Ameriška Domovina
Ttt/im-BKtg/ttlll—MO/wir:
NO. 163
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€A
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING. AUGUST 26, 1954
ŠTEV. LTV — VOL. LTV
Zanimive podrobnosti, ki jih je razodel bivši sovjetski vohun Rastvorov časnikarjem
Ambasador Zarubin, ki je hotel vedeti, kje je uskok Rastvorov, se ni odzval povabilu državnega departmenta, da bi prišel tja in z njim govoril.
PRETEKLE DNI smo poročali o pobegu ikomunnističnega vohuna Rastvorova izza železne zavese v zapadno svobodo, k čemer dostavljamo danes še nekatere zanimive podrobnosti, ki jih je objavila tedenska revija Time z dne 23. avgusta. Omenjena revija piše:
Dobro se zavedajoč, da je bila zapadna Evropa pretresena nad defekcijo Otto Johna, načelnika zapadnonemške varnostne službe, ki je prešel v komunistično Vzhodno Nemčijo, so Zdr. države pretekli teden opomnile svet, da je defekcija (defekcija: hiba, pomankljivost, v tem slučaju nezvestoba, ured.,), dvosmerna cesta, po kateri pa teče glavni promet v smeri proti zapadni svobodi. Na izredno sklicani konferenci s časnikarji, jim je državni department predstavil Jurija Rastvorova, 33 let starega bivšega visokostoječega MVD vohuna na Japonskem, ki je,z,bežal iz sovjetske ambasade v Tokiu ter zaprosil ameriške obla- ( sti za politično pribežališče.
Tajni krst
Rastvorov je nastopil pred kakimi 200 časnikarji v avditoriju državnega departmenta, s katerimi je govoril v lepi, toda zelo akcentirani angleščini. Njegova mati, je dejal, ga je dala na skrivnem krstiti, ko je bil še malo dete, pa se je bala o tem povedati celo svojemu možu,
njegovemu očetu. Očeta mu je režim izgnal z njegove male kmetije, ker je nekdaj najel nekega človeka, da mu je pomagal pospraviti pridelke njegov stari oče je od gladu umrl. Njegov stric je bil vojaški zdravnik, ki so ga v bojih zajeli Nemci. Po njegovem povratku v Rusijo šo ga poslali za tri leta v “kvaran-tinsko taborišče”, ker je videl življenje v zunanjem svetu, in odtlej so ga imeli tudi vedno na sumu.
Zarubinovo ‘nerazpoloženje‘
“Vse svoje življenje sem si iskreno prizadeval, da bi mogel verovati v komunistični sistem”, je rekel Rastvorov časnikarjem. Toda nisem mogel. . . Ko sem videl s svojimi lastnimi očmi, kako ljudje po svobodnih deže lah žive svoja lastna življenja, sem sklenil, da za vedno zapustim domovino, ki je postala kon^ centracijsko taborišče.”
Justični department je nato naznanil, da je bilo Rastvorovu dovoljeno politično pribežališče v Združenih državah. Državni department pa je sporočil, da je bil sovjetski ambasador Georgij Zarubin — iki je hotel poprej vedeti, kje je Rastvorov — povabljen, naj pride v državni department, kjer bo lahko z njim govoril, toda ambasada je odgovorila, da je ambasador “nerazpoložen” (indisposed), kakor tudi vsi njegovi pomočniki. . .
NAJNOVEJŠE VESTI Beg Jugoslovanov v
Nemčijo in Italijo
EDWARDS AIR FORCE BASE, Calif. — Včeraj se je ubil v poiskusnih poletih z najnovejšim jet-letalom kapitan Joseph McConnell Jr., ki je nad Korejo sestrelil 16 komunističnih letal.
DENVER, Colo. — Predsednik Eisenhower je dejal, da je zelo vzrado.ščen nad pismom, ki ga je pisal Adlai Stevenson, vodja demokratov, francoskemu premierju Mendes-Francu v katerem pismu ga je obvestil, da stoje za predsednikom Eisenhowerjem v njegovi želji po podpisu pogodbe za Skupno obrambo Evrope, tako demokrati kakor republikanci.
WASHINGTON. — Vlada Združenih držav je včeraj razširila imenik onega blaga, ki ga zavezniške države lahko pošiljajo Sovjetski zvezi, ne da bi se jim bilo bati, da izgube a-meriško pomoč.
Športniki jsprejeli Kitaj' sko
BERN, Švica. — Mednarodna federacija atletov - amaterjev je lodglasovala, da se včlani v to federacijo Rdečo Kitajsko oziroma njene atlete, odklonila pa je prošnjo Vzhodne Nemčije.
SHOWERS


Vremenski
prerok
pravi:
Danes večinoma oblačno In bolj hladno. Dopoldne dežni prši. Popoldne vroče.
Trije jugoslov. dijaki prosijo za azil v Nemčiji; 24 jih je zbežalo po morju v Italijo.
NUEREMBERG, Nemčija. — Dne 20. avgusta so trije jugoslovanski dijaki pobegnili od svojih ostalih tovarišev ter zaprosili vlado Zapadne Nemčije za politično pribežališče, da bi se jim ne bi bilo treba vrniti v svojo komunistično domovino. Ti trije so člani skupine štiridesetih jugoslov, dijakov, ki so potovali po Nemčiji.
Ameriške oblasti so izjavile, da ko je njih vlak obstal na postaji v Nuerembergu, so oni trije planili od skupine ter zdrveli do vojaške straže na postaji. — Vodja dijaške skupine kakor tudi njihovi tovariši - dijaki so jih hoteli povleči nazaj, toda tedaj je intervenirala vojaška policija
Armadno poveljstvo je povedalo, da sta dva dijaka iz Zagreba, tretji pa iz Velesova. Stari so po 25, 26 in 28 let. Njihovih imen niso javili.
