemo pribor, ki leži na zunanji strani. Pri vsaki naslednji jedi spet vzamemo zunanji pribor in tako naprej. Nazadnje, pri sladici, vzamemo desertni pribor, ki leži tik ob krožniku. Pri pogrinjku mora biti rezi- lo nožev obrnjeno navznoter, proti krožniku. Že nekaj časa velja pravilo, da na mizo po bontonu ne postavljamo zobotrebcev. Vesna Emeršič svetuje, da goste prijetno presenetimo: ''Na krožnik za vsakega gosta položimo darilni paketek, ki naj bo obenem zanimiva namizna de- koracija, na primer lično zavita škatlica s čokoladnim bombonom ali drobnim darilom. Na paket napišimo ime, tako bodo gostje vedeli, kam smo jih posadili za mizo,'' pove. Kot pravi sogovornica, dekoracije ne poznajo meja. Nekateri prisegajo na tradicionalni stil, spet drugi na vintage stil, ne- kateri na rustikalni ali pa podeželski stil, nekateri so bolj drzni, sodobni, spet drugi imajo raje preprosti stil, nekateri skandinavski ali pa girly stil, spet drugi obožujejo glamur ali eklektični dekor. ''Poigramo se lahko tako z materiali kot tudi barvami, s katerimi lahko v svoj dom vnesemo posebno vzdušje po našem okusu ali pa se sklada z našo notranjo opremo bivalnega prostora. Vsi tisti, ki želite biti drugačni od preostalih, pa si lahko okraske naredite sami - tudi reciklirane in okolju prijazne. V izdelavo okraskov vključite še otroke in se zabavajte,'' zaključi Vesna Emeršič. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCijBTSki TEDNIK vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in RAD IO PTUJ se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. V^, 89,8.98,2.104,3 NAROČILNICA ZA Štajerski ¿¡taierstu TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug. Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu! Dormeo RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! L J torek • 29. novembra 2016 Šport Štajerski 19 Športno plezanje • Svetovni pokal Slovenko (Mino Markovic) na vrhu zamenjala Slovenka (Janja Garnbret) Ob koncu lanske sezone je na najvišjo stopničko skupne razvrstitve svetovnega pokala v težavnosti stopila Mina Markovič - zanjo je bila to tretja lovorika te vrste. Mina je po koncu sezone napovedala slovo od aktivnega nastopanja, a je po daljšem premisleku odločitev spremenila. »Takrat sem imela drugačne načrte, po plezanju v naravnih stenah pa sem ugotovila, da enostavno rada tekmujem in da bi to rada počela vsaj še eno leto, morda tudi dlje,« je povedala 29-letna Ptujčanka, ki si je za glavni cilj sezone izbrala svetovno prvenstvo v Parizu, kjer je cilj izpolnila -osvojila je bronasto medaljo. V svetovnem pokalu pa je lovoriko predala v roke mlade kolegice iz reprezentance, nove slovenske plezalne šampionke Janje Garnbret. 17-letna Korošica je bila vodilna tekmovalka letos izjemne slovenske reprezentance in je osvojila praktično vse, kar se je osvojiti dalo: naslova svetovne članske in mladinske prvakinje ter svetovni pokal v težavnosti in kombinaciji. Piko na i je z zmago v težavnosti v skupnem seštevku postavil - kdo drug kot Slovenec - Domen Škofic. Sezona slovenskega plezanja za anale in prvič v zgodovini osvojeno 1. mesto v pokalu narodov v težavnosti. Za Slovenci sta se zvrstili tudi takšni plezalni velesili, kot sta Francija in Avstrija. Razprodana dvorana v Kranju Kranj je že 21 let nepogrešljiva postaja najboljših športnih plezalcev pred koncem sezone. Na zadnji preizkušnji letošnjega svetovnega pokala, ki jo pod okriljem Mednarodne zveze za športno ple- Mina Markovič je v Kranju štirikrat stopila na najvišjo stopničko, letos je tekmo končala na visokem, 4. mestu. zanje (IFSC) organizira Planinska zveza Slovenije, se je pomerilo 49 tekmovalk in 73 tekmovalcev iz 23 držav. Za nedeljski finalni tekmi fantov in deklet je bila dvorana Zlato polje v Kranju razprodana že v soboto. To najbolje priča, kakšno mesto ima trenutno športno plezanje med Slovenci. Aktualna svetovna prvakinja Janja Garnbret (Šaleški AO) je morala kljub dobremu plezanju pred glasnim domačim občinstvom v finalu priznati premoč zmagovalki Belgijki Anak Verhoeven, na četrto mesto se je v svojem enajstem kranjskem finalu zavihtela Mina Markovič (ŠPK Plus), ki je v Kranju že štirikrat stala na najvišji stopnički. »Res je neverjetno, še vedno ne morem dojeti, da nama je z Domnom skupaj uspelo osvojiti skupno zmago svetovnega pokala. Spisala sva še en zgodovinski dogodek - preprosto, srečna Foto: Manca Cujež Foto: Stanko Gruden Zmagovalke svetovnega pokala v težavnosti od leta 2010 naprej: 2010 - Jain Kim 2011 - Mina Markovič 2012 - Mina Markovič 2013 - Jain Kim 2014 - Jain Kim 2015 - Mina Markovič 2016 - Janja Garnbret sem. Neverjetno je bilo dvakrat slišati Zdravljico, niti v sanjah si ne bi mogla predstavljati, zdaj pa se je to uresničilo,« se je veselila Janja Garnbret. Svoje vtise je po tekmi strnila tudi Mina Markovič: »Smer oziroma postavitev je bila fenomenalna, čeprav mi ni bila najbolj pisana na kožo. Zato sem še toliko bolj vesela, da sem se uspela zbrati, dati na kup vse svoje znanje in izkušnje in priti čim višje. Na koncu mi je ostalo še precej moči, saj je smer zahtevala težke odločitve in Izjemna slovenska reprezentanca je letos skupaj s trenersko ekipo spisala pravo športno pravljico in med drugim osvojila celo pokal narodov v težavnosti. težke gibe. Za mano je zelo dober vikend, pokazala sem, da sem telesno in tudi v glavi dobro pripravljena in še vedno konkurenčna za vrh.« Mina se je dotaknila tudi prihodnje sezone. »Sicer bom še premislila, ampak sama v sebi čutim, da sem še konkurenčna samemu vrhu, veliko mi pomeni tudi to, da se lahko ukvarjam s tem, s čimer se najraje - in si želim to početi še naprej.« V enajstih zaporednih kranjskih finalih si je štirikrat priplezala zmago (v letih 2009, 2012, 2014 in 2015), po čem pa ji bo najbolj ostala v spominu letošnja tekma? »Upam, da ne po tem, da je zadnja. V Kranju je vedno zelo dobra organizacija, smeri so iz leta v leto boljše, tudi občinstvo naredi svoje. Morda mi bo ostalo v spominu po tem, da nisem pokazala čisto vsega, česar sem sposobna, zagotovo pa tudi po dobrem plezanju in nagradi meni osebno, da sem spet lahko plezala v Kranju.« »Že uvrstitev enajsterice v polfinale je bila odlična, štirje so napredovali v finale. Finalna smer za fante je bila res zasoljena, malce škoda za gledalce, za šov. Halenke je pošteno zmagal, Domen pa je kot drugi, kar je odličen rezultat. Punce so imele lepo smer. Anak je danes pokazala, kar kaže že vso sezono, da Rezultati tekme za svetovni pokal v Kranju: finale polfinale 1. Anak Verhoeven Belgija 48+ 44+ 2. Akiyo Noguchi Japonska 41 35+ 3. Janja Garnbret Slovenija 40+ vrh 4. Mina Markovič Slovenija 40+ 43 5. Hannah Schubert Avstrija 31+ 39+ 6. Jain Kim Koreja 31+ 37 7. Yuka Kobayashi Japonska 25+ 31+ 8. Mathilde Becerra Francija 21+ 33 Končni vrstni red v sezoni 2016, težavnost: 1. Janja Garnbret Slovenija 530 2. Anak Verhoeven Belgija 495 3. Jain Kim Koreja 395 4. Magdalena Rock Avstrija 345 5. Mina Markovič Slovenija 306 Pokal narodov: 1. Slovenija 1575 2. Francija 1548 3. Avstrija 1325 4. Japonska 1093 5. Italija 701 je zelo dobro pripravljena, Janja je plezala odlično, po moje najbolje, a je v zadnjem delu preveč pohitela, a tretje mesto in skupna zmaga sta vrhunska. Res sem si želel, da bi bila na stopničkah še Mina, ki je prav tako dobro odple-zala. Tudi Urban je plezal dobro, ponesrečilo se mu je pri oprimku, za katerega se je pokazalo, da je bil detajl smeri,« je nastope svojih varovancev ocenil selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren, čigar desna roka sta pomočnik Luka Fonda in trener Urh Čehovin. V finalu svetovnega pokala Kranj 2016 je za naše tekmovalce navijala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Bren-čič, ki je povedala: »Športno plezanje je disciplina, ki ni priljubljena le pri mladih, predvsem pa v svetu dobiva vse večjo podporo, zato je prav, da jo podpre tudi Slovenija. Imamo izjemne plezalke in plezalce, kar dokazujejo z odličnimi rezultati, predvsem pa ta šport dobiva vse večjo prepoznavnost in težo, tako da tudi z naše strani vsa podpora.« JM Namizni tenis • 1. SNTL (ž, m) V Šempetru je odločala deveta igra 1. SNTL (ž) REZULTATI 8. KROGA: Le- trika - Ptuj 5:4, Muta - Arri-goni 5:0, Jesenice - Vesna 0:5, Kajuh-Slovan - Logatec 5:3. Prosta je bila ekipa NTK Kema. 1. MUTA 7 7 0 35:3 14 2. ARRIGONI 7 6 1 30:13 12 3. LETRIKA 7 4 3 25:29 8 4. VESNA 7 4 3 25:23 8 5. KAJUH-SLOVAN 7 4 3 25:24 8 6.LOGATEC 7 3 4 23:24 6 7. PTUJ 8 2 6 24:35 4 8. KEMA 7 2 5 18:30 4 9. JESENICE 7 0 7 11:35 0 NTK LETRIKA - NTK PTUJ 5:4 Nuša Klaut - Vesna Terbuc 3:2, Gaja Mavri - Daniela But- kovska Tomanič 3:1, Tina Mozetič - Katja Krajnc 0:3, Gaja Mavri - Vesna Terbuc 3:0, Taja Vidmar - Katja Krajnc 0:3, Tina Mozetič - Daniela Butkovska Tomanič 0:3, Gaja Mavri - Katja Krajnc 1:3, Tina Mozetič - Vesna Terbuc 3:0, Taja Vidmar - Daniela Butkovska Tomanič 3:1. Ptujske igralke so se pod vodstvom trenerja Borisa Šegula v 8. krogu odpravile na Primorsko, v goste ekipi Letrika. Na mestu tretje igralke se je tokrat predstavila Vesna Terbuc, nekdaj zelo dobra igralka NTK Ptuj, v času študija pa tudi NTK Kajuh Slovan. Boj izenačenih tekmic v Šempetru je bil izjemno raz- Foto: Črtomir Goznik Katka Krajnc (NTK Ptuj) je tudi na Primorskem v treh posamičnih dvobojih zabeležila tri zmage, a to ni bilo dovolj za zmago ptujske ekipe. burljiv od samega začetka, že prvo srečanje se je odločalo v petem nizu. Daljšo je potegnila 16-letna domačinka Nuša Klaut, ki je peti niz proti Vesni Terbuc dobila z rezultatom 11:8. Domačinke so v nadaljevanju povedle 3:1, nato pa so sledile tri zaporedne zmage gostij (dve je prispevala Katja, eno pa Daniela) in vodstvo 3:4. V osmi partiji je Mozetičeva izenačila na 4:4, tako da je o končnem izidu srečanja odločala deveta partija med dvema 14-letnica-ma - Tao Vidmar in Danie-lo Tomanič Butkovsko. Ob vzpodbudi domačih navijačev je slavila Vidmarjeva (11:8, 9:11, 11:7, 11:2) in svoji ekipi priborila končno zmago. V derbiju kroga je v dvoboju doslej neporaženih ekip Mute in Arrigonija slavila koroška ekipa, za katero je dve točki prispevala Vesna Rojko. 1. SNTL (m) REZULTATI 8. KROGA: Olim-pija - Kema 0:5, Krka I - Ar-rigoni 5:1, Sobota - Ilirija 5:1, Kajuh-Slovan I - Maribor 0:5, Mengeš I - Inter Diskont I 1:5. 1. KRKA I 8 8 0 40:10 16 2. KEMA 8 8 0 40:14 16 3. MARIBOR 8 5 3 30:22 10 4. INTER DISKONT I 8 5 3 34:17 10 5. ARRIGONI 8 5 3 29:26 10 6. SOBOTA 8 4 4 26:29 8 7. MENGEŠ I 8 3 5 25:28 6 8. KAJUH-SLOVAN I 8 1 7 15:37 2 9. ILIRIJA 8 1 7 10:39 2 10. OLIMPIJA 8 0 8 13:40 0 V 1. moški ligi ekipi Krke in Keme nadaljujeta »mrtvi tek« v boju za vrh (v soboto ju v Prekmurju čaka medsebojni dvoboj). Tretje mesto drži Maribor, za katerega sta tudi tokrat v Ljubljani po dve posamični zmagi prispevala Danilo Piljak in Matic Slodej. JM 20 Štajerski Šport torek • 29. novembra 2016 Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Rim in Trcko začela najbolje S tekmami 1. in 2. kroga se je minuli konec tedna v Športni dvorani Center na Ptuju začela nova sezona Zimska lige malega nogometa Zavarovalnica Generali. Trcko je v uvodu brez težav ugnal ŠD Draženci, eden od favoritov za končni naslov -Rim - pa je odpravil novinca, ekipo MŠD Ptuj. Andiamo Pizza Saš je s 4:2 odpravila vir-tuoze iz Destrnika, v lokalnem obračunu pa je bila Hajdina boljša od KMN Draženci. »Ba-gerji« in Ptujska Gora sta remi-zirala. Poetovio, lanski prvak, je rutinirano ugnal EHM Team, tekma pa je bila odigrana v nedeljo dopoldan. Zatem je bil odigran še 2. krog, v katerem so Destrniča-ni prepričljivo ugnali Hajdino. Derbi kroga je bil odigran med dvema ptujskima moštvoma, na koncu pa so številni gledalci videli remi. Zadela sta Avguštin za Andiamo Pizza Saš ter Nastja Čeh za Poetovio. Trcko je še drugič v dveh dneh visoko slavil, medtem ko je Ptujska Gora vknjižila prve točke. KMN Draženci so z visoko zmago nad Bagerkomom popravili slab sobotni vtis, Rim pa je v zadnjem obračunu 2. kroga dokazal, zakaj je med glavnimi kandidati za osvojitev naslova. REZULTATI 1. KROGA: ŠD Draženci - Trcko 2:8, Bager-kom - ŠD Ptujska Gora 1:1, MŠD Ptuj - ŠD Rim 0:6, Andi-amo Pizza Saš - ŠD Destrnik Virtuozi 4:2, KMN Draženci -Hajdina 1:3, EHM Team - Poetovio Plindom 0807300 0:2. REZULTATI 2. KROGA: Hajdina - ŠD Destrnik Vir-tuozi 4:1, Poetovio Plindom 0807300 - Andiamo Pizza