>«• 57. V Gorici, v sredo dne 18. julija 1906. lilija dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto »i uri predpoldne ter stane po pošti prejemana I r Gorici na dom poMljana: ^ Iet0.......13 K 20 v, ali gld. 6'CO !se, (g ....... 6 » 60 » » » 3-30 ..... ' 1-70 Tečaj XXXVI. m p., i c-ot leta.......A • J^iiCiio številke stanejo 10 vin. SOČA" »«a naslednje izreioe.priloge-j-Olvpo* -r i "a „Kaiipot po Goriškem in GradiSCansfeem" in ttiipot po Ijub^ani in kranjskih mestih", dalje dva-\s v l-t« ..Voitti red tetemtei parnikov in postnih :'a» ter me^čno prilogo »Slovenski Tehnik". VaroC-ni«'J sprejema upravništvo v Gosposki ulici ..." 7 I. nad-itr. v »Goriški Tiskarni« A, Gabršček. UBtfoiila brez doposlane narotnine se ne oziramo. Oglasi ia poslanice se računijo po Petit-vrstah če ^. l4rat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka '_„ večkrat po dogodbi. Vetje črke po prostoru. -^"c^Aite i'1 SP'8* T uredniškem delu 30 v vrsta. Za a vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne •, ob nedeljah .,-. praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p ra v ni § t v o se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. NaroSnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvu ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoCe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gli 1-60. »SoSa« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobaUrnab: Schwarzv Šolski ul., .Tellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališču! ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami LavrenfiiS na trgu d"- "----- Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tttltfon it. 03. »Gor. Tiskarna* A. GabrSčck (odgov. Iv. Meijavec) tiska in zal. ^otvoritvi nove železnice. 1 jutri 19. julija 1906. bo slovesen Ip za našo deželo. Otvori se proga Lige železniške zveze s Trstom od Je-Lijc do morja. I Mnogo se je pisalo o drugi želez-IgM zvezi s Trstom po raznih listih, ti med temi je bila »Soča« vedno v irrih vrstah ; proučevali smo novo Črto I raznih stranij, kazali jo v tej in oni Ml, pokazavali na veliko važnost, zlasti b nas in na§o deželo. Od časa, ko se |i sprožila misel po predelski železnici Ho efektutranja bohinjske črte, smo pri-IbtHH jako mnogo člankov in notic o lovi železniški zvezi; zategade! so naši pitate! j I natančno poučeni o vsem in za-fegadel nam danes ni treba pisati zgo-¦ovine to črte ter na dolgo ir široko »zlagati njenega pomene in važnosti. I Po vd ar jati moramo pa v teh slo-lesnih trenotkih, da se sever neprenehoma najživejše bavi z novo črto, ter la istotako vlada največje zanimanje p njo v sosednem laškem kraljestvu, met imajo v državnem proračunu po-Itben odstavek posvečen novi avstrij-pi planinski železnici. Jutri steče ta tako važna želez-lica po naših tleh. Slovesen dan bo. Pride prestolonaslednik in mnogo najvišjih dostojanstvo-likov, ki se popeljejo po novi progi po pil zemlji. i V naši deželi se pripravljajo pohodi na dos to j on sprejem. Vse je |to, vse govori le o novi železnici, vse imema slovesnost tako izrednega dne. I Dogodki zadnjih dnij so sicer preji skaliti slavlje, ali zasukalo se je po, da se Slovenci udeležimo slovesne Jparitve, ker sodimo vse reči trezno in far upamo po previdnih potih doseči, far nam pritiče Mi stojimo tu kot zaveden narod, ki si je svest svojih pravic, kot narod, ki kaže največjo ukaželjnost, ki stremi po napredku ter uporablja vse svoje sile v to, da bi stal na višku izobrazbe ; če tega ni v polni meri, kakor bi lahko bilo, ni kriv narod naš, krivda zadeva druge. Stojimo tu in umemo s polnim srcem velik pomen jutrišnjega dne. Zato pa se udeležujemo slovesnosti izrednega značaja, prisostvujemo, da bo visoka gospoda videla naš čvrsti rod, ki biva ob novi progi, prisostvujemo, ne kot ponižni podaniki, ampak