ANCONA, Italija. — Dne 21. avgusta se je izkrcalo v tem jadranskem pristanišču z neke i-talijanske ribiške barke 24 jugoslovanskih beguncev. V tej skupini je šest otrok. Iz Pos-mona v Jugoslaviji so odjadrali v 20 čevljev dolgem čolnu štiri dni poprej, ičioln se je kmalu nato pogreznil, ko jih je vzela na krov italijanska ribiška ladja v bližini italijanske obali.
Novi grobovi
Stefan Grozdanic
Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu na 7724 Issler Ct. dobro poznani pionir slovenske naselbine v Newburghu, Štefan Grozdanič, star 78 let. Pokojni je bil doma iz Karlovca pri Zagrebu, odkoder je prišel sem pred 55 leti. Zadnjih 15 let je bil v pokoju. Svoječasno je bil zaposlen pri Milwright American Steel and Wire Co. Bil je med ustanovitelji fare sv. Lovrenca in Slov. narodnega doma. Bil je blaga in mirna duša ter je povsod rad pomagal. Spadal je k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ ter društvu sv. Imena. Poleg žalujoče soproge Ane, roj. Zahrasnik, zapušča hčere Antonijo Cindrich, Frances Gucanac, Mary Roth, Jean Wallace in sina Williama kakor tudi vnuke in pravnuke. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Ferfolijevega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in od tam na Kalvarijo.
Joseph Kunčič
Po 5-dnevni hudi bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici splošno poznani Joseph Kunčič, star 74 let, stanujoč na 17202 Grovewood Ave. Bil je vdovec. Soproga Mary je umrla leta 1947. Tukaj zapušča hčer Josephine Perotti, vnuka John in vnukinjo Josephine, sestro Anno Lenarčič v Mentor, O. in več sorodnikov. Rojen je bil v Lescah pri Sv. Križu na Gorenjskem, kjer zapušča brata Antona in več sorodnikov. Tukaj je bival 48 let. Leta 1920 je začel restavrant na Waterloo Rd. in E. 165. St. ter je leta 1929 prevzel Hillgrove Inn na Neff Rd. Leta 1933 je imel prostor v Kmettovem poslopju dokler ni sezidal nove prostore za gostilno na E 156. in Lucknow, katero je vodil do leta 1953, nakar je stopil v pokoj. Bil je član Društva V boj št. 53. SNPJ ter je hi med ustanovniki Floridian piub. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 Z. 152. St. v cerkev sv. Jeroma ob 9:30 uri in nato v družinsko grobnico na Calvarija pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v petek zvečer ob 7:00 uri.
Pomoč »o poplavi prizadeli Jugoslaviji
DENVER. — Poletna Bela hiša je včeraj naznanila, da je Jugoslavija sprejela ponudbo Mr. Eisenhowerja, da bi Amerika pomagala žrtvam zadnje poplave v Jugoslaviji
Tozadevno ponudbo pomoči so že sprejele Zapadna in Vzhodna Nemčija, Češkoslovaška, Madžarska in Avstrija.
PREPOVED PARTIJE UZAKONJENA
Neki komunistični veljak je izjavil, da bo partija še nadalje funkcionirala kot legalna polit, stranka.
DENVER, Colo. — Predsednik Eisenhower je v torek podpisal zakon, ki prepoveduje obstoj komunistične partije. Ob podpisu je dejal, da je ta zakon odraz volje ameriškega ljudstva, da se zatre zarota, ki je usmerjena “za nasilno strmoglavljenje ce-' otne oblike naše vlade”.
Kmalu zatem je neki govornik za komunistično stranko dejal, da bo partija “še nadalje funkcionirala kot legalna politi-šna stranka.”
Ta komunist j c dejal da je novi zakon “popolnoma neusta-in da se bo partija pridru-
PUNTI IN IZGREDI PO VSEJ BRAZILIJI
Izgrede vodijo komunisti, ki ščuvajo ljudstvo proti Združenim državam. — Pokojni predsednik bo pokopan v prerijski vasi, kjer je bil rojen kot kmečki sin. — Cerkev mu je kot samomorilcu odrekla katoliške pogrebne obrede.
Gozdni požar v Italiji
RIM. — Ponoči na 23. avgusta je gorel gozd ob obali jezera Al-bano, ki je oddaljeno samo nekaj milj od papeževega poletnega gradiča Castel Gandolfo.
Anna Kulwin
V torek zvečer je preminula v Euclid Glenville bolnišnici Anna Kulwin, rojena Stepic, stara 41 let, stanujoča na 20270 South Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio. Tukaj zapušča žalujočega soproga Charlesa, 2 hčeri, Gloda in Virginia, mater Mary Stepic, rojeno Punculic, doma iz Planine pri Krki na Dolenjskem, 2 brata, John in Frank, 4 sestre, Frances Borsh, Rose Royce, Mary Osha-ben, Josephine Kosec in veliko sorodnikov. Oče John je umrl leta 1939. Rojena je bila v Clevelandu ter je bila splošno poznana kot izvrstna kegljačica. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 10:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev sv. Križa na E. 200. St. Lake Shore Blvd. ob 11:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
Joseph J. Russ Snoči je umrl na svojem domu na 7304 Hecker Ave., Joseph J. Russ. Pogreb bo oskrbel Grdinov pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Višinski rekord
LOS ANGELES. _ Letalski major Arthur Murray je poletel z letalom 90,000 čevljev visoko ter s tem dosegel nov višinski rekord.
ven
žila “drugim skupinam ki si bodo prizadevale doseči, da se zakon prekliče.”
Predsednik je s svojo zgodovinsko akcijo uzakonil tudi provizijo, s katero se bo pritisnilo na delavske unije in druge skupine, ki so jih infiltrirali komunisti.
Administracija ni vprašala kongres, da bi sprejel predlog za prepoved komun, partije, ki je bil potisnjen skozi zakonodajoo v njenih zadnjih dneh zasedanja. Administracija je bila namreč mnenja, da bi tak zakon samo pognal komuniste še globlje pod zemljo.