Saš 1:1, Trcko - Ehm Team 6:2, ŠD Ptujska Gora - MŠD Ptuj 2:1, KMN Draženci - Ba-gerkom 5:0, ŠD Rim - ŠD Draženci 5:2. EHM TEAM - POETOVIO PLINDOM 0807300 0:2 (0:1) STRELEC: 0:1 Kurež 12., 0:2 Kurež 25. EHM TEAM: Hrženjak, Metli-čar, Leskovar, Kajtna, Goričan, Pintarič, U. Krajnc, Kajzer. POETOVIO PLINDOM 0807300: Vesenjak, Emeršič, Fridl, N. Čeh, D. Krajnc, Ke-lenc, Kurež, Panikvar. Zadnje srečanje v 1. krogu med EHM Teamom in Poeto-viem je bilo odigrano v nedeljo. V dobri predstavi so bili na koncu boljši »večni« prvaki Lige malega nogometa, ki pa so se za prve tri letošnje točke morali kar precej potruditi. EHM Team se je namreč izkazal za čvrste tekmece ... Ptuj-čani so sicer imeli pobudo, tudi nekaj lepih priložnosti, toda žoga ni hotela v mrežo vse do 12. minute, ko je po protinapadu zadel Kurež. Za »ehaemovce« sta bila nevarna Pintarič in Leskovar. Slika se ni spremenila niti v nadaljevanju, vsi dvomi o presenečenju pa so bili razblinjeni pet minut pred koncem tekme, ko je streljal Kelenc, Kurež pa je žogo preusmeril za hrbet nemočnega Hrženjaka, ki je sicer branil odlično. Poetovio je tako z zmago začel braniti lanski naslov, EHM Teamu pa ostaja vsaj uteha, da ni igral slabo. Vsekakor je moštvo, kjer igrajo igralci, kot so Leskovar, Kajtna, Pin-tarič (vsi Videm) in U. Krajnc (Zavrč), sposobno presenetiti marsikoga. Tenis • Tamara Zidanšek V Španiji dve stopnički višje kot na Poljskem 18-letna članica TK Terme Ptuj Tamara Zidanšek (231. na WTA) se po poškodbi počasi vrača v tekmovalni ritem. Rehabilitacija je trajala precej dlje od začetnih napovedi, zato je tudi vrnitev težja. Spomnimo: pred poškodbo je zmagala na dveh 25.000 dolarjev vrednih turnirjih na Madžarskem in enem nižjega ranga v Tuniziji. Pretekli teden je Tamara na Poljskem izpadla v 1. krogu, skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem sta od tam odpotovala v toplejšo ITF-turnir v Valenciji (25.000 dolarjev + H): 1. krog: Zidanšek (6.) - Irene Burillo Escorihuela (Španija) 6:2, 6:2; 2. krog: Zidanšek (6.) - Andrea Gamiz (Venezuela) 6:2, 7:5; četrtfinale: Zidanšek (6.) -Jasmine Paolini (Italija) 2:6, 7:5, 5:7. finale: Paolini - Quirine Le-moine (Nizozemska) 6:1, 2:6, 6:4. Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek Španijo, na njeno vzhodno obalo. V Valenciji je 25.000 dolarjev (+ H) vreden turnir potekal na peščeni podlagi, Zidanškova pa je v 1. krogu ugnala 19-letno domačinko Irene Burillo Escorihuela (479.). Nekoliko težje delo je imela v 2. krogu, ko se je merila z Andreo Gamiz (486.). S 24-letno Venezuelko se je lani merila v Maroku in jo tesno ugnala v treh nizih. Tokrat ji je delo uspelo dokončati v dveh ... V četrtfinalu jo je čakala Jasmine Paolini (258.). 20-le-tna Italijanka ima za sabo dobro sezono, nazadnje se je preizkušala celo na 100.000 dolarjev vrednem turnirju v Franciji (preko kvalifikacij do V Šoštanju nadaljevale zmagovalno serijo Foto: Črtomir Goznik Ptujski rivaii iz ekip Poetovia Plindom in Andiamo Pizza Saš so se po dobri, trdi tekmi razšli prijateljsko - z remijem. HAJDINA - SD DESTRNIK VIRTUOZI 1:4 (1:1) STRELCI: 1:0 Travnikar 3., 1:1 Čuček, 1:2 Adedoja 20., 1:3 Adedoja 22., 1:4 Adedoja 24. HAJDINA: Pšajd, Ornik, Zu-panič, Rajh, Travnikar, Veličk-ovič, Prelog. ŠD DESTRNIK VIRTUOZI: Domjan, Roškar, Čuček, Adedoja, Gobec, Harb, T. Fras, U. Fras, Živko, Lorber. V srečanju med Hajdino in destrniškimi virtuozi so prepričljivo slavili slednji, kjer se je s »hattrickom« izkazal Adedoja, nekdanji odlični vezist Gere-čje vasi. Uvodni gol Hajdine je prebudil Destrničane, ki so bili v polju precej boljši tekmec. V drugem delu so gledalci videli simultanko Adedoje, ki je v razmiku štirih minut zadel kar trikrat. tp Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ŽOK GSV Zava Ptuj so slavile v Šoštanju. 2. kroga). Proti Konjičanki je odlično začela in hitro osvojila 1. niz. Tudi v drugem je Italijanka igrala konstantno in pri izidu 4:5 servirala za zmago. A sta Tamari uspela dva zaporedna breaka in zmaga 7:5. V odločilnem nizu je Tamara povedla 2:0 in imela žogico za 3:0. A je ni uspela izkoristiti in Paolinijeva se je vrnila v igro ter v nadaljevanju boljše odigrala zaključek dvoboja. Pri izidu 5:5 ji je uspel break, ki ga je oplemenitila z igro na svoj servis. Tamara se je sicer borila in ubranila tri zaključne žoge, četrto pa je tekmica le dobila. Dvoboj je trajal skoraj tri ure, mlada članica TK Terme Ptuj pa je prvi servis držala le malo nad 50 % zadetih (Paolinijeva 67 %). V Valenciji se nobeni od nosilk ni uspelo uvrstiti v polfinale, končne zmage na turnirju pa se je veselila - Paolinijeva ... V tem tednu je Zidanškova prijavljena na turnirju v Južni Ameriki, v Santiagu v Čilu (25.000 dolarjev). JM Kajuh Šoštanj -ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3 (-18, -16, -18) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Gobec, Burič, Stavbar, Gričnik, Horvat, Ča-brian, Gajser, Pušnik. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek. Članice Ženskega odbojkarskega kluba GSV Zava so vpisale novo gladko zmago, saj so v Šoštanju s povprečno predstavo ugnale Kajuh. Domačinke so bile večino tekme v popolnoma podrejenem položaju, saj so bile Ptujčanke boljše v vseh elementih odbojkarske igre. Na samem startu je kape-tanka Cvirnova dvakrat zgrešila pri zaključnem udarcu, nato pa je ujela pravi ritem in zaigrala na pričakovanem nivoju v napadu. V tem elementu je tokrat šlo zelo dobro mladi Horvatovi, ki je dosegla veliko točk preko »pe-nalov«, prav tako pa se je izkazala tudi z bloki. Trenerka Horvat Gojkoškova je v vseh treh nizih veliko menjavala, tako da so ponovno veliko igrale nekatere mlajše ptujske odbojkarice, ki si tako nabirajo prepotrebne izku- 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 8. KROGA: Ka- juh Šoštanj - ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3, Celje - Prevalje 0:3, Mozirje - Svolley Vuzenica 2:3, ŽOK Ljutomer - Swatycomet Zreče 3:0, Nova KBM Branik II - Benedikt 3:1, Kostmann Slovenj Gradec - Braslovče 1:3. 1. PREVALJE 8 7 1 21:6 21 2. NKBM BRANIK II 8 7 1 22:9 20 3. GSV ZAVA PTUJ 8 6 2 22:6 20 4. ŽOK LJUTOMER 8 6 2 20:7 19 5. MOZIRJE 8 5 3 18:13 14 6. S. VUZENICA 8 5 3 17:16 13 7. CELJE 8 4 4 13:17 10 8. BRASLOVČE 8 3 5 14:18 9 9. SWATY. ZREČE 8 2 6 9:20 6 10. BENEDIKT 8 1 7 8:22 4 11. SLOV. GRADEC 8 1 7 7:22 4 12. KAJUH ŠOŠTANJ 8 1 7 7:22 4 šnje. Te so bile tokrat v celoti na strani gostij, v prvi vrsti je bila na njihovi strani predvsem kakovost posameznic. ŽOK GSV Zava je ekspresno prišel do nove zmage in ostaja na 3. mestu prvenstvene lestvice ter bo to pozicijo poizkušal v prihodnjih krogih še izboljšati. Njihove želje so usmerjene čisto na vrh lige, na tej poti jih v soboto čaka novo gostovanje, saj bodo igrale z Benediktom. David Breznik Marijana Horvat Gojkošek, trenerka ŽOK GSV Zava Ptuj: »Tekma je bila dokaj povprečna. Moje igralke so začele silovito in tekmice so hitro videle, da ne bo šale. S hitrimi akcijami in uspešnimi zaključki so stopile korak pred domačinke, ki so bile na nižjem nivoju od našega. To je tudi pomenilo slabšo igro iz obeh strani, kljub povprečni igri pa naša zmaga ni bila vprašljiva.« Mali nogomet Turnir v spomin na Janka Makoterja V soboto, 3. decembra, bo v ljutomerski športni dvorani ŠIC turnir v malem nogometu v spomin na Janka Makoterja. Prireditelj, KMN Meteorplast, pripravlja že 17. turnir v spomin na preminulega predsednika, kjer se tudi tokrat pričakuje nastop več kot 20 ekip iz celotne Slovenije. Nagradni sklad turnirja znaša 2.500 evrov, najboljšim pa bodo podeljeni tudi pokali. Prijavni-na za posamezno ekipo znaša 70 evrov. Prijave se zbirajo do četrtka, 1. decembra, ko bo ob 19. uri opravljen žreb skupin. NŠ torek • 29. novembra 2016 Šport Štajerski 21 Nogomet • Simon Sešlar, trener NK Drava Dobri temelji za obstanek v ligi Foto: Črtomir Goznik Simon Sešlar: »Pri mladih igralcih moramo biti potrpežljivi, saj so kazali od navdušujočih do slabših predstav, kar pa je povsem normalno pri razvoju mladega nogometaša.« Simon Sešlar je pred sezono sprejel izziv in sedel na klop članske ekipe NK Drava. Z igralci je opravil konkretni pripravljalni ciklus in presenetljivo dobro startal v 2. ligi. Po tem so Ptujčani nekako nihali v igrah in rezultatih, kar jim je na koncu v jesenskem delu prineslo 6. mesto. Na 15 tekmah so zbrali 17 točk. S kančkom sreče bi lahko odnesli še kakšno več ... V modrem dresu je jeseni nastopilo kar nekaj mladih igralcev, ki so solidno izpolnili trenerjeve naloge in pokazali, da so dober potencial. Nekateri izmed njih so ekspresno preskočili nekaj razredov tekmovanj, kar se je poznalo, a s konstantnim igranjem na drugoligaškem nivoju so napredovali in se dokazovali iz tekme v tekmo. V drugem delu prvenstva čaka Dravo še 12 krogov, v katerih si bodo želeli čim hitreje zagotoviti obstanek v ligi. Ste zadovoljni z doseženim v tem delu sezone? S. Sešlar: »Povsem ne, saj bi se dalo narediti več. Je pa izkupiček za nas precej realen rezultat, sploh glede na številne spremembe pred začetkom sezone in na kakšen način je bila ekipa sestavljena. Realnost je ta, da veliko število naših igralcev pred to sezono še sploh ni igralo na takšnem nivoju in so se šele z določenim številom tekem privadili temu nivoju. Zaključek so odigrali boljše in tako Člani reprezentance Slovenije so sodelovali na evropskem prvenstvu za članice in člane, ki je pod okriljem najmočnejše organizacije v kikboksu WAKO od 20. do 27. novembra potekalo v Lu-trakiju v Grčiji. Na tekmovanju je sodelovalo 500 borcev iz 33 držav. Naša reprezentanca je bila tudi tokrat zelo uspešna, saj so Slovenci osvojili tri zlate, srebrno in bronasto kolajno. Evropski prvaki so postali Ti-len Zajc z Izlak, Štefan Stanič iz Nove Gorice in Blaž Potočnik iz Kranja. V reprezentanci Slovenije, ki jo je vodil Vladimir Sitar, je nastopalo 14 članov in članic, med njimi tudi Luka Vindiš iz Kluba borilnih veščin Ptuj, ki je tekmoval v disciplini point fighting v kategoriji nad 94 kg. Po vstopu v četrtfinale se je Luka Vindiš za polfinale boril z Giusepejem Zerbo. Italijan je bil uspešnejši, tako da je član KBV Ptuj osvojil končno 5. mesto na evropskem prvenstvu. »Za nami je izjemno prvenstvo, na katerem smo imeli različne trenutke in obdobja. Po katastrofalnem začetku, ko so naši borci prvi dan izgubili vseh pet tekem, smo tudi drugi dan začeli s porazom. To so bili res težki trenutki, ki pa smo jih uspeli pokazali, da napredujejo. Igralci so pokazali, da z ekipami našega kakovostnega nivoja v ligi lahko igramo in te tekme smo tudi dobro reševali, medtem ko me je malo zmotilo to, da nismo bili bolj konkurenčni proti ekipam, ki so realno boljše od nas in so pri vrhu lestvice. Mislim, da bi morali na kateri od teh tekem odigrati bolje in tudi kakšno dobiti.« Kakšna bo splošna ocena iger v jesenskem delu? S. Sešlar: »V jesenskem delu je bilo veliko nihanja v naši igri in to pripisujem predvsem temu, da ta ekipa ni bila dovolj izkušena, da bi bila v stanju kontinuirano igrati na pričakovanem nivoju. Nekatere tekme so bile za nas boljše, druge slabše, na nekaterih smo mislili, da nam bo uspelo, pa nam kakovost ni dopuščala, da bi prišli do pozitivnega rezultata. preobrniti v pozitiven trend. Po šestih porazih so se začeli odlični nastopi naših tekmovalcev, tako da so si drugi dan tekmovanja priborili pet uvrstitev v polfinale - super slovenska sreda v Grčiji. V četrtek so naši tekmovalci spet nastopali fantastično in si priborili štiri finale, ki so potekali v petek,« je svoje vtise po tekmovanju strnil predsednik Kickboxing zve- Okostje ekipe, ki jo sestavlja pet, šest igralcev, je odigralo dobro in to nam je prineslo ta trenutni rezultat. Velika nihanja v igri pa sem opazil pri zelo mladih igralcih ali pa pri tistih, ki do sedaj niso bili navajeni tega nivoja igranja. Kar se mene tiče, nisem bil z ničemer presenečen, saj so bila ta nihanja v igri pričakovana.« Kako so priložnost izkoristili mladi igralci? S. Sešlar: »Priložnost so izkoristili kar dobro. A pri teh mladih igralcih moramo biti potrpežljivi, saj so kazali od navdušujočih do slabših predstav, kar pa povsem normalno pri razvoju mladega nogometaša. Potrebujejo kontinuiteto, da bodo lahko v prihodnji sezoni odigrali pet ali deset zaporednih tekem na visokem nivoju, kot so mogoče sedaj odigrali eno, dve ali tri.