kot možje, s pogumom in zavednostjo v srcu. Ne klanjamo se kot lakaji — daleč pročod nas bodi vsaka pretirana devotnost! ampak stojimo tu kot omikanci ter pozdravljamo otvoritev nove železniške zveze. Pozdravljamo jo kot tako, pri tem pa slovesno izjavljamo, da ne prenehamo niti za t r e n o t e k od boja za naše pravice! Priporočamo dostojen sprejem, obnašanje, kakor šn o so pričakuje od o m i k a n c e v, odsvetujemo pa odločno vsako pretiranost v izrazih, v klicih, v klanjanju.... Slovenske trobojnice naj vihrajo. Le te so naše, le te morejo pričati, kdo biva ob progi. Nagovori naj zvenijo v čistem našem jeziku!.... Visoka gospoda naj dobi utis, da se pelje mimo ljudstva, ki je zavedno, ki je pripravljeno boriti se do skrajnosti za svoje pravice, mimo ljudstva, ki je vredno vse drugačne usode, nego jo ima sedaj; bodoči cesar naj vzame s seboj spomin na čvrsti slovenski narod v goriški deželi, da ga je sprejel lepo v trenotkih, ko so hotele zlovestne roke z udarci ustvariti nevarne razmere. Trezna sodba in energičen nastop sta odvrnila zlovestne roke, in po tej poti bomo korak ali n a prej, ne- r b 1 '• a S e »i. p r i p r a v 1 j e n i n a v s e i n z a vs e! Kodoljubi! Mislimo, da govorimo prav, iz srca vsem! Učite ljudstvo po teh navodilih — jutrišnji dan naj bo tudi naš slovesen dan, manifestacija zavednega slovenskega rodu na Goriškem, izvršena v mejah omikanea. Samozavestni stojimo tu, ponosni, neustrašeni, zavedajoči se velikega pomena slavnostnega dne v naši obmejni zemlji. In zavzemimo se z jutrišnjim dnem za delo, resnično delo, da bo nova železnica z novimi časi koristila v prvi vrsti nam! DOPISI. U Tolmina. (Dalje.) — Od tega časa naprej se je začelo rokodelsko društvo polagoma gibati in je priredilo že 24/12. 82. prvo tombolo in nameravalo prirediti še drugo zabave; ker pa ni imelo na razpolago no moči, ne sredstev, je ostalo v prvem društvenem letu le pri tomboli. Dne 17. 12. 1883. skliče društvo drugi redni občni zbor in izvoli svojim predsednikom pok. dr. Roberta Miauija. Takoj po občnem zboru sklene odbor prirediti 1. društveni ples, kateri se je dobro obnesel. Ker je društvo imelo majhno število udov, so bili tudi dohodki zelo pičli in ni moglo si nabaviti potrebne oprave v bralni sobi. Radi tega napravi dne ± junija 1884. izlet k tarči v Tolminu skupno z godbo tolminskega god-benega društva. Ta izlet sponesei se je prav dobro, iz dohodkov je nakupilo društvo nekaj oprave za društveno sobo. Pravega življenja pa vendar ni še bilo v društvu. Ta okoliščina je dala povod novim mislim, ki so začele rojiti po glavi odboru. Odbor pa je napravil tem mislim kmalu konec s tem, da je osnoval pevski zbor. Z 1. oktobrom 1884. so pričele prve pevske vaje pod skladateljem pokojnim Hra-broslavom Volaričem. Pevske vaje so napredovale dobro in na Silvestrov večer istega leta je priredilo društvo prvo veselico z drama- tično predstavo; igralo se je veselo igro »gospod Čapek". Pod vodstvom gospoda Volariča je pel izbomo mešan zbor, obstoječ iz 17. pevk in pevcev. Ta prva veselica je pokazala, kaj vse lahko napravi dobra volja, še danes je marsikateremu Tolmincu v dobrem spominu. Pri 3. občnem zboru dne 6./1, 1885. je bil izvoljen predsednikom zopet gospod France Jež. Dne 31.1. 85. je priredilo društvo veliki ples in začelo s pripravami za slavnostno veselico v spomin skladbe „Naprej zastava Slave". Pri tej veselici, ki se jo vršila 25./5. 1885., se je igralo igro »Stari fciovani" v 5 dejanjih, prestavil je isto iz italijanščine pok. šolski nadzornik g. Dominko. Pel je gori omenjeni mešan zbor pod vodstvom pok. Volariča. Tudi ta veselica je pokazala, da je bila kakor igra, tako tudi petje v dobrih rokah. Tej veselici je sledila takoj druga, pri kateri ste se predstavljaj^ veseli igri „Mutecu in ^Poglavje I. II. in III." Petje je vodil tačasni kapelnik tolminske godbe, gospod Spaček. Veselica se je sponesla prav dobro in dala lepe dohodke. Leta 1884. je bil napadan od več strani naš zasluženi gorski slavček, prečastiti gospod Simon Gregorčič. Ker je društvo odobravalo njegovo postopanje, mu odpošlje Ane 25./2. 