Toda predsednik ni ob podpisu tega zakona z ničemer pokazal, da bi bil nezadovoljen z njim. Nasprotno: Ko je v torek v svojem počitniškem letovišču podpisal ta zakon, je dejal:
“Ameriško ljudstvo je odločeno, da zaščiti sebe in svoje ustanove pred vsako organizacijo v svoji sredi, ki trdi, da je politična stranka v normalnem pome-in in smislu, v resnici pa je konspiracija ali zarota, posvečena nasilnemu strmoglavljenju celotne oblike naše vlade.”
“Ameriško ljudstvo je odločeno doseči to v soglasju s pravico, “fair play” in z ustavo — Združenih držav.”
Zračna nesreča nad Atlantikom
AMSTERDAM, Holandska.— Veliko potniško letalo, ki je bilo na poletu iz New Yorka v Amsterdam, ni prispelo semkaj, da-si bi moralo že davno pristati. Zavladala je bojazen, da se je primerila letalu morda nesreča.
50 let stare Carusove plošče
Pa mora kdo res že peti kot slavček, če ga dandanašnji primerjamo s slavnim Enricom Carusom. Pred petdesetimi leti so ponesli pivo njegovo pesem na gramofonsko ploščo.
RIO DE JANEIRO, Brazilija. Samomoru predsednika Varga-sa so sledili v torek v mnogih krajih Brazilije izgredi, ki so jih inscenirali in vodili komunisti. Glavni tarči teh izgredov sta bila ameriško poslaništvo in ameriški konzulat v Belo Horizonte, ki ju je množica obmetavala s kamenjem.
Krivdo za izgrede in vladno krizo so zvalili demonstranti, katere je vojaštvo z nasajenimi bajoneti držalo v primerni od daljenosti od ambasade, na Zdr. države. Množica je metala kamenje na poslopje poslaništva.
Neka tiskovna agencija je sporočila, da je skupina po komunistih vodenih ljudi v Belo Horizonte, v vzhodni Braziliji, razbila ameriški konzulat. Neki u-radnik, ki je hotel zadržati množico od razbijanja, je bil pretepen. Agencija sporoča, da je bil vodja izgrednikov komunist Roberto Gosta.
Samomor predsednika Getu-lio Vargasa pomeni dramatičen zaključek vladne krize, iki je nastala zaradi umora nekega letalskega majorja pred dvema tednoma in zaradi poizkusnega umora urednika liberal, časopisa, ki pa je bil samo ranjen.
Nastop novega predsednika
Kmalu po Vargasovi smrti je Joao Cafe, podpredsednik, brez vsakih ceremonij prevzel pred-sedništvo. V svoji izjavi se je Cafe identificiral kot Vargasov prijatelj in izjavil, da ga je njegova (Vargasova) smrt zadela kot “strela iz jasnega neba”.
V	Porto Alegre je množica napadla urad filijalke National City Bank of New York.
V	Sao Paulo je ljudska množica napadla trgovine, ki niso takoj zaprle svojih vrat. V Rio de Janeiro so kmalu pozaprli vse trgovine.
V	gl. mestu se je množica začela zgrinjati okoli Senata, — cjer je policija ustrelila v zrak, da jo je razgnala. Množica se je kmalu zopet zbrala, toda to pot so jo razpršili z bombami, ki sicer silno pokajo, pa ne povzročajo nobene škode.
Vargasovo volilo sovražnikom
“Jezi svojih sovražnikov zapuščam kot svoje volilo — svojo smrt”, — jezapisal Vargas v svojem pismu, katero je napisal vratko pred svojo smrtjo.
“Onim, ki mislijo, da so me premagali, odgovarjam s svojo zmago. Bil sem suženj ljudstva, danes pa sem se sprostil za večno življenje.”
Ob Vargasovi smrti so vsi ministri predložili svoje ostavke, toda ker je novi predsednik Cafe izjavil, da bo vladal po osnovah svojega mrtvega prednika, bodo verjetno nekateri še ostali.
Pogreb brez cerkvenih obredov
Neki Vargasov družinski član je izjavil, da bo Vargasovo truplo preneseno z letalom v prerijsko vas Sao Borja, kjer je bil pokojnik rojen kot sin kmečke družine. Tam bo tudi pokopan. Katoliške avtoritete so izjavile, da bo pokopan brez obredov katoliške Cerkve, ker si je sam vzel življenje.
Kljub veliki in vsestranski na-
petosti, so zvečer nastežaj odprli vrata predsedniške palače, da si ljudje lahko ogledajo in pokrope mrtvega predsednika.
V torek zjutraj je 58 generalov armade in zračne sile, iki so bili nezadovoljni z Vargasovim postopanjem s častniki, prisililo predsednika k odstopu. Štiri u re nato se je ustrelil v palači Ca-tele, ki je v Braziliji to, kar je v Združenih državah Bela hiša.
Razen petletnega presledka je pokojni predsednik vladal Braziliji od leta 1930 — najprej kot diktator, potem pa kot ustavni predsednik. Njegov sedanji termin bi bil potekel leta 1956.
Tajnostna ženska je pričala o nasilju Rusov v Madžarski
ženska je sedela za zaščitno mrežo, da ji je bila prihranjena zadrega in sramota.
NEW YORK. — V torek je pričala pred odborom poslanske zbornice neka misteriozna ženska iz Madžarske, ki je povedala, kako so jo za časa vojne sovjetski vojaki napadli in ji storili silo. Po svoji izpovedi se je o-nesvestila.
Ženska je sedela med pričevanjem za zaščitno mrežo, kjer je bilo videti samo spodnji del njenega telesa. Mreža je bila postavljena zato, da ji je bila prihranjena zadrega in sramota tekom pričevanja žena, ki je bila rojena v Avstriji, je povedala, da je bila na Madžarskem leta 1944, ko se je privalila tja sovjetska armada. Skrivnostna ženska je označena samo kot “madame X”. Odbor ni izdal njenega imena, da ji prihrani zadrego, ženska, ki je stara nekaj nad trideset let, je vitka brunetka. Pričala je v gladki angleščini.