« ze Slovenije in vodja slovenske reprezentance Vladimir Sitar: »Pet odličij je več kot odličen rezultat, posebej ker imamo v svojih vrstah kar tri evropske prvake. Pohvaliti moram srčnost naših borcev in bork, prikazano znanje in pripravljenost, kar je pokazatelj dobrega dela v klubih, svoj doprinos pa se trudi dodati tudi Kickboxing zveza Slovenije. Pohvaliti moram Kako vidite stanje v ptujskem klubu kot celoti? S. Sešlar: »Meni je jasno, da je situacija v klubu težka, saj je denar težko zagotoviti. Vseeno mislim, da bi nam za ta drugoligaški nivo, predvsem zato, ker imamo v klubu veliko število mladih nogometašev, morala bolj pomagati občina skupaj z nekaterimi dobrimi podjetji na Ptuju in v okolici. Predvsem mlajšim selekcijam bi morala na različne načine pomagati občina, saj pri nas redno trenira ogromno število otrok.« tudi člana KBV Ptuj Vindiša, ki na tekmovanje ni odšel najbolje pripravljen, vseeno pa se je dobro boril in korektno zastopal barve Slovenije in ptujskega kluba.« Na tekmovanju so tokrat sodili trije slovenski mednarodni sodniki, med njimi tudi ptujska mednarodna sodnika Milan Breg in Edvard Šte-gar. Franc Slodnjak Ste pričakovali boljši odziv gledalcev? S. Sešlar: »To je težko oceniti. Tudi mi nismo igrali visoko kakovostno in z rezultati nismo pritegnili več gledalcev na naše tekme. Na tem nivoju je težko pričakovati večje število gledalcev, v glavnem so prihajali tisti zanesenjaki, ki imajo res radi no- Konec tedna se je z ekipnimi tekmovanji kot prva zaključila tretja državna šahovska liga vzhod, kjer sta med 16 ekipami nastopali dve ekipi Šahovskega društva Ptuj. Prvo so sestavljali veterani, drugo pa mladina. Uspešnejši so bili prvi, ki so osvojili končno drugo mesto, kar pa ni bilo dovolj za napredovanje v višji rang tekmovanja. V tej konkurenci lahko nastopa neomejeno število ekip iz klubov in društev, ki so registrirani pri Šahovski zvezi Slovenije. Tudi več iz istega kluba, s tem da se dvoboji igrajo na štirih šahovnicah. Po odigranih osmih krogih je ekipa ŠD Ptuj 3 »veterani« zasedala 2. mesto in za vodečo ekipo ŠD Destrnik I zaostajala vsega pol točke in napredovanje v višji rang je bilo odvisno od rezultata omenjenih dveh ekip v zadnjem, devetem krogu. Več uspeha so imeli šahisti z Destrnika, saj so v srečanju z ekipo Impola iz Slovenske Bistrice zmagali s kar 4:0, medtem ko so veterani Ptuja igrali neodločeno 2:2 z ekipo iz Lendave. Tokrat sta v ptujski ekipi točki osvojila »rezervista« Milan Fijan in Silvo Zajc. Mladina ŠD Ptuj je zadnje srečanje izgubila proti ekipi iz Dravograda z rezultatom 3:1, edino zmago pa je dosegla Nika Kralj, ki je gomet in NK Drava. Kaj več pričakovati je v tem trenutku nerealno. Mogoče bi se obisk povečal, če bi bila ekipa konkurenčna za vrh.« Kdaj boste začeli priprave na spomladanski del sezone? S. Sešlar: »V sredini januarja, okrog 15. januarja.« David Breznik bila tudi sicer najboljša v svoji ekipi s 4,5 točke iz devetih partij. Pri veteranih Ptuja je bil najboljši Ciril Kužner, ki je v devetih srečanjih osvojil 6,5 točke in bil tretji na drugi šahovnici. Tretji mesti sta osvojila še Naj Pivec na prvi in Tomaž Kralj na četrti šahovnici, Leon Selišek je bil drugi na tretji, Nika Kralj sedma na drugi in Tadej Murko osmi na tretji šahovnici. Za uspeh prve ekipe De-strnika so zaslužni Franci Cirkvenčič (8/9), Mitja Kramberger (4,5/8), Branko Cvetko (8/9), Miha Mau-rič (4,5/8), Niko Merc (1/2). Lep uspeh je uspel tudi drugi ekipi Destrnika, ki se je z zmago 4:0 v zadnjem krogu s 15. mesta prebila na deseto, najboljši pa je bil Aleš Križe, ki je zbral sedem točk od možnih devet. Končni vrstni red: 1. ŠD Destrnik I 26/14, 2. ŠD Ptuj 3 »veterani« 21,5/12 (Ciril Kužner 6,5/9, Tomaž Kralj 5,5/8, Leon Selišek 4,5/6, Darko Dominko 3,5/9, Milan Fijan 2,5/3, Silvo Zajc 1/1), 3. ŠD Messer Ruše 21,5/11 ... 10. ŠD Destrnik II 19/7), 16. ŠD Ptuj 3 »mladina« 15,5/6 (Nika Kralj 4,5/9, Naj Pivec 3,5/6 Amalija Skok 3,5/9, Tadej Murko 3/6, Jernej Kos 1/5, Nejc Butolen 0/1) itd. Silva Razlag Kikboks • Člansko EP v Grčiji Pet odiičij za Slovenijo, Luka Vindiš peti Foto: Franc Slodnjak Ptujčani v Grčiji: Milan Breg, Luka Vindiš, Vladimir Sitar in Edvard Štegar Vodja ekipe je bil Nastja Čeh. Kaj on pomeni za to ekipo Drave? S. Sešlar: »Zagotovo je Nastja za našo ekipo neprecenljiva vrednost. Njegova kakovost je pripomogla k temu, da smo si z njegovimi potezami - asistencami in zadetki - zagotovili določeno število točk. Ob Čehu so bili še trije igralci - Rešek, Roškar in Bašic -, ki so dejansko kakovostnejši in so to tudi kazali iz tekme v tekmo. Da pa je Nastja veliko pred vsemi, kar se tiče izkušenj, znanja in kakovosti, pa je nesporno. A on je žal trenutno v takšni situaciji, da zaradi svojih obveznosti ne more oddelati vseh treningov z ekipo, kar bi bilo dobro za njegovo fizično pripravljenost, še bolje pa bi bilo za mlade nogometaše, saj bi se od njega lahko še več naučili.« Sah • 3. DL vzhod Napredovala prva ekipa z Destrnika, veteranom ŠD Ptuj drugo mesto 22 Štajerski Šport torek • 29. novembra 2016 Judo • 1. slovenska liga Impol najboljši v državi Judoisti Impola so v finalu ekipnega državnega prvenstva v Slovenski Bistrici s 5:2 premagali Bežigrad in se tako veselili petnajstega naslova državnih prvakov. V borbi za tretje mesto so branilci naslova iz Šiške s 5:2 premagali Olimpijo. V razburljivem polfinalu je Bežigrad s 4:3 ugnal Olimpijo, medtem ko je bil domači Impol bolj suveren, v finale se je prebil z zmago s 6:1 nad Šiško. Po borbi za bron, kjer so slavili lanskoletni prvaki iz Šiške, je bil na vrsti finale, kjer je Bežigrad lovil drugo zmago v zgodovini, Impol pa že 15. Premoč je bila na strani Bistričanov, ki so tudi po zaslugi okrepitve, olimpijca Mihaela Žganka v kategoriji do 100 kilogramov, imeli več možnosti v težkih kategorijah. Prvo točko je v kategoriji do 60 kilogramov Impolu prinesel David Štarkel, ki je bil boljši od Jaka Kavčiča. Nato je za Bežigrad zmagal Andraž Jereb, v kategoriji do 66 kg je bil boljši od Aljaža Čeha, a se je ob tem poško- Rezultati zaključnega turnirja, polfinale: Impol - Šiška 6:1 (37:10) Olimpija - Bežigrad 3:4 (27:37) Tekma za 3. mesto: Šiška -Olimpija 5:2 (38:20) Tekma za 1. mesto: Impol -Bežigrad 5:2 (33:20) Končna lestvica sezone 2016: 1. Impol 2. Bežigrad 3. Šiška 4. Olimpija 5. Branik Broker 6. Z'dežele Sankaku 7. TVD Partizan Ljutomer 8. Acron Slovenj Gradec 9. Gorišnica doval, tako da so ga morali odnesti z blazine. V kategoriji do 73 kilogramov je Žan Ahej klonil proti Luku Harpfu in Bežigrad je povedel z 2:1. Do 81 kg je nato David Volčič po zlati točki in skoraj osmih minutah borbe s prednostjo kazni premagal Martina Hojaka in izid poravnal. JK Impol je osvojil 15. naslov državnega ekipnega koraka. Foto: Klavdija Očko Finale: Impol - Bežigrad 5:2 (33:20) David Štarkel - Jaka Kavčič 1:0 (10:0) Aljaž Čeh - Andraž Jereb 0:1 (0:10) Žan Ahej - Luka Harpf 0:1 (0:10) David Volčič - Martin Hojak 1:0 (1:0) Gregor Kocmut - Matija Harpf 1:0 (10:0) Mihael Žgank - Janez Vidmar 1:0 (7:0) Vito Dragič - Gašper Trušnovec 1:0 (5:0) A na vrsto so prišle težje kategorije, kjer je bil Impol v prednosti. Dobil je vse tri naslednje dvoboje, zadnjega Vito Dragic, najboljši judoist rednega dela (zmagal je v vseh borbah), za kar je prejel tudi posebno priznanje. »Zmagali smo, to je najpomembnejše. Res sem vesel tega naslova, še posebej pa priznanja za najboljšega judo-ista slovenske lige v tej sezoni, ki sem ga dobil prvič. Dobil bo posebno mesto v moji vitrini, zdaj pa novim ciljem naproti. Čeprav sem se boril poškodovan, pred dvema tednoma sem si natrgal kolensko vez na tekmi slovenskega pokala, sem zmagal, kar me veseli. Zdaj me čaka mirovanje, opravil sem magnetno resonanco in za zdaj še ni potrebna operacija. Če ne bo bolje, pa me čaka tudi to, kar pomeni bržkone daljšo odso- tnost z blazin,« je dejal Vito Dragic. Člansko ekipo Impola je še zadnjič vodil dolgoletni trener Franc Špes. »Zelo sem ponosen na vse fante, ki so se danes resnično srčno borili. Pustili so srce na blazinah, tako da se sam lahko zdaj od tega tekmovanja poslovim z dvignjeno glavo. V prihodnje kljub odhodu v pokoj ostajam v judu, bdel bom nad mlajšimi kategorijami, članski ekipi pa bom priskrbel dostojnega naslednika na trenerskem mestu,« je dejal Špes. sta, JM Plavanje • Mednarodni miting v Mariboru Ptujskim plavalkam devet osebnih rekordov Na kopališču Pristan je bil v soboto izveden 26. mednarodni miting memorial Toneta Božiča. Gre za mitinga za mlajše plavalce, ki jih je bilo tokrat v Mariboru prijavljenih kar 324. Plavalni klub Terme Ptuj so zastopale Sara Lampret, Viktorija Rihtarič in Gaja Plohi. Nadarjene mlade plavalke ptujskega kluba so skupaj skočile v vodo 12-krat in pri tem odplavale devet osebnih rekordov. V močni konkurenci pa so bile tokrat v Pristanu kar precej oddaljene od stopničk. David Breznik Trojica plavalk PK Terme Ptuj na mitingu v Mariboru MATEJ MAK0VEC, DR. MED, SPECIALIST KIRURG, 0 KRČNIH ŽILAH IN K0MPRESIJI Promocijsko sporočilo Teta Pehta, a vas pa nič noge ne bole? Veste, da se vsak drugi Slovenec po 50. letu sooča s težavami krčnih žil? Z Matejem Makovcem, dr. med., specialistom kirurgom na področju žilne kirurgije, ki se dnevno srečuje s tovrstnimi tegobami pacientov, smo se pogovarjali, kako si lahko pri teh težavah pomagamo sami. Ne glede na starost, tako pri moških kot ženskah, je vprašanje, kako pravočasno prepoznati simptome krčnih žil in kaj lahko sami naredimo, da do krčnih žil ne pride oz. da se krčne žile pojavijo čim kasneje. Znakov obolenj je lahko več. Pojav obolenja je lahko vezan na delo, ki ga bolnik opravlja, in na način življenja. Ne smemo pa pozabiti tudi na genske pre-dispozicije - v takšnih primerih je preventiva nujna. Najpogostejši simptomi, ki kažejo na začetek razvoja krčnih žil, so predvsem utrujene noge, oteklina okoli gležnjev, nemirne noge, nočni krči in srbečica. Kaj so krčne žile? Pri krčnih žilah gre za bolezensko razširjene vene, običajno na nogah. Posledično so prizadete vene lahko izvor strdkov, vnetij ali ran, ki se ne celijo. Največkrat so krčne žile posledica slabega odtoka krvi iz nog, kar pomeni, da s povečanjem tlaka v venah žilne stene popuščajo in se stene razmaknejo, s tem zaklopke ne tesnijo več dobro, to pa oteži pretok krvi k srcu. Kaj pospeši nastanek krčnih žil? K nastanku krčnih žil smo ljudje nagnjeni, genska preddispozicija. Nekatera stanja in poklici pa nastanek in rast žil se pospešujejo (prevelika telesna teža, nosečnost, dolgotrajna stoja na mestu, delo na visoki temperaturi, dvigovanje bremen, napenjanje). K nastanku krčnih žil prispeva tudi neudobna obutev, visoke pete. Kako si pomagamo sami? Sami si v prvi vrsti lahko pomagamo s splošno skrbjo za naše telo. Uravnotežena prehrana, dovolj počitka in redna telesna aktivnost. Zelo visoke pete, sedenje s prekrižanimi nogami in sedenje po turško niso priporočljivi. Da se krčne žile pojavijo čim kasneje ali sploh ne, je priporočljiva udobna in prava obutev, nošenje kompresijskih nogavic, občasna masaža nog in sproščujoča hladna kopel. Kako deluje kompresijska nogavica? Naloga kompresijske nogavice je, da pritiska na gleženj in golen ter stegno. Tlak mora biti pravilno razporejen, tako, da od spodaj navzgor pada, kar omogoča potisk krvi iz spodnjih delov nog k zgornjim. Princip je v prenašanju pritiska iz površine kože na žilo, tako se zoži njen premer in ponovno vzpostavi delovanje zaklopk, ki omogočajo vračanje krvi v srce. Z uporabo kompresijskih nogavic pospešimo in izboljšamo cirkulacijo krvi v nogah in s tem zmanjšamo možnost zastajanja krvi. S tem načinom lahko prepričimo številne nevšečnosti, ki nas lahko doletijo čez nekaj let. Imate v mislih kakšno posebno kompresijsko nogavico? Ja, pred nekaj časa sem zasledil novost - nogavice, ki so razvite v Sloveniji in jih v Sloveniji tudi proizvajajo, oglašujejo pa se kot »oporne nogavice s postopno kompresijo«. Posebej cenim inovativni pristop zasnove in izdelave kompresijske nogavice. Ker vsebujejo veliko bombaža, so lahke in zračne. Obdelane so s srebrnimi ioni, kar dodatno pripomore k boljši higieni nog. Taka nogavica se mi zdi dober izbor za vsakodnevno rabo, ki je pomembna preventiva za čim kasnejši nastanek žilnih obolenj. Asist. mag. Matej Makovec, dr. med., specialist kirurg, www.venula.si DOKOLENKESILVERLINE s postopno kompresijo vam: Močno izboljšajo prekrvavitev Ščitijo pred mikrobi in bakterijami Pospešuje regeneracijo Preprečujejo otekanje nog Primerne za vsakogar Vaša cena? Pokličite za praznično ponudbo! — redna cena — 2790EUR Naročite na 0803025 www.vitavera.si Silverline™ Vita Verad.o.o., Dunajska 51,1000 Ljubljana Štajerski TEDNIK torek • 29. novembra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 23 Cirkulane • Izid narečnega slovarja Belanski guč ne bo pozabljen V Društvu za oživitev gradu Borl (DgB) bodo na god svete Barbare, farne zavetnice, izdali knjigo Belanski narečni govor. Skozi Cirkulane teče potok Bela, po katerem se prebivalci današnjega ozemlja občine Cirkulane imenujejo Belani. Ti imajo prav posebno in izjemno melodično narečje, ki so ga zdaj sklenili tudi zapisati. Slovar be-lanskega narečnega govora na skoraj 400 straneh zajema urejeno slovarsko gradivo, slovnične in glasovne posebnosti narečja ter besedne zveze in reke, ki pojasnjujejo rabo določene besede v vsakdanjem življenju. Več kot 6.000 gesel spremlja tudi zgoščenka z 22 posnetki desetih avtohtonih govorcev in dveh in-terpretatorjev besedil. Predsednica DgB Sonja Golc pojasnjuje, da že od vsega začetka v društvu deluje tudi sekcija za kulturno dediščino, nekateri pa so v preteklosti posamezne narečne besede že zapisovali: »Sprva se je projekt slovarja razvijal bolj spontano, organizirano pa smo ga zastavili v letu 2013.