1885. sledečo adreso: Častivrednemu gospodu Simonu Gregorčiču, vikarju v Gradišči. ,, Svojemu rojaku častitajo udje rok. bral. društva in si štejejo v čast, da se je iz tolminskih gor nabelodanil mož, ki svoje duševne zmožnosti prav nepristano in trezno žrtvuje v korist maternega slovenskega naroda, zani-čevanega že vsled modernega načela puhle omike. Blagovolite, častivredni gospod, sprejeti ta odkritosrčni izraz notranjega sočutja Vaših rojakov. V Tolminu, 25. februarja 1885. Odbor: I. Pagon m. p., M. Štrukelj m. p., It. Sinek m. p., I. Pušnar m. p., Karol Pen-cin m. p. V. Tuta m. p. Tej adresi je sledil nastopni odgovor; Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dnmas. (Dalje.) • Hčersa,* nadaljuje bankir, ^pravkar si mi kar najna- ^-'.:-fc razložila uaziranje hčerke, ki sili mlado deklico, ka- '¦^na ,s tj} k sklepu, da se ne omoži. Zdaj ti povem jaz, 'Zl motivi silijo očeta, kakoršen sem jaz, k sklepu, da svojo ™*"'r«i'j omoži." k-rtfTdja se priklone, ne kakor ponižna hčerka, ki posluša, ta* kakor nasprotnik, ki pazi, pripravljen nasprotovati. sHčerka," nadaljuje Danglars, „če oče želi, da se njegova I?..030*"1* »«a gotovo kak vzrok, da želi to možitev. Nekateri - ''^.. kakor si pravkar omenila, da bi videli oživeti same sebe 1 °Jm umikih. Jaz nimam te slabosti in ti priznavam, da mi i ^ ^»toskem veselju ležeče jako malo. To pravim hčerki, I teri je dovolj filozofične narave, da to razume in ne pri- fva tega zločinom.« izvrstno, foi je všeč." .»0,tt pravi Danglars, „ vidiš, da tudi jaz gojim simpatije prostost, če mislim, da jo zahtevajo razmere. Toda naj ua- pjem. Predlagal sem ti torej ženina, a priznam ti čisto od- I °> «a pri tem nisem mislil na te. Ti ljubiš prostost, toda moram vsled izvestnih bančnih zadev vstrajati pri tem, da c,m preje omožiš s tem možem.". ^genija se zgane. Ivern"1^0!11 im^ VolJl tl moram P°ve(Iati 8tvar}> katerih ne I rH kajti ti me siliš k temu, hčerka. Razumljivo ti je pravi Evgenija; „nadaljujte prosto, gospod, pač, da obžalujem, da se moram poslužiti aritmetničih poiasnil v pogovoru z umetnico, kakoršna si ti, ki ne mara vstopiti v bankirjev kabinet iz strahu, da bi ne vplival na njo na nepo-j etičen način. „Toda v tem bankirjevem kabinetu, v katerega si prišla rado še predvčerašnj;m po tisoč frankov, ki ti jih dam vsak mesec za tvoje nepotrebne potrebščine, torej v tem kabinetu izvedo lahko mnogo tudi deklice, ki se nočejo možiti. Tam se izve a prizanašajo tvojim nežnim živcem ti hočem povedati to tukaj v salonu — tam se torej izve, da je bankirjev kredit njegovo fizično in moralično življenje, da kredit vzdržuje človeka, kakor dihanje oživlja telo; grof Monte Cristo mi jo nekoč govoril o tem tako, da onega trenotka nikdar ne pozabim. Tam se izve, da se v isti meri, v kateri se manjša kredit, bliža telo poginu, in da se mora to zelo kmalu zgoditi bankirju, k? ga je doletela čast, da je oče tako logične hčerke, kakor si ti." Toda mesto da bi se ponižala, se Evgenija ie še vzravna. „Ruin!M pravi. „Pravi izraz rabiš, hčerka, pravi izraz," odvrne Danglars. ,,Ah!" pravi Evgenija. „Da, ruiniran sem! Tu imaš torej to strašno skrivnost, kakor bi rekli tragični pesniki. Toda, hčerka, poslušaj me, kako se je tej nesreči mogoče izogniti vsaj za te; ne pravim za me, ampak za te." „0," vsklikne Evgenija, „vi ste slab fizijognora, gospod, če si domišljate, da objokujem katastrofo, kateri me izpostavljate. — „Jaz ruinirana! Kaj me to briga? Ali mi ne ostane še moj talent? Ali si ne morem