Po pričevanju, ki je trajalo kakih 35 minut, se je opotekla v naročje svojega moža, ki je stal za mrežo neposredno za njo. Povedala je, da sta odšla ona in njen mož leta 1944 na neko kmetijo v bližini Budimpešte, kjer sta se nastanila. Ko so prišle v deželo sovjetske čete, se je pojavilo na kmetiji sedem sovjetskih vojakov, ki so zahtevali in tudi dobili jed in pijačo. Ko so se najedli in napili, so jo napadli ter ji storili silo. “Potem so zahtevali od mojega moža, naj jim zogode na harmoniko, nakar so začeli plesati z mojo materjo in našimi služkinjami. Ko so odhajali, so obljubili, da se vrnejo naslednjega dne, kar so tudi storili in me zopet napadli.” Druga priča, Zoltan Pfeifer, vodja madžarske neodvis. stranke, dokler ni bila razpuščena, je pričal o množični eksekuciji 44 ljudi v vasi Syonto leta 1947. --------------o------
Beg pred komunisti
SAIGON, Indokina. — Doslej je pobegnilo iz pokrajin, katere so zasedli komunisti, že 200 tisoč ljudi. Najmanj še 500 tisoč ljudi bo pobegnilo pred rdečim režimom.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Poroka—
V soboto ob 9:30 se bosta v cerkvi sv. Frančiška poročila Angela M. Savnik, hči Mrs. Anne Savnik, 7507 Aberdeen Ave., in Michael Wanchick iz Sagamore, Pa.----Dve drugi hčerki
Mrs. A. Savnik, Olga in Rose se bosta pa poročili pri skupni slovesnosti tudi v cerkvi sv. Frančiška 9. oktobra ob 9:30. Olga bo poročila Franka Pansky, 13806 Benwood Ave., Rose pa Richarda Milbert, sina Mr. in Mrs. S. Milbert, 2077 W. 26 St. Bilo srečno Čestitamo!
Pozdrave pošiljajo—
Mr. in Mrs. Frank Pierce in njun sin Rev. Justin S. D. S. ter Anna Prišel pošiljajo svojim sorodnikom in prijateljem pozdrave iz St Anne de Beaupre, Canada.
Iz bolnišnice—
Frank Godič, 787 E 90 St. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem, ki so ga obiskali, mu prinesli darila in cvetje. Posebej se zahvaljuje č. gg. V. Tomcu in Vargi od sv. Vida za obisk v bolnišnici.
Razgovor državnega tajnika J. F. Dullesa s časnikarji
Rekel je, da še vedno upa, da bo Francija odobrila pogodbo za Skupno evropsko obrambo.
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je imel v torek sestanek s časnikarji, na katerem je dejal, da še vedno upa. da bo Francija odobrila evropski armadni načrt, vključno oborožitev Nemčije.
Izrazil je tudi svoje obžalovanje, da se na bruseljski konferenci Francija ni mogla zediniti z ostalimi petimi evropskimi državami glede pogodbe za Skupno evropsko obrambo. Dejal je, da ostalih pet držav — Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Zapadna Nemčija in Italija — “trdno vtrajajo ob načelih miru in svobode.”
Glede drugih zadev je Dulles dejal:
AMERIŠKA sedma mornarica je pod ukazom, da ima braniti Formozo pred vsakim morebitnim napadom s kitajske celine.
V TEKU ENEGA tedna bo verjetno'odpotoval na Filipine, kjer se bo udeležil konference predstavnikov osmih držav, da se končno nekaj ukrene za obrambo južnovzhodne Azije. Na potu domov se bo verjetno ustavil na Formozi in na Japonskem.
Biki povzročili teror
UBEDA, Španija. — Tukaj je pobegnilo iz arene za bikoborbe pet razjarjenih bikov, ki so povzročili teror in paniko po pokrajini Granade. Eden teh bikov je nevarno ranil nekega 62 let starega kmeta. Drugi je napadel poljski traktor, tretji pa nekega osla, iki ga je do smrti P oboi in poteptal. Dva bika so ustrelili, tri pa še love.
Samomori na Japonskem
TOKIO. — Povprečno število samomorov je doseglo zdaj rekordno višino, po 54 na dan. _
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1954
Ameriška Domovi ima
vt ■ a^ic-zm!%—»»o tu*
6117 St. Clalr Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for S months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 163 Thurs., Aug. 26, 1954
Volilna borba se je začela
Zadnji petek zvečer je 83. kongres zaključil svoje seje, njegovi člani pa so odšli vsak v svoj kraj tipat žilo volilcev. Volitve se naglo bližajo in obe stranki se trudita, da bi dobili javno mnenje na svojo stran. Da bo volilna borba ostra, kažejo že prvi volilni govori.
Na državnem velesejmu v Springfield, 111. je glavni demokratski govornik Adlai Stevenson dejal, da upa, da bo predsednik povedal svojim republikanskim tovarišem, naj volilna borba ne bo “samo smeh in mazanje — njegov smeh in njihovo mazanje.” Bivši demokratski predsedniški kandidat je hotel s tem reči, naj republikanski kandidati vodijo stvarno volilno borbo namesto zmerjanja in mazanja svojih političnih nasprotnikov ter naj se ne zanašajo preveč na predsednikov pri volilcih priljubljeni smehljaj.
Naslednji dan je predsednik Eisenhower na istem mestu odklonil demokratske preroke temne bodočnosti in pozival volilce, naj pomagajo izvoliti Kongres, ki bo podprl njegov program, koristen vsej Ameriki in vsem Amerikan-cem.
Volitve v novembru bodo odločile usodo 435 članov predstavniškega doma in 37 senatorjev, odločile pa tudi o tem, kdo bo imel nadzorstvo nad zakonodajo v Združenih državah naslednji dve leti. Demokrati ali republikanci?
Izid volitev bo pokazal, če se, je javno mnenje v zadnjih dveh letih nagnilo na republikansko stran ali je še vedno pretežno demokratsko.