« Gre za tretjo publikacijo v zbirki Svet Belanov; leta 2013 so v društvu izdali knjigo Žrtve vojn z ob- 0 To nedeljo goduje Barbara Nov slovar bodo predstavili to nedeljo, 4. decembra, ob 13. uri v večnamenski dvorani v Cirkulanah, nekoč Sveti Barbari v Halozah. Društvo za oživitev gradu Borl bo v sodelovanju z drugimi društvi iz Cirkulan in okolice ta dan pripravilo tradicionalno prireditev Barbarno; organizatorji napovedujejo semanji dan, v bogatem spremljevalnem programu pa bosta grof in grofica Sauer z Borla spregovorila potomcem svojih podanikov ... (Z leve:) Petra Petek, Petra Letonja, Martin Prašnički, Sonja Golc in som prvega belanskega slovarja Foto: EM Mira Petrovič s poskusnim odti- močja Cirkulan, lani pa S srcem za Borl. Uredniški odbor novega slovarja so sestavljali Martin Prašnički, Mira Petrovič, Petra Petek in Petra Letonja, ki so opravili več tisoč ur prostovoljnega dela. Pripravili so vrsto delavnic, zbirali besedje med ljudmi, ga urejali in proučevali. Pri snovanju slovarja, ki se je izkazal za Ormož • Teden medgeneracijskega učenja Druženje ob izdelavi prazničnih obešank in peki piškotov Izdelava prazničnih obešank, peka piškotov in predavanje o Bachovih esencah. S temi zanimivimi delavnicami se je center medgeneracijskega učenja pri Ljudski univerzi Ormož že tretje leto zapored pridružil Tednu medgeneracijskega učenja. »V Tednu medgeneracijskega učenja smo organizirali tri delavnice - namesto adventnih venčkov smo se odločili za nekoliko modernejšo obliko praznične dekoracije in si izdelali praznični mobile, oziroma obešanko pod mentorstvom Tadeje Ozmec. V sredo smo uživali v gostoljubju OŠ Ormož in si v njihovi gospodinjski učilnici pod vodstvom Milice Kosi iz Društva kmečkih žena Ormož spekli praznične piškote, v četrtek pa smo prisluhnili predavanju Bogdane Brglez Fink, ki je navdušila s predavanjem o čudovitih Bachovih esencah, ki poskrbijo za harmonijo naših čustev. Vse prireditve so bile lepo obiskane in gotovo bomo dejavnost nadaljevali tudi v prihodnje,« je dogajanje v sklopu tedna medgene-racijskega učenja, ki je potekal med 21. in 25. novembrom, povzela direktorica Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša. Ob tem je še povedala, da je center medgeneracijskega učenja, ki deluje pod okriljem ormoške ljudske univerze, zaživel pred tremi leti v okviru Zveze ljudskih univerz Slovenije. V sklopu vseslovenskega projekta pripravljajo vrsto zanimivih prireditev in dogodkov, na katerih spodbujajo sodelovanje med generacijami na področju izobraževanja in usposabljanja z vključitvijo različnih organiza- cij v okolju. Pri izvedbi je letos sodelovalo kar dvanajst partnerjev oziroma ustanov, predvsem šolske in kulturne ustanove: »Vsa dejavnost je brezplačna tako za uporabnike kot za izvajalce, zato je razveseljivo dejstvo, da smo lani poleg redne mesečne delavnice glede na dodatno izražene želje še povečali načrtovano ponudbo. Tako smo lani izvedli kar 13 delavnic na več lokacijah. Udeležilo se jih je rekordno število ljudi, kar 345. Za primerjavo - v šolskem letu 2014/15 je bilo izvedenih devet delavnic oziroma predavanj, na katerih je bilo skupno 189 udeležencev.« Monika Levanič enega največjih in najzahtevnejših projektov DgB, so sodelovali številni domačini, pa tudi poznavalci in izvedenci. Celoten projekt (ta poleg knjige zajema tudi predavanja, delavnice, zloženke itd.) je stal okoli osem tisočakov; šest jih je prispevalo Ministrstvo za kulturo, poldrugega tisočaka je primaknila cirkulanska občina, z donacijami pa so se izkazali podjetniki, društva in posamezniki. Belanski govor dobil svojo pisavo Belanski govor ima posebne vokale, kakršnih slovenski knjižni jezik ne pozna. Prašnički pojasnjuje, da tega narečja še nikoli doslej niso sistematično zapisovali: »Zato ni bilo treba le ugotoviti vokalizmov, temveč se tudi odločiti, katere znake oz. črke bomo uporabljali za te vokale.« V uvodnem poglavju tako predstavlja pisavo za zapis značilnih glasov, pa tudi pojasnila k slovnici in pregibne posebnosti besednih vrst. Slovar s tem ne bo zanimiv le za domačine, temveč tudi za dialektologe. Letonja pojasnjuje, da je naš materni jezik narečje: »Narečja se najprej naučimo in ga uporabljamo vse življenje, šele preko njega se naučimo tudi knjižnega jezika.« Petrovičeva priznava: »Sami smo bili presenečeni nad tem, kako pogosto se nismo strinjali, kako se čemu reče ...« Belanski govor je namreč v vsakem naselju malo drugačen, včasih pa so besede celo povsem različne; v slovarju so upoštevali tudi različice. Petkova je poudarila, da slovar nikoli ni za vselej končana knjiga: »Narečje se razvija in spreminja, zato bo morda kdo nekoč še kaj dodal ali spremenil.« Belanski govor se, kot druga narečja, danes hitro spreminja, številne besede pa tonejo v pozabo. Z belanskim slovarjem, ki ga je kot veliko delo pohvalil tudi profesor dr. Bernard Rajh z mariborske Pedagoške fakultete, so tako ravno še ujeli pravi čas. V uredniškem odboru so prepričani: »Zapis tega besedja v tiskanem slovarju je edino zagotovilo, da se bo nekako ohranilo v naši (slovenski) zavesti.« Eva Milošič Ljubljana • Knjižni sejem 2016 Dornavčani zasedli oder Cankarjevega doma Največji knjižni sejem v Sloveniji je na široko odprl vrata v svet branja, znanja, domišljije, idej, sanj in čudežnih potovanj. Na domoljubno potovanje so se pod okriljem založbe Kreativna PiKA iz Trnovske vasi podali tudi Dornavčani. Na odru v Ljubljani so se predstavili kar z enournim programom v sklopu dveh dogodkov: kratke otroške monoigre Vojak, umetnik, junak - Rudolf Maister, ki je nastala po istoimenski knjižici, in debato Domoljubje, zapisano z ljubeznijo. Vlogo Rudolfa Maistra je odigral Anej Šilak, z vmesnimi vložki so Maistrovo poezijo pre- birali Nino Leben, Jan Žvegla in Marko Zelenjak, ki je tudi zaigral na klarinet. Preprosto, a vsebinsko bogato besedilo je pripravila mentorica Zlatka Zelenik. Program se je nadaljeval s pogovorom o domoljubju, ki ga je povezovala Liljana Klemenčič. Na odru so svoje knjige predstavljale srednješolke Tajda Špes, Jana Me- ško in Katja Šacer z mentorjem Alešem Mardetkom. Kar štiri knjige so napisale in ilustrirale takrat še kot učenke OŠ dr. Franja Žgeča Dornava in z njimi dosegle izjemne uspehe. Založba kreativna PiKA jih je oblikovala, natisnila, izdala in uspešno prijavila na 32. SKS. ZŠ Foto: LU Ormož Foto: ZS 24 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 29. novembra 2016 Hajdina • Dan šole Ženitovanjske navade nekoč Priprave in celotno dogajanje, povezano z dnevom šole na OŠ Hajdina, se je začelo z besedami na vabilu: »To je ljubezen, ki se je v srcih rodila in najine poti v eno je združila.« Misli so nas vodile k raziskovalni nalogi, v kateri so se učenci pod vodstvom mentorja, učitelja Iztoka Milošiča, podali na odkrivanje delčka preteklosti - poroke nekoč. Prstani, šopek, šranga, bala - vse to so bili simboli, ki so zaznamovali ta življenjsko pomemben korak. Beseda o ljubezni kot najvišjem možnem čustvu, radosti, ki spremlja odločitev dveh - vse to je govorilo samo zase. Program je bil splet glasbeno-pevsko-plesnih točk, v katere so mentorji in učenci vložili veliko truda in energije ter jih postavili na ogled pred polno dvorano. Med njimi so s svojo besedo spretno krmarili povezovalci programa - učenci iz 8. razreda. Množične razredne točke, glas harmonike, zbor, skeč v narečju in nastop folklorne skupine so popestrili četrtkov popoldan, 27. 10. 2016. Slavnostna govornica je bila ravnateljica, ga. Vesna Mesarič Lorber, ki se je vsem iskreno zahvalila za podporo in sodelovanje. V svojo družbo je povabila tudi goste iz sosednje Republike Hrvaške - predstavnike prijateljske šole OŠ Side Kašutic iz Radoboja. Obiska smo bili zelo veseli, saj se v letošnjem šolskem letu na- dejamo prijetnega sodelovanja, ki bo še dodatno okrepilo slo-vensko-hrvaške odnose. Številne dejavnosti v okviru kulturnega dne smo zaključili z ogledom razstave v sosednjem prostoru. Obiskovalci so imeli priložnost videti veliko lepih in domiselnih izdelkov, ki so jih oblikovali mentorji in učenci na razredni stopnji. Povezovalna nit je bila »poroka nekoč«. Prijetno druženje je pustilo dober vtis in veliko pozitivne energije, ki jo še kako potrebujemo na vsakem koraku našega življenja. Irena Vesenjak Ptuj • Zaključek meseca šolskih knjižnic na Gimnaziji Ptuj Proza in pesmi gimnazijcev Zadnja oktobrska sreda je bila na Gimnaziji Ptuj poseben dan - odprtje razstave Knjige ptujskih gimnazijcev, ki so jo v sodelovanju z avtorji (Najo Cajnko, Barbaro Fridl, Blažem Glogovčanom, Anjo Horvat, Jano Meško, Nino Osenjak, Katjo Šacer, Tajdo Špes, Katarino Vaupotič, Lucijo Vaupotič in Sandro Žumer) pripravili člani gimnazijskega knjižničnega kluba Dotik. Mlade ustvarjalce književnih del so ob njihovih knjigah predstavili z intervjuji o njihovem ustvarjalnem procesu, odnosu do branja in življenja, njihovih poklicnih željah in nadaljnjem ustvarjanju. Razstavo sta v imenu ustvarjalcev odprli predsednica knjižničnega kluba Maruša Kocbek in Tjaša Gajšek, ki je celome- sečno dogajanje, vsebino in pomen razstave za vse ustvarjalce opisala z besedami: »Literatura in mladost skupaj vedno ubirata prav posebno pot. Na Gimnaziji Ptuj se trudimo spodbujati umetnost, ki tli v dijakih, pa tudi samoiniciativnosti našim dijakom očitno ne manjka. Mnogi med njimi so svoja dela že uspeli izdati in ta na knjižnih policah stojijo zraven del starejših in izkušenejših avtorjev. Razstava Knjige ptujskih gimnazijcev je v letu 2016 poklon vsakoletnemu praznovanju mednarodnega dneva šolskih knjižnic v oktobru in hkrati znak spoštovanja in občudovanja naših mladih avtorjev.« Jelka Kosi Ptuj • Donacija Humanitarnega društva Soroptimist Ptuj Prvi pitnik vode v mestu Dober mesec dni so na Vinarskem trgu na Ptuju izvajali dela, s katerimi so polepšali ta delček mesta. Zelenico s prvim pitnikom vode in priročnima lesenima klopcama so uredili na pobudo in s pomočjo donacij, ki so jih zbrale članice humanitarnega društva Soroptimist Ptuj. Od minulega tedna naprej imamo v centru najstarejšega slovenskega mesta novo pridobitev -pitnik vode, ki je postavljen na Vinarskem trgu, je na razpolago vsem občanom in obiskovalcem mesta. V uporabo je bil predan v torek, ob njem pa sta postavljeni tudi dve klopci. Gre za darilo humanitarnega društva Soroptimist Ptuj,, ki ga ob svoji 15-le-tnici delovanja podarjajo mestu. Investicijo so izvedli s pomočjo donatorjev. Odprtja se je udeležil tudi župan Miran Senčar. Dženana Kmetec ISfÄ i&WB \ ■ Foto: CG Ormož • Biserna poroka zakoncev Križanič Skromnost, zaupanje, zvestoba V družbi najbližjih svojcev ter prijateljev in sosedov sta minulo nedeljo visok skupni življenjski jubilej, 60-letnico skupnega zakona, obhajala zakonca Ivanka in Franc Križanič iz Veličan. Ob biserni poroki sta se prijazna Prleka z velikim zadovoljstvom, a tudi grenkobo, spominjala preteklih, najprej otroških, nato skupnih let, saj sta se poročila kot 20- in 19-letnika. Franc se je rodil 9. septembra 1934 v bližnji Plešivici, Ivanka pa 28. januarja 1935 v Ilovcih. Takoj po poroki sta si kupila lastni dom v Veličanah, kjer živita tudi danes. Tam se jima je rodilo vseh pet otrok, tri hčere (Minka, Ema in Cvetka) in dva sinova Slavko in Peter, ki sta žal umrla pred šestimi oz. osmimi leti. V pomoč so jima hčerke in snaha, ki so jima ob tem visokem jubileju pripravile lepo slavje. Mož Franc je bil večji del delovne dobe traktorist v Zadrugi Ormož, žena Ivanka pa je vse življenje bila gospodinja in je hkrati vzgajala otroke. Slednji so jima rodili osem vnukov, imata pa tudi Foto: Tivadar Skromnost in zaupanje sta največji vrlini bisernoporočencev Ivanke in Franca Križaniča. sedem pravnukov, ki ju še posebej razveseljujejo in jima lepšajo dneve. Bisernoporočenca sta še vedno polna energije in se veselita vsakega novega dne, pa tudi zdravje jima dobro služi. Največje vrednote Ivanke in Frančka Kri- žaniča so: skromnost, poštenost, razumevanje, zaupanje, odkritost in zvestoba. Danes živita sama v najlepšem predelu Jeruzalemskih goric, še vedno skromno, kot je bilo njuno vse življenje. O. B. Destrnik • Srečanje starejših V znamenju druženja Občina Destrnik je v začetku meseca v Volkmerjevem domu kulture priredila srečanje starejših občanov, starih nad 70 let. Srečanja se je udeležilo okrog 80 povabljenih. Organizatorji so pripravili krajši kulturni program, v katerem so se predstavili učenci domače osnovne šole. Nastopali so Ana Dvoršak, Špela in Luka Anželj, Luka Caf in Denis Koser. Program je povezovala Lidija Ličen. Udeležence je pozdravil in nagovoril župan Vladimir Vindiš, prireditev pa je bila tudi v znamenju druženja in kulinarične pogostitve. ^^ Foto: Tanja Hauptman Foto: CG Foto: JK torek • 29. novembra 2016 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 25 Hajdina • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Masa in Lana, hajdinski polfinalistki V Športni dvorani Osnovne Sole Hajdina je 24. novembra potekal enajsti predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in Občino Hajdina, Osnovno šolo Hajdina z vrtcem Najdihojca in družbo Radio-Tednik Ptuj. Sponzorji prireditve G PILOT Simply Write BAGS ® SMORE SMORE wsm FBI ion Foto: Črtomir Goznik Maša Belič, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Pojem že od petega leta, najraje zabavne pesmi. Nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale. To je bilo zame veliko presenečenje." Hajdinska osnovna šola ga je pripravila v sklopu že tradicionalnega dobrodelnega bazarja pod naslovom Delo pridnih rok hajdinskih otrok, na katerem sodelujejo tudi učitelji in povabljeni gostje. Prizadevajo si, da bi zbrali čim več sredstev za šolski sklad, da bi učencem in najmlajšim v vrtcu omogočili čim več. Ravnateljica Osnovne šole Hajdina Vesna Mesarič Lorber se je zahvalila vsem, ki so sodelovali na bazarju, prav tako pa vsem mladim pevskim talentom, Hajdinski pevski upi ki so s svojim petjem razveselili številno občinstvo. Zahvalila se je tudi občini Hajdina, da jih je podprla v tem projektu, kot tudi družbi Radio-Tednik Ptuj za ta hvalevreden projekt, ki spodbuja petje slovenskih pesmi. Na mlade pevce je ponosen tudi hajdinski župan Stanislav Glažar. Tudi njihov nastop dokazuje, da je v občini Hajdina in tudi v šoli kultura zelo razvita, je povedal. Zmagovalcem predizbora je zaželel veliko uspeha tudi v nadaljevanju projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Ta v tretji sezoni za zmagovalca prinaša izjemno lepe nagrade, med drugim jima bo Sazas omogočil snemanje lastnih pesmi z video-spotom. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj je na predizboru govoril direktor Drago Slameršak. Petje slovenskih pesmi združuje in daje občutek pripadnosti slovenstvu. To poslanstvo združuje in razveseljuje, je poudaril. ^.Nova KBM IGP PROJECTING Ii SAZAS Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Za polfinalno vstopnico so se v mlajši kategoriji potegovali: Maša Černezel, Nik Vintar, Neža Angel, Julija Mohorič, Manca Sitar, Maša Belic, Pia Premužič Gojkovič, Ana Angel in Luka Šlamberger; v starejši pa: Nika Sitar, Elizabet Šuler in Laura Jambrovič, Kamer Smajl Krasniq Lana Varžič, zmagovalka v starejši kategoriji: „Ne vem, kaj bi rekla, vse je tako nepričakovano. Peti sem začela že pri štirih letih. Nastopam pa že od osmega leta. Kako bo v polfinalu, bomo videli." in Lana Varžič. Komisija, Tone Topolovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik, je odločila, da bosta na polfinalnem odru nastopili: Maša Belic, učenka 4. a-razreda v mlajši kategoriji (Moja pesem) in Lana Varžič, učenka 7. a-razre-da v starejši kategoriji (Vračam se domov). Na prireditvi je zapel tudi šolski zbor, nastopili pa so tudi najmlajši iz vrtca Najdihojca. MG Ptuj • Praznična okrasitev: priprave v polnem teku Kako bo praznični Ptuj okrašen letos? Da je krasitev mesta v prazničnih dneh z vidika turizma ključna, se zavedajo vsi akterji, ki pripravljajo letošnjo decembrsko podobo Ptuja. Ker se najbolj veseli mesec v letu nezadržno bliža, je večina stvari okrog tega, kako bo mesto okrašeno in kakšne novosti nas čakajo, že znanih. Priprave so v polnem teku, pomembno vlogo in možnost, da pokažejo svojo inovativnost, pa imajo tokrat tudi dijaki ptujskih srednjih šol. „Krasitev mesta v decembrskem času je ključna za dobro obi-skanost katerega koli slovenskega mesta. Da je primerna krasitev turistična atrakcija, se zelo dobro zavedamo na Zavodu za turizem Ptuj, zato del naših sredstev namenjamo tudi za krasitev neba nad Ptujem. Povezali smo srednjo Ekonomsko šolo ŠC Ptuj, Strojno šolo Ptuj in mentorico Stanko Va-uda. Ravnatelja obeh šol sta temu zelo naklonjena, mi pa se veselimo, da bo izdelek delo ptujskih dijakov. Tako si želimo zagotoviti tudi mlade obiskovalce mesta, ki bodo prišli pogledat svoje delo ali delo svojih vrstnikov," letošnji koncept sodelovanja pojasnjuje Katja Gonc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Vodja projekta Stanko Vauda Benčevič o letošnji krasitvi pravi, da bo spektakularna. Rdeča nit bo prehod iz novega leta v pustni čas, koncept pa bodo nadgrajevali: „Igrali se bomo ter hkrati ustvarjali za nekaj časa drugačno podobo Ptuja oz. bolj natančno, predvsem se bomo lotili Mestnega trga, Slovenskega trga in Murkove ulice. Lučk bo toliko, kolikor je na voljo finančnih sredstev. Ravno zaradi finančnih omejitev prihajata do izraza mladostno kreativno izražanje in iznajdljivost, da lahko z manj ustvarimo veliko. Projekt je seveda poln presenečenj, ki jim bomo priča mi sami in potrudili se bomo, da bo mesto v tem pravljičnem času nadgradilo svojo dušo. Seveda si želimo, da bi vsako leto lahko kaj dodali in koncept razvijali." Del okraskov naj bi ostal nameščen vse do pusta. Da je ideja o vključevanju dijakov v ta projekt zelo dobra, je prepričan tudi ravnatelj Strojne šole Ptuj Bojan Lampret. „Moram povedati, da sem bil kot inženir strojništva fasciniran nad vsemi idejami praznične okrasitve Ptuja, ki mi jih je predstavila Stanka Vauda Ben-čevič in seveda sem z največjim navdušenjem sprejel povabilo, da sodelujemo pri nekaterih konkretnih aktivnostih prazničnega okraševanja Ptuja. Proces učenja v šoli je tako popoln, saj so dijaki dejansko materializirali svoje znanje preko prispevka v najožji lokalni skupnosti," pojasnjuje Lampret. Ptujski „strojniki" sodelujejo pri izdelavi dveh novoletnih smrek z okraski. Ker ima šola v prenovljenih programih možnost, da 20 % vsebin prilagodi potrebam lokalnega okolja, so priložnost, da to izkori- V delavnicah Strojne šole že nastajajo izdelki, ki bodo letos krasili naše mesto. „Lučke" ljudi privabijo Svetnica Nuška Gajšek je predlagala, da se zvišajo proračunska sredstva, namenjena okraševanju, kar bi omogočilo, da se Ptuj letos okrasi intenzivneje kot doslej. Po njenem mnenju je sicer mesto lepo, a za praznični čas premalo okrašeno in osvetljeno, saj da je okrasitev skoncentrirana na Mestni trg in tržnico. Letos bo Mestna občina Ptuj, kot izhaja iz proračuna, namenila za praznično krasitev mesta 16.000 evrov, Gajškova pa predlaga zvišanje te postavke. stijo na Ekonomski šoli ŠC Ptuj, videli tudi v tem projektu. Dijakinje bodo dekoracijo pripravljale pri praktičnem pouku, v izdelavi pa je tudi osnutek turističnega vodnika za mlade po Ptuju. „Izkoristili smo potencial, ki ga imajo mladi in ga združili z institucijami v lokalnem okolju. Na ta način bomo vsi pridobili: dijaki izkušnje iz realnega okolja, šola in zaposleni nove izzive sodelovanja, mesto pa lepši videz," pojasnjuje Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj. Okraševati so te dni že začeli, na prižig lučk pa bo treba počakati do 5. decembra. Dženana Kmetec Foto: ČG 26 Štajerski fEDNIK Zeleni tednik torek • 29. novembra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kalčki, poganjki, pomemben vir odpornosti in moči pozimi Zima je torej pred vrati, prve snežinke smo letos tudi že videli. Kljub temu pa lahko rečemo, da je bila jesen topla, zato na vrtu zelenjave sicer še ne manjka. Kljub temu pa bodo prišli tedni, ko bo premrzlo in premokro, da bi šli na vrt, ali pa nam bo (to si verjetno mnogi tudi želimo) sneg prekril naš vrt. Takrat je sveže zelenjave zelo malo. O tem, ali je zelenjava v trgovinah res sveža, bi se lahko pogovarjali. Zakaj si ne bi nekaj vitaminč-kov pridelali tudi sami kar doma v kuhinji. Kitajci in drugi azijski narodi so že pred več kot 3000 leti spoznali moč narave, ki se skriva v kalečih semenih. Kalčke si danes z malo denarja lahko pridelamo tudi sami. Zakaj so kalčki največ, kar nam lahko nudi narava Seme je rastlina v malem, v seme rastlina vloži vse, kar zmore, sončno energijo, energijo zemlje in svojo moč in vitalnost. V semenu je shranjena zaloga hrane, vitaminov, mineralov, encimov in vsega, kar je za mlado rastlinico potrebno, da zraste in začne skrbeti sama zase. Te snovi niso namenjene samo njeni prehrani, ampak tudi zaščiti pred vsem slabim, s čimer se utegne na poti od semena do prvih pravih listov srečati, vremenu, boleznim, škodljivcem ... Uživanje semena ni nič novega in je poznano prav vsem narodom, spomnimo se samo na pomen kruha nekoč. Danes so mnogi že tako polni vsega, da jim kruh ne pomeni ničesar. Tudi samo seme skriva in nam nudi veliko dobrega, a seme je do kaljenja mlade rastlinice samo konzervirana hrana, številne koristne snovi se sprostijo šele, ko rastlinica začne kaliti. Ker pa jih mladika porabi, jih seveda z rastjo rastline vedno manj, zato je za naše zdravje ravno trenutek kaljenja - kalček najbolj dragocen in nam takšen majhen kaleč lahko nudi koncentrat vsega, kar nam nudijo kasneje iste rastline. Mogoče pa bo ta izraz zanimiv tudi za vse tiste, ki menijo, da lahko vse za zdravje dobimo iz različnih stisnjenk, koncentratov, tako danes nekateri zamaskirajo enostavno besedo tablete, da je ne prepoznamo in smo veseli, koliko smo z njihovim uživanjem naredili za svoje zdravje. Ne pozabite pa, koliko papirja, plastike, energije je bilo potrebno za nastanek takšnih »koncentriranih« vitaminov in mineralov - saj je bilo treba naravne rastline nabrati, stisniti, izsušiti, obogatiti z nosilci in lepili, nato zaviti v lepe ovojčke, pripeljati daleč do skladišč, nato trgovin, da pridejo do nas. Saj je tudi za pridelavo semena za kalč-ke potrebno nekaj energije, tudi spakirano je danes v lepe ovojčke, ki se bleščijo, vendar lahko nekatera semena, kot so semena žit, ajde, stročnic ., pridelamo tudi sami in prihranimo naravi tudi obremenitev, ki jo trajno prinaša vsako pakiranje in prodaja semena. Najenostavnejši kalčki zrastejo na kuhinjskem oknu Mnogim se zdi nakaljevanje semena zelo zapleten postopek, ki se ga ne želijo lotiti. A najenostavnejši način je setev vrtne kreše ali rukole, pa tudi žit na okenskih policah. Vzamemo lahko plitve posode, podstavke, lahko pa tudi lončke in jih napolnimo z mešanico zemlje in peska. Nato poseje-mo omenjeno seme, ki ga kupimo v trgovinah, žita pa lahko dobimo tudi na kmetijah ali pridelamo sami na vrtu. Da se znebimo nadležne lupinice semena, ki rada ostane na kalečih rastlinah, seme nekoliko bolj na debelo, kot smo navajeni, pokrijemo z zemljo. Kar dober centimeter ali dva zemlje Rukola: kalčki, polni odpornosti za naša telesa. Foto: Miša Pušenjak nasujemo na našo