Obe stranki imata upanje in tudi izglede na zmago. Republikanci upajo, da jih bo kot pred dvemi leti povedel do zmage predsednik Eisenhower, katerega priljubljenost v javnosti naj bi se ne bila dosti zmanjšala. Prepričani so, da bo predsednik v volilno borbo odločno posegel in podprl zlasti one kandidate, ki se bodo obvezali podpirati v bodočem Kongresu njegov program.
Predsednik je v svojem govoru v ponedeljek zvečer poudaril, da je z delom 83. kongresa dosti zadovoljen, da je dosegel lepe uspehe in da bo v tem smislu nadaljeval, če mu bodo seveda volilci izkazali zaupanje s tem, da bodo poslali v Kongres osebe, ki bodo njegove načrte podpirale.
Kaj pa je 83. kongres tako dobrega storil, da je predsednik nanj ponosen, kot je sam dejal?
Od pomembnejših zakonskih predlogov je odobril poglobitev reke sv. Lovrenca in njeno ureditev za plovbo. S tem bo odprta vodna pot velikim ladjam v Velika jezera. Ta zakon bo prinesel dosti koristi prebivalstvu okoli teh jezer tako v Združenih državah kot v Kanadi.
Izboljšanje in dopolnitve zakona o socialni varnosti bodo koristile malemu in srednjemu človeku ter mu do neke mere omogočile mirno starost. Zdi se nam pa, da so pokojnine, ki jih ta zakon predvideva, še vedno veliko prenizke za današnjo draginjo.
Novi davčni zakon je prinesel raznovrstne olajšave. Daj je res vsakemu nekaj, toda gotovo največ onim, ki največ že imajo. Je dosti bolj naklonjen velikim podjetjem in lastnikom delnic, kot pa onemu, ki živi iz rok v usta, to je delavcu, uradniku in malemu farmarju.
Če bo zakon o gibljivih cenah farmarskih pridelkov prinesel splošnosti kaj prida koristi, se bo šele pokazalo. Dosedanje znižanje cen teh pridelkov se namreč na cenah na drobno še prav nič ne pozna, kot povedo statistike.
Stanovanjski zakon je olajšal nakup lastnega doma s tem, da je podaljšal plačilno dobo in zmanjšal znesek, ki ga je treba ob nakupu plačati.
Predsednik je predložil posebno zdravstveno pozava-rovanje, kar Kongres ni odobril, omogočil pa je odpis večjih bolezenskih izdatkov od davkov.
Ta t-Hartlevev zakon, zaradi katerega se organizirano delavstvo vse od njegovega začetka bori, je ostal nespremenjen. Da predsednik s tem v očeh delavstva ni pridobil je več kot gotovo.
Zakon o atomski energiji je odprl privatni industriji vrata na to polje proti močnemu odporu demokratov.
Z novim proračunom je Kongres sicer precej zmanjšal rederame izdatke, ni mu pa uspelo vse kriti z dohodki, zato je moral povišati dovoljeno mejo federalnega dolga od 275 milijard na 281 milijard.	<
V	spošnem moremo reči, da v kolikor je Kongres noma. gal malemu človeku, ki je pomoči prvenstveno potreben je
kratTkaasdtaranka ^1°’ kK 83 j t Z3Čela V tridesetih letih demo-tHi i l K , °b naSt,0pu reP«blikanske vlade smo tiddi, da ne bo smela in mogla noben?i vlada socialne zako-
kaft-H^ °m®jevati’ amPak samo dopolnjevati in izboljševati kajti Je na ta način je mogoče ustvari ti notranji mir in zado-vol,stvo. Je pa na drugi strani v sodelovanju z republikan-sko^dm.nistracijo Ingres odprl privatnemu kapitalu nove možnosti zaslužka na najrazličnejših poljih
V	smislu splošnega nerazpolc/ženja proti komunizmu je Kongres odobril nekaj zakonskih predlogov, ki bodo dali vladi in njenim organom novo orožje v borbi s komunisti-
NOVINE
Berečna roža
(Nadele)
Ministrant je močno potegno za zvunec pri šegeštiji, stotine glav v cerkvi se je dvignilo, or-gole so z vsov močjiov poprijale, iz šegeštije so začnoli prihajati belo i rdečo oblečeni ministranti, vsi lepo počesani, osem je bilo vsej, za njimi pa trije duhovniki v zlatij oblačilaj — i za-čnola se je velka meša.
Pišta je za trenutek zgubo izpred očij Maričo, kda se je pa čopora pred njim malo prerinola, jo je opet zagledno. Po torn, kak je glavo držala, je spoznao, ka gleda v molitveno knjigo, ka moli. Z rokami se je potepkao kre tela i zavolo gnječavo žmet-no potegno molitveno knjigo iz pravoga žepa. Knjiga je bila že malo znucana eli dobro si ešče razločo napis: “Hodi k oltarsko-mi svestvi.” To Kleklinovo knjigo je dobo, kda so ga somba-theljski pušpek grof Mikeš firmah. Pišta je ne bio jako vaje-
knjige moliti, pa je bila preveč velka gnječava. Bio je malo razburjeni. Ve pa to ne samo tak kak če bi k peki šo po žemljo, če ideš k prečiščavanji . . . Tudi bi rad tak šo, ka Mariča ne bi videla. Ve to ne trbej vsak-šemi znati .... V takšoj gnječa-vi de to lebko. Šte do pa vido? Ona je na lev oj strani, on se pa kre pravoga kraja prerine do obhajilne mize . . .