setev. Ker smo posejali zelo gosto, tako, da se semena skoraj dotikajo med seboj, bodo kljub vsemu vzkalila. Res pa je, da bo trajalo kakšen dan več. Setev zalijemo, sama posode do vznika rastlin zavijem v folijo za živila, tako je lažje ohraniti vlago, in damo nekam na toplo. V tem trenutku svetloba še ni potrebna, zaželeno pa je, da je temperatura okoli 25 oC. Ne pretiravati, ker višje temperature spet upočasnijo potek kaljenja. Takoj ko se površina zemlje zgane, pa damo setev na svetlo. Le tako se bodo sprostile prav vse koristne snovi iz semena v mlado rastlinico. Kreša je tako običajno primerna za rezanje že pet do sedem dni po setvi. Vsaj meni se zdi lažje pridelati krešine kalčke tako, saj je v semenu veliko sluzi, ki jo je v začetku kar tečno izpirati, če gojimo kalčke v klasičnih kalilnikih za kalčke. V tem primeru seme najprej dobro operemo s čisto vodo in ga damo kar takoj v kalilnik. Ker se močno sluzi, naj seme ne prekrije dna posode za nakalje-vanje, da bo izpiranje sluzi lažje. Seme spiramo dvakrat dnevno, kalčki pa so primerni za uporabo po 5-6 dneh. Namesto v ločke v zemljo jo lahko sejemo tudi na večkrat preganjene in namočene papirnate brisače, vendar je zoprna luščina semena, ki rada ostaja na rastlinicah. Setev v zemljo, ki je ni potrebno veliko, le dva do tri centimetre in še dodatna dva za pokrivanje semena, pa je najenostavnejša, odpadejo težave s sluzenjem semena in nadležnimi semenskimi lupinicami. Rastli-niče, ki nastavijo prvi pravi list, preprosto porežemo s škarjicami, jih dodamo namazom, solatama ali pohrustamo kar tako. Nekoliko dalje kali in raste ru-kola, nekje po 14 dneh pa je že primerna za rezanje. Kaljenje pšenice v zemlji traja dalje, saj je sejana uporabna predvsem za sočenje sokov. Zato sicer že izgubimo tisti začetni bum vseh koristnih snovi, saj počakamo, da setev lepo ozeleni, a koristnih snovi za nas ostane vseeno kar veliko. Zelo zabavno je sejanje kreše, rukole ali pšenice z otroki. Pridelovanje kalčkov nam pozimi nudi tako zabavo skupaj z otroki kakor tudi veliko koristnega za naše zdravje. Setev ponavljamo enkrat na teden, saj so najkoristnejše in tudi najokusnejše res mlade rastlinice. Zato moramo poskrbeti, da nam jih nikoli ne zmanjka. Uporaba kreše Kreša in rukola sodita med križnice, zato imata številne koristne snovi, ne samo vitamine in minerale. Pred kratkim sem pisala o redkvi, kako pomembna je ravno v času, ko nas pestijo prehladi. Tudi kreša in rukola vsebujeta te snovi. Kljub temu da je količina zelenih lističev, ki jih pojemo, res skoraj zanemarljiva, verjemite, da je v njih dobrota narave koncentrirana. Vsebuje veliko gorčičnega olja, veliko vitamina C, pa še vitamine A, B1 in B2, niacin in vitamin D. Poleg tega pa so v krešinih kalčkih še kalij, kalcij, jod, železo, fosfor in številni encimi, hormoni in antioksidanti. Krešine kalčke dodamo vsem zimskim svežim solatam, potrese-mo jih na narezke namesto dragih oliv ali kaper, dodamo širnim na- mazom, lahko pa jih potresemo tudi po krompirju v oblicah ali praženem krompirju in celo po praženih jajčkih. Božično žito Eden izmed zelo stari običajev pri nas je tudi setev božičnega žita. Naši predniki so verjeli, da bo setev božičnega žita prinesla dobro letino v naslednjem letu. Vsekakor pa prinaša svežino, zelenje in lepoto pomladi. Po običaju so sejali božično žito na tri znane svetnice. Prva je sveta Barbara, ki praznuje 4. decembra, ta je tik pred nami. Druga je Marija, ki jo obhajamo 8. 12. Ta dva datuma sta po mojem tudi veliko prezgodnja. Nekoč so bila stanovanja veliko hladnejša, zato sta bila ta dva datuma v redu. Danes pa je najprimernejši zagotovo 13. december, to je god svete Lucije, ki šele prihaja. Če imate v stanovanju zelo toplo, je včasih celo bolje sejati še kasneje, a kaj, ko ima tradicija tudi svoj pomen. Zelena barva mladega, kaleče-ga žita prinaša v pust, zimski čas novo življenje. Za setev potrebujemo samo plitvo ali globoko posodo, ki je lahko katera koli, kar imamo na razpolago in kar si želimo imeti tudi za okras. Potrebuje le nekaj centimetrov (5) zemlje, nanjo posejemo seme pšenice, danes se prodaja tudi v trgovinah, a lahko je katero koli seme iz kombajna, če smo ga ohranili do sedaj. Seme posejemo, samo nekaj milimetrov pokrijemo z zemljo in zalijemo. Postavimo na toplo in v nekaj dneh bodo posode ozelenele. Postavimo jih v jaslice ali kamor koli, kjer nam bo zelena barva prinašala upanje in mir, vsaj za en mesec seveda. Tudi božično žito pa lahko po-režete, zelenje pa porabite predvsem za presne sokove. Običajno ga dodamo različnemu sadju, tako je okus odličen, izkoriščena pa je tudi velika moč mladega zelenja za naše zdravje. Miša Pušenjak Vir: KZ Ptuj Foto: Miša Pušenjak Božično žito, staroslovanski simbol Božiča in odlični kalčki za sveže presne sokove. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Posebnosti pri negi mladega vina letnika 2016 - II. del Kot smo letos že zapisali, bo letošnji letnik vina spet odličen. Takšni letniki pa zahtevajo od kletarja, da se maksimalno potrudi v kleti. Tokrat nadaljujemo s posebnostmi in težavami letošnjih vin. 7. Pojavljajo se tudi razni nečisti vonji in nevinski priokusi (etilacetat), ki je lahko posledica nezdravega grozdja (poškodbe od insektov) in raznih mikrobioloških delovanj. Lahko pa nastopi zaradi nepravilnega vrtenja na drožeh, kjer je bilo dostopnega preveč kisika. V tem primeru priporočamo hiter prvi pretok in dodatek ustreznih enoloških sredstev za čiščenje in bistrenje mladega vina. 8. Harmonizacija vin. Letošnji letnik je vsekakor primeren za pridelavo suhih vin, le v primeru visokih sladkornih stopenj morda polsuha. Prvi pretok po končani fermentaciji opravimo čim prej, nato pa mlado vino pustimo na finih drožeh in ne s previsokim žveplom med 25 in 35 mg prostega žvepla, ker tako dobimo stabilnejša vina z izraženo sadno aromo. 9. Vrtenja vina na drožeh. Pri negi vina ločujemo grobe in fine droži. Grobe droži predstavljajo veliko nevarnost za kakovost vina, zato jih je smiselno čim prej odstraniti s pretokom. Za fine droži pa se ocenjuje, da po fermentaciji ostane od 30 do 100 g kvasovk/l. To predstavlja pomemben vir polisaharidov, manoproteinov, estrov, kar se kasneje potencira v aromi, vonju in okusu vina, seveda ob predpostavki, da so droži zdrave. Če se odločimo za mešanje na drožeh, moramo paziti, da ob mešanju ne prihaja do vnosa zraka v vino (smiselna uporaba suhega leda). Mešanje opravljamo prvih 14 dni na vsake tri dni, kasneje postopoma enkrat tedensko, enkrat mesečno. Pri vinih z nizkim pH in pri suhih vinih je dovolj 20 mg prostega žvepla, pri aromatičnih in z ostankom nepovretega sladkorja pa nekoliko več (35 mg) in ne pretiravajmo. Pri mešanju vina na drožeh je pomembno, da imamo zdrave droži in ne obremenjene z enološkimi sredstvi (bentonit, želatina ...). V letošnjem letu bo smiselno zaključiti vrtenje na drožeh prej kot v lanskem letu, to se odločimo na podlagi pokušenj. Zdrave fine droži pa lahko s pridom uporabimo za čiščenje ostalih vin (stara, oksidirana, prisotnost rahlega etilacetata ...). Vina, ki jih bomo potrebovali naslednje leto junija in kasneje, pa lahko brez skrbi pustimo obležati na finih drožeh do maja, opravimo še samo vmesni pretok ter uporabimo bentonit pred filtracijo vina. Glede na prve pokušine vina lahko z veseljem ugotavljamo, da se rojevajo odlična vina s prekrasnimi cveticami, izredna svežina v sadnosti, lepega okusa in prijetne pitnosti. Odlično pa je tudi spoznanje, da je večina vzorcev dobra do odlična brez resnejših napak. Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet. torek • 29. novembra 2016 Na sceni ŠtajerskiTCDNIK 27 S slovenskih glasbenih odrov EL KACHON - Odpoved ODPOVED, tretji singel skupine El Kachons tretje plošče z naslovom Svet dovoljenih laži, na kateri sedem skladb v slovenskem jeziku pripoveduje zgodbe današnjega časa. Govorijo o odtujenosti na eni strani in potrebi po prebujanju strasti do življenja na drugi strani. Režiser Ray Stinger in kamerman Luka Jenko sta s provokativnim pristopom lepo povzela sporočilo pesmi. Atraktivne lokacije v centru Ljubljane s Tromostovjem, Čopovo in Tivolijem naredijo zgodbo še bolj gledljivo, za češnjo na torti pa poskrbijo zaključni kadri videa. El Kachon ni samo bend, so vse vibracije in čustva, ki jih lahko glasba izrazi na svoj surov, globok in včasih kar mističen način. El Kachon je blues rock band, ki sta ga leta 2011 ustanovila Andrej Krt Barbič in Tomi Perinčič. Združila sta Krtov značilni hard rock zvok s To-mijevo slide kitaro in rhythm in bluesrife, vse skupaj pa podprla z značilnim blues vokalom. Krt je v bend povabil še Aleša Hrvata na bobnih in zgodba se je začela. Kmalu se je zasedbi pridružil še Dejan Sondža Gerbec Radakovic, ki je svojim basom in rockenroli vokalom zakoličil delovanje benda. Novo dimenzijo je bend dobil s prihodom vokalistk Špele Cookie Kopač in Tine Gerbec Radakovic. Ker v njihovih glavah zorijo številne glasbene ideje, so k sodelovanju povabili še kreativnega Primoža PimpSa Malenška, ki je s svojimi tolkali zaprl krog benda El Kachon. MISTERMARSH - Altamira ALTAMIRA (2016) je drugi samostojni album vsestranskega glasbenika, producenta in izvajalca Martina Štibernika - Mistermarsha. Na albumu Altamira je deset novih skladb, ki jih Mistermarsh tokrat poje v svojem domačem, slovenskem jeziku. V avtorskem smislu je Altamira preizpraševanje, nekakšna postšansonjerska slikanica spominov, občutkov in arhetipov našega časa in kot taka nadaljevanje njegovega prvega samostojnega albuma Home (2015). Pripovedni slog in tematika njegovih pesmi ga uvrščata onstran glavnega toka slovenske popularne glasbe, saj se v svojem samostojnem delovanju dotika motivov, ki se jim mainstream rad izogne, hkrati pa jih interpretira na speven, m m. mm ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. KATJA - Se spomniš 2. TANJA ŽAGAR - Nina nana 3. SKUPINA KVARTA - Polepšaj mi ta dan NARODNA 1. POSKOČNI MUZIKANTI - Hej, hej, hej 2. VERA IN ORIGINALI - Zame si premlad 3. ANSAMBEL PLUS - Rdeča šminka X........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov: Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdlna Priporočamo v branje... Tommi Kinnunen: Križišče štirih poti Tokrat smo na stičišču množice poti - v Knjižnici Ivana Potrča -naleteli na izjemno delo, roman finskega pisatelja Tommija Kin-nunena Križišče štirih poti. T o M M 1 KtNNUNEN V Ljubljani je te dni potekal knjižni sejem. V enem od poročil smo izvedeli, da so predstavili tri tisoč knjig, ki so izšle v času od zadnjega sejma. Ali tudi vas zaboli pri srcu, ko pomislite, koliko med temi knjigami je odličnih, pa na njih ne boste nikoli naleteli, ker vam jih ni nihče priporočil in sploh niste vedeli, da obstajajo? Tudi temu je namenjena naša majhna bralna rubrika v Štajerskem tedniku - naj vam bo v pomoč, da najdete dobro knjigo. In tokrat poiščite na knjižnih policah Križišče štirih poti. Imate tudi vi kak knjižni namig za nas? Sporočite nam na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Ocena: 5 Le s t v lit GUCCI 1. SHOUT OUT TO MY EX - LITTLE MIX 2. HUMAN - RAG'N'BONE MAN 3. SAY YOU WONT LET GO - JAMES ARTHU 4. ROCKABYE- CLEAN BANDIT 5. DON'T WANNA KNOW - MAROON 5 feat. KENDRICK LAMAR 6. STARBOY- WEEKND feat DAFT PUNK 7. LOSE CONTROL - MATT SIMONS 8. BLACK BEATLES - RAE SREMMURD fea MANE 9. DON'T YOU KNOW - KUNGS feat. JAM COMMONS 10. 