Dva duhovnika sta prečišča-vala, ljudstvo se je druzgalo i prerivalo, vmes so deca jokala. Pišta se je phao z drugimi vred naprej. V ranlaj je bio močen i tak se je zanosta friško prerino do kraja. Kda je pred njim eden stano od obhajilne mize, je Pišta stegno roko i se prijao marmorne 'ograje i že je klečao . . . Kda je šo duhovnik mimo njega, ka začne opet novo vrsto obhajati, i je poleg njega bilo prazno mesto, je čuo, kak so se je val ljudi porino naprej i poleg njega je pokleknola nekša ženska. Ma-pogledno na levo, ženska
lo le _ _
ni knjigam. Koso pa rasohe, ob pa na p™v0.1 " ~ srečale «*<*• nedela, orlveeara na vaka.kn J°Ve 1 Msncme • • ■ Pr''*r«t
nedelaj odvečara pa vadasko puško je bio bole vajeni sukati, kalk pepire v molitveno) knjigi obračati. Dvakrat je oslino palec prle kak je prelistao v knjigi do strani z napisom “Mešne molitve.”
Ne je ešče dokončao začetnij molitev, je duhovnik že zaspe-
vao
v življeni klečita eden poleg dru-goga pred oltarom, pri prečiščavanji. . .
(Drgoč dele).
CLEVELAND
Obiski. Iz Čikage je na obiski pri Mrs. Veroni Francis (E. 74.) Mrs. Magda Žižek. Prinesla je
glorijo.” Zdaj ne mogeo celo vrsto pozdravov od vsej stra.
več moliti. Na koroši so začnoli spevati i to tak lepo, ka je celo cerkev potegnolo zaseov i Pišto tudi. Spevali so, ka bi človek mislo, ka se stene poderejo, če zid ne. bi bio tak debeli . . .
Po evangeliumr je vse vtihni-lo. Na predganico pride duhovnik. Naj prle si obriše od pota premočeni obraz i lase i po med-žimurski pozdravi vse romare od Mure i Drave, Medžimurce i Prekmurce . . Začno je z mirnim glasom, eli pomali se je tako jako razvneo, ka so ga lehko razmili tudi vsi tisti, ka so stali zvune cerkve tja do velke ceste. Pozvao je romare, naj se na te velki svetek izročijo v varstvo Marijino, ka de je čuvala v raz-burkanom življenji i ednok srečno preipelala k svojemi Sini v nebeško blaženstvo.
Pišta je mislo, ka je predga kak samo za njega. Spomno se je, ka So jemi mati večkrat pravili, ka so ga izročili Mariji pri Sv. Martini, kda je ešče ne rojeni bio. I zdaj čuje s predgani ce zazavanje: “. . . pridite i se izročite prostovoljno Mariji tudi tisti, štere so vas vaše matere izročile njoj, kda so vas ešče pod svojim srcom nosile.
Predga je minola i meša se je nadalevala. Pišta zapazi, ka je v spovedarnico, dva metra na pravo od njega prišeo duhovnik. Malo je poproso, malo si je pa z ramov pomagao i je že stao pri spovedarnici. Tretji je bio že on na vrsti i ravno kda je mini-štrant zazvono za podigavanje i je cela cerkev pokleknola, je stopo iz spovedarnice i friško po-klekno, ka ga Mariča znabiti ne bi zaglednola.
Malo je počakdo, ka je bole k sebi prišeo, te je pa začno moliti pokoro. Kda je duhovnik spe-vao očanaš, je on pokoro že skončao. šteo je ešče nekaj iz
ni v Čikagi na vse strani v Cle-velandi. Želemo ji prijetno bivanje v našem varaši. — Omenimo naknadno, ka so z zrakoplovom prišli iz čikage v Cleveland zadnjega julijuša Mr. i Mrs. Puklavec Sr. Gučali so z Mr. Avgustom Pintaričem i Mr. Valentom Kovačičem prle kak so tej odpotovali v stari kraj na obisk'.
Romanja v Lemont na Velko mešo se je vdeležila tudi cela vrsta ljudi našega naroda. Mrs. Markolia i Mrs. Golinar sta itak vsakše leto na torn romanji. Letos smo pa videli tudi Mr. i Mrs. Jožef Žardin iz Mentora i Mrs, Ago Klučarič. Na torn romanji sta bila tudi Mr. i Mrs. J Sinček. Mrs. Sinček je bila za bo-trico pri blagoslitvi postaj sedem Marijini) skrivnosti v Le-monti. Tak se ji Je dopadnolo, ka je pravila: “Prvokrat sam bila letos eli od zdaj nadele idem vsakše leto.” Mrs. Sinček je bila nato v Čikagi na kratki) počini-caj pri družini Puklavec.
Redkost. Na vogrsko) fari sv. Marjete že dvanajset let dela organizacija katoliške akcije vel-ko delo apostolsko delo v pomoč duhovnikom. Moderator je letos Father Godina. Vodstvo katoliške akcije je imelo premoči ti j eden svoj piknik. Bogata družina Carlin je dala na razpol-gao za te piknik svojo velko, gradi podobno hižo na vzhod-nomj strani Clevelanda. Mr. i Mrs. Carlin so na den piknika najprle izrazili kotrigam katoliške akcije dobrodošlico, te so pa odprli vse dveri cele velke hi-že i želeli, ka bi se te den počutili v njihovo) hiži kalk doma i si iz njihovi) zalog z vsem postregli, nato so pa odišli od doma i prišli večer nazaj. Pri toj družini so večkrat gost tudi nadškof Hoban.
Lepe misli. Clevelandski ka-
toliški Madžari so praznovali preminočo nedelo na svojem romarskem kraji v bližini Clevelanda den sv. števana. Prišlo je več jezer vernikov. Škov Begin so vodili cerkveno opravilo, nato je pa bio zvunešnji program (govori, petje, narodni plesi).
Mnsgr. Kerner iz Kalocse, šteri je zdaj v Californiji, je med drugim eto povedan: “Eli naj čakamo Vogri svojo rešitev od tretje i bojne? Ka nam je dala prva	Meddobje
bojna? Razkosanje orsaga. Ka Kulturna dejavnost slovenske nam je dala druga bojna? Su- emigracije se krepi. To dejstvo ženjstvo pod k o m u n i z m o m. | je zabeležilo tudi časopisje do-Tretja bojna nam lehlko prinese ma, ki težko prenese to dejstvo, smrt. Od bojne ne čakajmo od- Čeprav je slovenski kulturni de-rešitve. Sv. oča papa so posvetili celi svet Marij inemi Srci.
Sv. števan je to štor o z Madžari že skoro pred jezero leti. V tem je rešitev. Rešitev pride te,
ftulturna gromka
lavec presajen na tuja tla, je v njem še vendar ostala tradicija in iz te tradicije ustvarja in ohranja kontinuiteto prave svobodne umetnosti, ki ni diktirana kda se spreobrne Rusija, kak Ipo ukazih marksistične filozofi-nam je to dala vupanje fatimska je.
Marija. Zbližan j e Vzhoda z Za- Središče kulturnega dela slo-padom de te, kda de na prestoli venske emigracije je Buenos sv. Petra v Rimi kak papa — Aires. Prav tam se je v zadnjem Rus, te kda se 200 milijonov Ru- času započela Slovenslka kultur-sov priključi katliškoj cerkvi. .na akcija, ki naj konsolidira ce-Na slavnosti sta bila tudi Rev. letno slovensko kulturno dejav-J. Varga i Rev. J. Godina.	nost v emigraciji. V načrtu ima
izdajo slovenskih knjig in lite-CHICAGO	Irarno revijo. Gotovo je to velik
Povrnola se je s potovanja v načrt in odkrita želja vseh Slo-Evropo i tudi v Prekmurje Miss vencev bi morala biti, da bi se Betty Hozian, hčerka Ignaca i ta načrt uresničil. Čas1 je, da Gizelle Hozian. Betty je bila na |oživimo naše kulturno življenje, potovanji s 30 deklami Loyolske univerze. Povrnola se je z najlepšimi vtisi. Pogrobnejše v pri-šestnij Novinaj.
Operacijo je srečno prestala
da ga poglobimo in da postavi-v svobodi proti materij ali-
mo
stični domači literaturi resnično svobodno umetnost, ki temelji j,,	na krščanskem nazoru in demo-
Mrs. Rose Kreslin. Izda je ešče I kratični prostosti, v špitali. Vrl oj naročnivci Arne- Literarna revija je že zagleda-riške Domovine želemo, ka bi se beli dan. Pred menoj leži pr-kak najprle zdrava povrnola na vi zvezek “Meddobja.” že ime dom.	samo kaže, kje smo, da živimo v
Krstitke so imeli v nedeljo 22. dobi, ki je vez med časom Dom avgusta pri Mr. i Mrs. Edd Ko- in Sveta in med tem, ki mora roša Deklico so dobili i jo krsti- Priti> med dobo, ki se bo rodila, li na ime Debra Marie. S tem bo bo materijalistični sistem pri sta postala Jožef i Rose Koroša nas doma v popolni plehkosti, že 18. krat dedek i mamica. — Prozo v tej prvi številki pred-Krstitke so imeli tudi pri Mr. i I stavljata Lojze Novak s črtico Mrs. J. Kreslin. Dobili so čvrsto- H^ob Sršen in Bine Šulinov ga dečka. Zdaj imajo 3 dečke. Shojenimi stopinjami.
Dedek i mamica sta Jožef i Ve- Lojze Novak je mlad pisatelj ronika Kreslin. — Mr. i Mrs. | Nič čudnega, da se mu mladost
Frank Howard sta dobila dekli-). Zdaj imajo dvej hčerkici. Dedek i mamica sta John i Agnes Howard. Vsem iskreno čestitamo.
Antonia Denša.
enimi rovarji, že pred časom smo poudarili, da je vpraša-l!e kvijstfrosti prepovedi komunistične stranke odprto Velko važnejše je, da odstranimo vzroke nezadovoljstva kot :aKda sPrav!)amo pod ključ one, ki jih skušajo politično iz-
^nris/rr l a1-? k°rbl Protpkomunizmu bodo za Ameriko koristni le, če jih bo spremljala zadosti obširna socialna za-vonooaja m poučitev širokega javnega mnenja o ciljih komunizma in o njegovih temeljnih napakah
3‘ kMn,greSa Same v°Il,cev nemara ne bodo nagnile na stran republikancev, posebno še, ker je bil dober del koristnih za konov sprejet v dokašnji meri z demokratskimi glasovi.
Novice iz Chicaga
Chicago, 111. — V sredo, 18. avgusta, smo ob obilni udeležbi prijateljev in znancev pokopali našega naročnika Petra čema-žarja, ki je živel na 2037 W. 21. Pl. Pogrebno sv. mašo je opravil sin p. Blaž, pogrebne obrede pa župnik p. Leonard Bogulin ob številni udeležbi duhovnikov iz Lemonta.
Pokojnik je dočakal 60 let. Doma iz Selc nad Škofjo Loko je prišel v Ameriko 1. 1921, pa se pet let kasneje vrnil v domači kraj, kjer se je poročil. Nato se je vrnil preko morja v Ameriko.
pozna tudi v pisanju. Črtica Jakob Sršen je lepa, izsek iz čudno zapletenega življenja, toda vendar se mi zdi, da je pisatelja bolj vlekla čudna misterij oznost velikana Jakoba kakor pravo resnično življenje prekmurskega človeka. Kakor sem nekoč Novaku že rekel, to ponavljam pričakujem, da se bo mladi pisatelj poglobil v dušo prekmurskega človeka in nam predsta vil Prekmurje, ki ne bo risano samo s temnimi barvami Miška Kranjca, temveč bo čez to zem Ijo znal razliti tudi tiste mehke
— ti se morajo piknika tako ali tako udeležiti. Mar ne bi bila sramota, če bi ostali doma? — Pripeljite s sabo svoje prijate Ije in znance, da se vsaj enkrat na leto snidemo, malo pogovori mo, nasmejemo in razvedrimo. Barbertonski klub se bo po-
Pred dvemi leti je obhajal sre-l^jV* b“do. ^‘^«6 dobro brno poroko, lani pa je doživel I postr<-'zf!nl- ,Zacel1 bomo ze opol-svoj najveselejši dan, ko je bil	°nca 1 pa’ kadar vas bo
navzoč pri prvi sv. maši svojega | ^ dobj.ek	^
V skupno blagajno.