24K MAGIC - BRUNO MARS 11. WOULD I LIE TO YOU - DAVID GUETT WILLIS Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8*98,20104^3 bo Janko Bezjak Filmoljub Cineplexx in Kolosej Maribor Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke poslušljiv način, da kemija med poslušalcem in avtorjem še vedno deluje v polnem pomenu besede. Pri nastanku albuma Altamira so sodelovali še Jure Rozman ter Sergej Randjelovic-Runjoe na bobnih in spremljevalnem vokalu in Rudi Bučar kot kitarist in vokal na pesmi Prah. Besedila je tako kot na prvencu Home prispeval Mitja Novljan. SMAAL TOKK - Profesjonalci Primorski gengsta raper Sma-al Tokk niti jeseni ne počiva. Kako bi počival, ko pa je na svetu toliko stvari, ki ga jezijo. Tokrat se je spopadel z zasebnim storitvenim sektorjem, v katerega spadajo tudi glasbeniki sami, ter posledično s plačnimi nesorazmerji. Skozi trpko pripoved svoje življenjske izkušnje s profesionalko Smaal Tokk ugotovi, da lokus kontrole, kot bi rekli psihoanalitiki, oziroma mesto nadzora ne leži izven njega, temveč v njem samem. No, ne čisto, ampak vendarle dovolj, da se odloči za drastičen ukrep. Avtorja glasbe Enos Kugler in Klemen Kotar, tudi sama velika profesionalca, pritrjujeta Smaal Tokkovi tezi, čeprav iz izkušenj vesta, da se svet vrti precej drugače, kot si to predstavljata. Janko Bezjak Foto: splet Vsebina: 16-letni Jacob s Floride si je zelo blizu s svojim dedkom, veteranom 2. svetovne vojne. Ko dedek umre v sumljivih okoliščinah, prejme njegovo pismo, v katerem ga napoti na skrivno mesto na angleški obali. Tam bo izvedel vse o svojem genetskem izvoru in tudi to, da spada v kategorijo posebne vrste otrok z nadnaravnimi sposobnostmi. Ko se z očetom odpravita v Anglijo, Jacob tam tudi v resnici najde sirotišnico, ki pa je bila med 2. svetovno vojno uničena. Toda sirotišnica vseeno še živi, čeprav v nekem drugem času. Ko najde prehod v leto 1943, se izkaže, da ustanova živi v časovni zanki. Znova in znova podoživlja zadnji dan pred nacističnim bombardiranjem. Jacob naveže stike z upravnico sirotišnice, njenimi izjemnimi otroki, toda čeprav živijo v svojem časovnem mehurčku, jim vseeno grozi popolno uničenje demonskih sil ... Tim Burton, ki je proti koncu 80. in na začetku 90. let zelo uspešno uvedel svojo lastno filmsko estetiko otroške, igrive in radožive temačnosti, se je do danes, torej leta 2016, popolnoma izpel. Res pa je, da film Dom gospodične Peregnine ni njegovo avtorsko delo. Ni bil producent, ni sodeloval pri scenariju in ni zasnoval zgodbe. Ker je zgodba izrazito burtonovska, so ga producenti in studio povabili k sodelovanju, da zastavljen projekt zgolj posname, in slavni filmar je v njem očitno zaznal dovolj svoje senzibilnosti, da je v sodelovanje po naročilu in obrtniškem plačilu tudi privolil. Tako smo sicer dobili burtonovski film, ki vsebuje vse njegove značilne elemente, torej temačnost, čudaškost, odštekanost in tudi skoraj brezmejno domišljijo, in vse to naj bi, vsaj na papirju, dalo zabaven in radosten film, toda na žalost ugotavljamo, da so avtorji zgolj kopirali Burtonove značilne lastnosti, jih skupaj sešili v razmeroma koherenten scenarij in potem upali, da bo slavni filmar dodal svojo iskro, tisti presežek, po katerem je tako znan. In res so vsi deli zgodbe pravi učbenik oziroma skoraj nekakšna transverzala njegovih elementov. Težava Burtonove estetike je v tem, da je bila v zadnjih 25 letih tolikokrat kopirana, tudi od samega avtorja, da je do danes popolnoma zvodenela. On sam in drugi avtorji so jo zlizali z vseh zornih kotov do te mere, da je postala popolnoma prazna, njen gonilni avtor pa v teh letih ni poskrbel za razvoj in napredek tega podžanra, zato je postal samo prazna kopija samega sebe. Film je premišljeno sestavljen po smiselno postavljenih korakih recepta, ki bi po vsej logiki moral dati okusno jed, toda med ogledom se zdi, da nihče od vpletenih, celo sam Burton, ne premore več otroške ganljive iskrivosti, zato se filmu čuti, da je narejen brez volje in duše in dobimo občutek, da gre samo za še en matrični izdelek s tekočega traku. Matej Frece Miss Peregrine's Home for Peculiar Children Igrajo: Eva Green, Ella Purnell, Samuel L. Jackson, Asa Butterfield, Allison Janney, Judi Dench, Chris O'Dowd, Milo Parker, Rupert Everett, Ella Wahlestedt Režija: Tim Burton Scenarij: Jane Goldman po romanu Ransoma Riggsa Žanr: fantazijski film Dolžina: 127 minut Leto: 2016 Država: ZDA, Belgija, Velika Britanija 28 Šta/m&TEDNlK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 29. novembra 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK telečja obara, ajdovi porova juha, korenčkovajuha, gobova juha z mineštra z govedino, kostna juha z paradižnikova juha z žganci, sadje sesekljan zrezek, M V , g aM nzota s svinjino, ajdovo kašo, morski polnozrnata štručka, vlivanci, puran po rižem, jetrca v omaki, bučke v omaki, pire rdeča pesa, jabolčna list po dunajsko, ledeni veter vrtnarsko, testenine, bela polenta, solata, krompir, palačinke pita krompirjeva solata motovilec v solati, marmorni kolač sadje Ledeni veter Sestavine: beljakov biskvit: 9 beljakov, 30 dag sladkorja, 1 žlica jabolčnega kisa; krema: 9 rumenjakov, 4 žlice sladkorja, 4 žlice ostre moke, 2,5 dl mleka, 3 vrečice vanilijinega sladkorja, 25 dag margarine; 4 dl stepene sladke smetane; sadje po želji (mi smo uporabili 2 banani in višnje iz kompota). Stepemo čvrst sneg iz beljakov, ki jim počasi dodajamo sladkor, na koncu pa narahlo vmešamo jabolčni kis. Testo namažemo na tri enako velike pekače in ga pečemo 1 uro pri 150-160 stopinjah Celzija. Za kremo penasto zmešamo rumenjake in oba sladkorja, dodamo moko in mleko ter kuhamo na manjši vročini, da se krema zgosti (dlje boste kuhali, čvrstejša bo krema). Posebej penasto zmešamo margarino in jo vmešamo v ohlajeno kremo. Prvi del testa namažemo s polovico kreme, po njej položimo pa dolgem narezane banane in premažemo s tretjino stepene smetane. Prekrijemo z drugim kosom testa, namažemo preostalo kremo, po njej podevamo višnje in premažemo z drugo tretjino smetane. Prekrijemo s tretjim kosom testa in premažemo z ostankom smetane. Torta naj nekaj ure (najbolje čez noč) počiva v hladilniku. Cvetačna solata z jajci Sestavine: 1 cvetača, sol, 4 jajca, 1 čebula, peteršilj, 1 čajna žlička gorčice, olje, svež limonin sok, poper. Če ste ljubitelj cvetače, vam ponujamo recept za cvetačno solato. Cvetačo dobro operemo, razdelimo na cvetke ter skuhamo v slani vodi. (Če vam ostane steblo, ga porabite za izboljšanje okusa goveje juhe.) Ko je kuhana, jo odcedimo in počakamo, da se ohladi. Jajca trdo skuhamo, olupimo in narežemo. Čebulo in peteršilj na drobno sesekljamo. Pomešamo ju z gorčico, oljem, limoninim sokom, soljo in poprom. Tri trdo kuhana jajca narežemo na rezine, pomešamo s cvetačo in prelijemo s pripravljenim prelivom. Po vrhu okrasimo s četrtim trdo kuhanim jajcem. (Lahko pa cvetačno solato naredite tudi z običajnim solatnim prelivom: kuhana cvetača, kis, olje, sol.) ZPS • Uporaba antibiotikov Uporabljajmo antibiotike preudarno - Manj je bolje Skupaj z Zdravstvenim domom Ljubljana je ZPS ob Evropskem dnevu antibiotikov pripravila akcijo Manj je bolje, z namenom osveščanja o racionalni rabi antibiotikov. Preudarna raba antibiotikov lahko pomaga ustaviti razvoj odpornih bakterij ter pripomore, da antibiotiki ostanejo učinkoviti tudi za naslednje generacije. Odpornost bakterij na antibiotike danes že predstavlja resen problem, ki ogroža javno zdravje. Odporne bakterije se lahko širijo znotraj skupnosti, ob okužbi z njimi pa je običajno antibiotično zdravljenje neučinkovito. Vse to pa pomeni, da bo potrošnik - bolnik lahko zbolel za daljše obdobje, morda bo potreben obisk zdravnika ali zdravljenje v bolnišnici ali pa bo potreboval zdravila, ki imajo stranske, neželene učinke. Gre za globalni problem in tudi Slovenija ni imuna na nastanek odpornosti na antibiotike. »Odpornost na antibiotike namreč lahko zajezimo le skupaj. Širjenje odpornih bakterij in ohranitev učinkovitosti antibiotikov bomo dosegli z odgovorno in racionalno uporabo,«poudarja Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. »Antibiotiki so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb, in ne delujejo na viruse,« poudarja Milan Čižman, dr. med. Antibiotikov ne uporabljamo za lajšanje simptomov, kot so boleče žrelo, boleče mišice, vročina, zamašen nos. Prav tako se nikoli na lastno pest ne zdravimo z antibiotikom, ki nam je ostal še od prejšnjega zdravljenja ali z antibiotiki, ki so ostali sorodnikom, znancem ali prijateljem, pač pa je pri jemanju antibiotikov vedno potrebno upoštevati zdravnikova navodila. Najpomembnejši vzrok za nastanek bakterijske odpornosti na antibiotike je prekomerna in neustrezna uporaba antibiotikov. Bolniki lahko prispevajo k zmanjšanju odpornosti na antibiotike tako, da predpisane antibiotike jemljejo po navodilu zdravnika in toliko časa, kot je priporočil zdravnik. Tudi zdravniki lahko z racionalnim predpisovanjem antibiotikov in z upoštevanjem higienskih ukrepov, ki preprečujejo širjenje odpornih bakterij, pomembno prispevajo k zmanjšanju bakterijske odpornosti. »Podatki kažejo, da v ZD Ljubljana zdravniki predpišejo manj antibiotikov kot povprečno v Sloveniji in Območni enoti Ljubljana (OE Ljubljana), vendar pa predpišejo več širokospek-tralnih antibiotikov kot je povprečje v Sloveniji,« navaja družinska zdravnica in strokovna direktorica ZD Ljubljana Tonka Poplas Susič, dr. med., spec. Prevalenca predpisa antibiotikov v ZD Ljubljana znaša 201 (201 oseba dobi predpisan antibiotik od 1000 oseb, ki dobijo recept), v OE Ljubljana je prevalenca 240, povprečje v Sloveniji pa znaša 254. To pomeni, da so zdravniki v ZD Ljubljana relativno dobro ozaveščeni in predpisujejo pacientom antibiotik strokovno in smiselno. Slabši pa so rezultati na področju predpisa širokospektralnih antibiotikov: zdravniki ZD Ljubljana predpišejo izmed vseh predpisanih FOTO: Splet antibiotikov 10.7% širokospektralnih antibiotikov, medtem ko v Sloveniji znaša ta delež le 8.7%. Antibiotiki širokega spektra ne delujejo le na tisto bakterijo, ki povzroča okužbo, pač pa tudi na druge bakterije, ki so prisotne v telesu, zato je njihova uporaba primerna za hude okužbe, kjer ne izoliramo povzročitelja bolezni, saj njihova prekomerna uporaba povečuje tveganje za odpornost bakterij. Tonka Poplas Susič še poudarja, da: »Lahko z ozaveščanjem zdravnikov in še posebej bolnikov omejimo predpis antibiotikov za bolezni, ko so resnično potrebni.« Milan Čižman, dr. med. dodaja, da: »Uporabljajmo antibiotike odgovorno, bolniki naj ne pričakujejo ali zahtevajo antibiotika za okužbe, kjer antibiotiki niso pokazali koristi.« Tako naj bi bili starši otrok in odrasli bolniki velikokrat prepričani, da želijo zdravniki finančno prihraniti in se pritožujejo, ko ne dobijo antibiotika, "čeprav imajo npr. že 5 dni vročino". Zahtevanje in odklonilen odnos do odločitve zdravnika za nepredpis antibiotika sta velikokrat razlog, da zdravnik popusti in predpiše zdravilo, čeprav ga bolnik ne potrebuje. Prav tako se to hitreje zgodi v dežurni službi, ko zdravnik pacienta ne pozna in se /a vsak primer' odloči za antibiotik, medtem ko se njegov izbrani zdravnik še zdaleč ne bi. torek • 29. novembra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Vidi se ... ... da je zdravstvo res potrebno celovite prenove. Tudi zdravstveni strokovnjaki za prehrano bi se lahko poučili, da v slovenskem novodobnem kapitalizmu kosila nimamo med 12. in 15. uro, kot nas poučujejo na svojem prehranskem plakatu v zdravstvenih ustanovah, saj nas pred tretjo uro sploh ni iz službe. Govori se ... ... da potem ko so župana neke občine in njegovo (sedaj že bivšo) direktorico pred nekaj leti ujeli z rokami v kozarcu marmelade (kako sladka je bila, bo sodišče še pokazalo), so ju sedaj ujeli še enkrat. Prva marmelada je bila slovenska (telefonska), druga je evropska (vodovodna). In ta druga je v precej večji embalaži kot prva. Ja, sveti Vid vse vid! ... da smo na televiziji ob nedavni novi slovenski nada- Začnimo dan z zajtrkom! ljevanki po 10 minutah obupali, saj bi za boljše razumevanje dogajanja in pogovorov potrebovali podnapise. Pa ni bila vprekmurščini... ... da niso nič bolj slovenski na konkurenčni televiziji, Foto: Tajno društvo PGC kjer nam obljubljajo, da ima Slovenija talent, nastopajo (in zmagujejo) pa tujci. ... da se je pojavil predlog, naj se ptujski novi urgentni center poimenuje UC Kristine Dokl. Vir sredstev za zače- tek gradnje bo namreč dobiček Doma upokojencev, ki je nastal v času, ko ga je vodila Doklova. Če bi pogledali izvor presežka, pa bi morda lahko bil poimenovan Urgentni center opeharjenih stanovalcev, ki so plačevali drage dodatke za oskrbo. Odvisno pač od zornega kota. ... da je spodnjepodravsko kmetijstvo polno čudežev. Dobili smo čudežne kravje če-tvorčke, manj čudežne trojčke, potem pa se je čudež pojavil pri oddajanju vlog: predsednik območne KGZ je namreč trdil, da njegova vloga ni bila oddana, potem se je čudežno pojavila med oddanimi... ... da ni nikomur jasno, zakaj so v slovenski prestolnici tako dolgo iskali prostor za džamijo, če pa so ustrezno stavbo že imeli: HALA TIVOLI. Če namreč to beremo od zadaj naprej, dobimo: I LOV IT, ALAH. Torej bi bilo treba samo vhod prestaviti na zadnjo stran in bi šejkom ostali milijoni, ki jih bodo sedaj potrošili za nov džamijo. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 4 5 6 2 5 9 9 7 4 6 3 8 5 3 6 8 1 3 2 1 3 7 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV ©© € GG Bik V ©© €€ GGG Dvojčka vv ©©© € GG Rak VV ©©© €€ G Lev VVV ©© € GGG Devica V ©©© €€ G Tehtnica VVV © €€€ GG Škorpijon V ©©© €€ G Strelec VV © €€€ GG Kozorog v ©© G Vodnar VV ©©© GG Ribi VVV ©© GGG Prireditvenik Torek, 29. november 18:00 Ptuj, prostori ČS Center, Jadranska ul. 6, odprtje likovne razstave Nazaj v prihodnost, na ogled bodo dela članov KID keramikov in lončarjev Podravja Majolika 18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, potopisno predavanje Ledeni vinogradi Aljaske in Kanade, predstavlja Andrejka Košir Gažovič 18:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Sreda, 30. november 17:00 Tinje, Dom krajanov in gasilcev, adventna delavnica 18:00 Ptuj, Narodni dom, Žveglin sejem, na Ta veseli dan kulture, o ljudskem izročilu - plesni dediščini, folklora na šolah in v urbanem okolju, ob 16.30 okrogla miza 18:00 Lovrenc na Pohorju, Kulturni dom Jožeta Petruna, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, Huda pokušnja, avtorski večeri v družbi izbranih knjig in vin, pisateljica Suzana Tratnik in vinar-ka Dušica Šibav - Goriška brda Četrtek, 1. december 09:00 Vitomarci, občinska stavba, odprtje poštne poslovalnice in Turistične pisarne Vitomarci 09:00 Ptuj, razstaviščej/ Blagovnici Mercator, razstava slik ptujske slikarke Rozine Šebetič 17:00 Ptuj, bolnišnica- jedilnica, predavanje Uroginekološke težave pri ženskah, namenjeno je širši javnosti in je brezplačno 17:00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg, tradicionalna božično-novoletna prireditev z bazarjem 17:00 Majšperk, telovadnica OŠ, proslava ob Dnevu OŠ Majšperk, Spregovorimo v prispodobah 18:00 Miheličeva galerija, Dravska 4, Ptuj, Navadno življenje - Handling 19:00 Ptuj, Mestni kino, odprtje filmskih dnevov LUX in ogled filma Bučko Petek, 2. december 17:00 Ptuj, telovadnica OŠ dr. Ljudevita Pivka, prireditev v počastitev mednarodnega dneva invalidov 17:00 Kidričevo, knjižnica DPD Svoboda, literarni večer z Aleksandro Jelušič, spremljajoča prireditev - razstava del članov likovne sekcije in podmladka likovne sekcije 18:00 Ptuj, Narodni dom, osrednja prireditev OI JSKD Ptuj, predstavitev programa delovanja sklada, dosežki KD, podelitev priznanj 18:00 Vitomarci, večnamenska dvorana, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave izdelkov udeježencev delavnice kreativnega risanja in slikanja s Tjašo Čuš 20:00 Lenart, Dom Kulture, veliki šov - Jure Godler in Tilen Artač stand up 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, Klub Gemina XIII., Primusove vinske zgodbe, 13. sezona, Dom penin - Radgonske gorice Mestni kino Ptuj Sreda, 30. november: 14.40 32. Festival LGBT film; Iz kože; 20.00 Prihod. Četrtek, 1. december: 14.40 32. Festival LGBT film; Rara; 19:00 Filmski dnevi LUX: Bučko. Petek, 2. december: 16:00 Prespati pri prijateljici; 18.00 Filmski dnevi LUX: Toni Erdmann; 21:00 Pokvarjeni božiček 2. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 29. novembra do 5. decembra 2016. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično fitRADIOPTUJ XEtujsko zdravstvo po stavki in o enotnem sistemu naročanja. Nü liti ti tU v četrtek ob 16. uri z Marijo Slodnjak. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Ana Zemljak, Dravinjski Vrh 10, 2284 Videm pri Ptuju. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Kidričevo • Pol življenja oz. 17 let neskončne borbe z rakom Vsak dan sem gledal ljudi, kako umirajo Številne zelo težke, nepojmljive in nepravične življenjske preizkušnje so 33-letnega Dejana Mlakerja zaznamovale za celo življenje. Natanko polovico svojega življenja se bori z rakom, zaradi česar je tudi brezposeln in posledično v težki finančni situaciji. A kljub vsemu je večen optimist, ki ne želi usmiljenja, pa čeprav priznava, da v teh mesecih bolj kot kdaj prej potrebuje pomoč dobrih ljudi. Ker je prepričan, da je vzrok za nastanek njegove bolezni v težkem odraščanju, ki ga je imel, se v najinem pogovoru najprej spomni svojih otroških dni. Že po nekaj besedah postane jasno, da ga življenje nikoli ni ujčkalo, že pri treh letih je doživel prvi prelomni dogodek v svojem življenju. Oče, ki se je odločil, da zapusti Dejanovo mater, njega in njegovega brata, mu ni ostal prav v lepem spominu. Ne zameri mu toliko tega, ker jih je zapustil, kot dogodke, ki so temu sledili. Preselil se je namreč kar k njihovi sosedi, v isti stavbi. „Redno je iz Avstrije nosil velike, najboljše čokolade. Večkrat me je brat nahecal in poslal, naj očeta prosim za kakšno. Zelo redko sva jo dobila. Zato je verjetno jasno, da nimam najlepšega spomina na tista leta," pravi Mlaker. A mati je zanj in brata vzorno skrbela, po svojih najboljših močeh, čeprav je že ob njunem rojstvu vedela, da bodo več ali manj primorani živeti v precejšnji revščini. Splet okoliščin je Dejana prisilil, da se je pri 17 letih kot mladoletnik zaradi materine bolezni moral preseliti za nekaj časa k očetu. Ravno takrat je začutil bolečine, stres, tičanje v prsih, a je, pravi, bil prepričan, da je razlog prav selitev. „Dobro se spominjam, da me je sedaj že pokojni oče, ko so tako naročili zdravniki, odpeljal v Ljubljano, pustil, poklical mater in rekel, tam ga imaš," pripoveduje naš sogovornik. V UKC Ljubljana so mu naredili vse možne preglede in ugotovili, da so se bezgavke povečale in da pritiskajo na živce. Leta 2000, ko zaradi bolečin več ni mogel niti spati, je dobil jasno diagnozo: rak limfnega sistema. „Slaba prehrana, stres, premalo gibanja, nezdrav stil življenja, moje telo je bilo enostavno zakisano. Znanstveno je dokazano, da to povzroči raka. Enostavno, vse to je bil vzrok moje bolezni," je prepričan Mlaker. Že tako oslabljen imunski sistem je bil tako pri 17 letih primoran prestati še najhujše: kemoterapije in obsevanja. „A že na začetku sem si postavil jasen cilj: da bom živel! Čeprav so mi izpadali lasje, zobje in sem imel neznanske bolečine, sem kolesaril s prijatelji. Nisem dovolil, da me pokonča. Vsakodnevno Foto: Dženana Kmetec Dejan Mlaker je za rakom zbolel pri rosnih 17 letih. sem gledal ljudi, ki umirajo, tudi mlajše in fizično bistveno močnejše od mene. Le zato, ker so se vdali." Prvo zdravljenje pri Dejano-vili 17 letih ni bilo uspešno, zato so ga leto kasneje spet ponovili. Rak se je prestavil na drugo stran telesa in še naprej uničeval njegovo mlado telo in zdravniki so se odločili za av-tologno presaditev kostnega mozga. Skoraj deset let je nato živel precej mirno življenje. Priznava, da je celotno zadevo vzel prelahko in da ni hodil na redne kontrole, vse dokler zadeva ni ponovno postala zelo resna. Ko je bil star 28 let, so bile bolečine vedno močnejše, a jih je zato, ker je delal na črno in ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja, preveč zanemarjal. Ko ni bilo več znosno, je moral obiskati zdravnika, ki je postavil še eno grozljivo diagnozo. Dejanu je rak dobesedno pojedel četrto vretence, zaradi česar so mu morali operirati hrbtenico, jo stabilizirati in ojačati. Zadnje obsevanje in kemoterapijo je dobil leta 2012, in kot pravi, dosegel dozo, ki se jo sploh lahko da človeku. „Posledice obsevanj, kemoterapij in zdravil nasploh bom nosil do konca življenja. Prepričan sem, da bi bil brez zdravil še bolj zdrav, če bi se prej vedel 'samozdra-viti'. Obstaja zdravilo marinol, ki je izdelano iz sintetičnega THC in ga od leta 2002 tudi prodajajo. Predpisuje se za lajšanje bolečin, zakaj si torej sam ne bi mogel pomagati," se sprašuje Mlaker. Po vseh izkušnjah, ki jih je imel, in naveličanosti z zdravili se je odločil, da bo poskusil svojo metodo. Zato lani, ko se mu je ponovno na vratu dobesedno odprla bezgavka, iz katere je curljal gnoj, nikakor ni želel k zdravniku. Ponj domov sta prišla dva reševalca s policijo, ki sta ga prepričala, da nujno potrebuje zdravniško pomoč. „Priznam, takrat sem si zaželel umreti. Naveličan sem bil sveta, spraševal sem se, za kaj se sploh borim. Je to pravično? Bolezen mi je vzela zelo veliko stvari, a nekaj tudi dala; zavedanje, da za lepo življenje ne potrebuješ veliko, le hrano in čisto vest," o svojih spoznanjih pravi naš sogovornik. Prepričan je, da je tudi naš zdravstveni, predvsem farmacevtski sistem zastavljen nadvse kapitalistično. Ne glede na to, kaj se bo v prihodnosti zgodilo, kakšno novo preizkušnjo mu bo življenje postavilo, je 33-letni Dejan prepričan, da zdravila, ki jih je doslej prejemal, njegovemu telesu delajo več škode kot koristi. Zato je odločen: „Zaradi vseh terapij, ki sem jih dobil, imam razjede po telesu. Ob tabletah sem popolnoma izgubil okus, vse je imelo ogaben vonj in okus po kovini. Zdravilno in psihološko mi je pomagala le mariliu-ana. Zjutraj se zbudim, pojem malo olja in imam tek. Je to zločin? Če sam sebi pomagaš, bi to moralo biti sprejemljivo, ne glede na to, s čim," vztraja Mlaker. Ker denarja nima, saj živi zgolj od socialne pomoči, mu pomagajo aktivisti iz Maribora. Za lajšanje bolečin zdravilo iz konoplje uživa večkrat na dan. „Pa ne trdim, da je konoplja čudež, pomaga pa, vem, da brez nje zagotovo ne bi bil več živ, ker bolečin enostavno ne bi zdržal. Sprašujem se le, ali naša država sploh razmišlja, kaj dela. Dajo ti recept za ko-nopljino olje, a moraš ponj v Avstrijo, stane pa 70 evrov. Naj mi očitajo, da sem kriminalec, vseeno mi je. Počutim se dobro, in če meni pomaga, je to bistvo. Čeprav si vse to težko privoščim, saj živim le od 288 evrov socialne pomoči, sem pripravljen dati vse, le da bolečine izginejo. Naj bo življenje še tako težko, verjamem, da je prihodnost svetla. Čez 10 let se vidim kot živ in zdrav, s podobnim življenjem kot ga imajo moji vrstniki. Doslej zaradi bolezni nisem mogel veliko delati, a si želim, da bi mi zdravstveno stanje tudi to Osebna kronika Rojstva: Suzana Senčar, Pušenci 36 a, Ormož - deček; Marija Gosak, Podleh-nik 106 a, Podlehnik - deček Mark; Marija Gabrovec, Ljubstava 31, Videm pri Ptuju - deklica Lana; Vanja Cizerl, Sv. Tomaž 12 d, Sveti Tomaž - deklica Savana; Maja Klasinc, Volkmerjeva c. 7, Ptuj - deček Vid; Anja Fischer, Gradišče 3 a, Sv. Tomaž - deček Martin; Nataša Toplak, Mostje 4, Juršinci -deček; Ljubica Benko, Kajžar 63, Miklavž pri Ormožu - deklica Emma; Marjeta Krajnc, Senčak pri Juršincih 9 a, Juršinci - deklica Lana; Asmira Ikanovic, Mejna cesta 11, Ptuj - deklica Asja; Zlatka Šuen Šterman, Pavlovski Vrh 42, Ivanjkovci - deček Lan. Umrli so: Marija Cecilija Plohl, roj. Bezjak, Bresnica 12, roj. 1934 - umrla 21. novembra 2016; Ivanka Vi-dovič, roj. Hrovat, Hrastovec 5 c, roj. 1934 - umrla 21. novembra 2016; Marija Horvat, roj. Muršec, Bišečki Vrh 51, roj. 1922 - umrla 21. novembra 2016; Ivan Mesarec, Grajenščak 47, roj. 1937 -umrl 20. november 2016. Poroki - Ptuj: Darko To-manič in Lidija Martinič, Zg. Hajdina 46 a; Alen Emeršič in Andreja Firbas, Moškanjci 76 a. nekoč omogočilo," še zaključuje Mlaker. Zelo inteligenten, odkrit in prijazen fant si ne želi usmiljenja, zaveda pa se, da potrebuje pomoč, saj z 288 evri ob poplačilu vseh položnic in dragih oljih, ki jih potrebuje za lajšanje bolečin, dobesedno životari. Vsi, ki bi mu kakorkoli želeli pomagati, ga lahko pokličejo na mobilni telefon 070 286 617. Dženana Kmetec Potem ko smo jih seznanili z zgodbo in težkim finančnim stanjem Dejana Mlakerja, so na Rdečem Križu Slovenije - območno združenje Ptuj odprli tudi posebni račun. Vsi, ki bi mu želeli pomagati, lahko to storite z donacijami na pod-račun RK OZ Ptuj. Številka TRR: SI56 042020000348846 sklic: SI00 245 115, za Dejana Mlakerja / ■ti ■ ■ ■ ■ Danes bo pretežno jasno. Ve- Napoved vremena za Slovenijo ter bo os^. Najnižje jutranje B * temperature bodo od -8 do -2, na Primorskem do 2, najvišje dnevne od 2 do 4, na Primorskem do okoli 8 stopinj C. Obeti V sredo bo pretežno jasno. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno. Vremenska slika Nad srednjo Evropo in Alpami se krepi območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda priteka k nam suh in občutno hladnejši zrak. Sosednje pokrajine Danes se bo delno zjasnilo. Zapihal bo severovzhodnik, ob Jadranu zmerna do močna burja. Ohladilo se bo. Jutri bo pretežno jasno, veter bo oslabel.