1 j išče. Rešen skrbi za bodočnost L^airiPiknika b° izročena zma-
I govalnemu klubu pri strelskih
sina p. Blaža. Letos je še njegova hčerka Angela končala učite-1

pa tudi dobili
in tople pastele, ki jih je prekmurska zemlja vredna. Novak naj zori v to smer. To pričakujemo od njega.
Odhojene stopinje so delo zrelejšega umetnika, delo, ki je psihološko zelo poglobljeno. Morda je nekoliko prečrno, težko. V bralcu pusti vtis po smrti.
Zelo naraven je članek Anice Kralj: Obisk pri Bari Remec. Na preprost, kramljajoč način nam pisateljica pokaže delo slikarice Bare Remčeve.
Odlično je Pismo iz Nemčije, kjer se pisatelj ustavi ob znanih osebnostih kakor so Heidegger, Hoffner in Guardini.
Marjan Marolt nam je orisal Umetnost v Domovini, kjer je registriral vse, kar je novega v umetnosti doma. Članek je čudovito pregleden in jasen.
Liriko zastopajo: Tine Debeljak, Rafko Vodeb, Vinko Beli-čič, Vladimir Kos in Anton Novačan.
Najčistejši lirik je Beličič. Njegovi verzi so mehki, misel plava kakor listič, ki ga prinese veter. Vendar je treba reči, da je pesem Sadovi bolečin miselno močnejša od pesmi Pomladnim zvezdam.
Tine Debeljak ima pod Zapiski s kredo šest pesmi, ki predstavljajo njegovo lastno pot. Debel) akova lirika je tako svojska, včasih tako polna in boleča, da se človek čudi. Od vseh pesmi sta najboljši dve. Čaplji, ki je polna domotožja po ženi in Moj evkalipt, fld je krik po družini. Mislim, da bi ti dve morali najti nekoč mesto v Antologiji.
Rafko Vodeb je pesnik utripov. Nekaj teh je dobrih, nekaj pa jih je preveč, ker so le preveč samo igranje z besedami. Vse pa kaže, da se Vodeb še bije za svoj izraz in da bo nekoč dal iz sebe zrelo pesem.
Zelo podoben mu je Vladimir Kos.
Z eno pesmijo je zastopan tudi Borut. Ustavljeni čas je meditacija, ki pa kaže, da se vsi mladi liriki mučijo s svojo notranjostjo, da še iščejo struge kamor bi speljali svoje misli.
Novačan ima nekaj pesmi, ki so iz njegove zapuščine. Prehaja v filozofijo. Lepa in močna je pesem, ki jo je Novačanu posvetil Jeremija Kalin.
Revija ima nekaj besedi tudi o glazbi, pregled in kritiko novih knjig, posebno pa naj še omenim članek Rude Jurčeca, ki je poln misli.
Gotovo je, da teh nekaj besedi ne more dati dobrega pregleda o tej prvi številki Meddobja. Naj bo vsaj toliko, da si more vsak, ki misli revijo naročiti, ustvariti približno sliko.
Poleg Meddobja bo Slovenslka culturna akcija v tem letu izdala tudi dve knjigi in sicer Kociper: Mertik, ki bo zbirka novel in pa obsežno knjigo pisatelja Preglja Moj svet in moj čas. Naročnina za Meddobje, za obe tnjigi in za Vrednote, ki bodo zbornik razprav znaša za Ameriko $8. Za platno vezane knjige $9 in za v usnje vezane knjige $10.
Naročila sprejema Slovenska pisarna, 6116 Glass Ave. Cleveland 3, Ohio‘.
Naj za konec dodam tole misel. Slovenska emigracija bo v svetu pomenila samo toliko v kolikor bo mogla svetu prikazati
kovano poklical po plačilo, ki si sV(J ^	• °
ga je pokojni z vzornim krščan-1 J.	J ;
skim življenjem tudi zaslužil.j. Clevelandčani imajo najboljšo Naj v miru počiva!	J 'n najkrajšo pot po Rt. 21 do
Fara sv. Štefana je z njim iz- Rt' 224, tam naJ Pri luči zavije-
gubila dobrega farana, ki je bill^ desno in vozijo po Rt. 224 ------ inugia ovciu priKazati
pripravljen vedno pomagati, ka- Pd WadsT°^h: fejer naj v sredi svoje kulturno delo. Nične po-dar se je šlo za dobro stvar.’ ža- rneSteca lZaviiej° na Rt- 94 in vo- magajo napori kulturnih delav-lujoči soprogi, sinu in hčerki na- f1!0 P° nJei do Rittman in še ne-cev, če nimajo zaledja, če ni še sožalje'	kai dalje. Takoj izven te našel-bralcev, če ni naročnikov. S ko-
L. Jelenc. bine gre.cesta preko dveh malihlikimi napori je zvezana’ izdaja mostov in kakih dve sto metrovene same knjige. Kulturni dela
Piknik slovenskih lovcev!Szav,Je na levo pot na stre-
B^berton, O. _ Prihodnjo nJvMeTSi tvj inTv* prhate" taWMM, "ki sjTkulfuro^mu'
m 'p-'T ' TSI Sl°V™ski ^ skuPnem Pikniku. Na da bodo Slovenci po svetu Ibvski klubi včlanjeni v Sloven-|svidenje!	darovali 2a kulturno ŽMjSe
ski lovski zvezi svoj piknik na prostorih barbertonslkega lovskega kluba v Rittman, O.
Tem potom prav prijazno vabimo vse rojake, ne samo lovce
Joseph Lekshan, predsed. slovenske emigracije vsai ti Ji
N “T-0---------- •	ki i* Potreben,Jda se
„ Navadni zajec doseže pov-slovenska knjiga in slovenska prečno starost sedem do osem beseda na tujem ohrani.
Karel Mauser.