kakor Pasta, Malibran ali Grisi pridobiti premoženja, kakoršnega bi mi vi ne mogli dati? Imam lahko sto do stopetindvajset tisoč liber rent, za katere se bom imela zahvaliti sami sebi, in jih ne sprejemati, kakor teh ubogih dvanajst tisoč frankov, katere m! dajete, s kislim obrazom in z očitanjem o moji zapravljivosti, katerega nikdar ne pozabite pridejati. Mesto tega bi sprejemala vsklike občudovanja in cvetlice. In če bi tega taienta ne imela, o Čemur vi po svojem smehljaju dvomite, ali bi mi ne ostala še vedno ta žareča ljubezen do neodvisnosti, ki mi nadomesti vse zaklade in je skoro tako velika kakor ljubezen do življenja ? Ne, zaradi sebe tega ne obžalujem; moje knjige, moji čopiči, moj piano mi ostanejo, in vse to so stvari, ki ne veljajo mnogo denarja in si jih vedno lahko nabavim. Morda mislite, da s^m žalostna zaradi svoje matere? V tem slučaju se motite, ali pa bi se morala silno motiti jaz, če bi mati ne bila poskrbela, da se zavaruje proti katastrofi, ki preti vam, in bi ta katastrofa ne šla mimo nje brez sledu; upam, da se je zavarovala, in upam, da jo skrb za me pri tem ni motila, kajti — hvala Bogu — pod pretvezo, da ljubim prostost, mi je puščala vedno popolno neodvisnost. „0, ne, gospod, izza svoje mladosti sem videla tako mnogo in spoznala toliko, da nesreča ne naredi na me nič večjega utiša, kakor zasluži. Odkar se zavedam, me ni nihče ljubil; to je sicer žalostno, a čisto naravno sledi iz tega, da tudi jaz nikogar ne ljubim, kar jo pa prav. No, ali zdaj poznate moje veroizpovedanje ?" „Torej,u pravi Danglars, bled jeze, ki pa ni izvirala iz žaljene očetovske ljubezni, »torej, gospica, vi hočete moj pogin ?u »Vaš pogin? Jaz," pravi Evgenija, „hočem vaš pogin? Kaj hočete s tem reči? Ne razumem vas." „Tem boljše; to mi pušča še žarek upanja. Torej poslušaj !u „Poslušam", pravi Evgenija in se tako ostro ozre v svojega očeta, da mora ta" zbrati vse svoje moči, da prenese ta Slavni odbor! Lepa Vam hvala! Veseli me, da me tudi moji bližnji rojoci imajo v tako prijaznem spominu. Le možato in krepko delujte tudi Vi v svojem krogu za sveto narodno stvar. Srčen pozdrav vsem! Vaš prijatelj S. Gregorčič m. p. (Pride še.) Iz KO&afllla, Tukaj pri nas je jako živahno; letoviščarji prihajajo vsaki dan. Tudi častniki. Zadnji teden so prišli trije generali in več drugih štabnih oficirjev; v hotelu »Devetak" je bilo, kakor v kakem hotelu na Dunaju ; pa je tudi nekaj iznenadnega, videti v Kobaridu tak banket. Vkljub temu, da se ne more dobiti različnih desertnih rečij, vendar so bili ysi gospodje zadovoljni, V tem gre gospodu hotelirju Devetaku čast, ker on se pa tudi potrudi, da so gostje povsem postreženi. -— Sedaj je dobil tudi vozno pošto v Bovec. Ima pa tudi na razpolago konje za vožnjo svojih gostov. Sedaj imamo v Kobaridu jako prijetno, ker nimamo one neznosno vročine, pa tudi ne suše, z& to skrbi vsaki tretji dan nekaj dežja. IZ Ool-OtllGB, 10. julija 1906. — Ker se zanašam na pravičnost in resnicoljubje cenjene »Soče", upam, da obelodani tudi ta moj skromen dopis, ki pojasni razmere v tuk. občini in odbije napade na župana, ki so bili izraženi v posameznih dopisih z Otlice v tem listu. Oddaleč nisem mislil odgovarjati dopisniku. — Ljudje pravijo, da le slabo, polomljeno kolo škriplje; tako Škriplje g. dopisnik z Otlice; maha okoli sebe in lovi po zraku nekaj, česar nikdar ne doseže. Zdrobljen in poteptan hoče se maščevati nad vsem, kar ne trobi v njegov rog, a konečno še vrže z vsem srdom na župana in njegovo nedolžno družino. Župan mu je tarča, v katero strelja s svojim prirojenim srdom. V dopisih, katerih pa ne piše sam, temveč daje le gradivo, kritikuje vse, kar se prigodi v občini, nosi po koncu glavo in razliva svojo učenost tako nerodno, da se mu smeje vsak pameten človek. Kdor je čital dopise, je takoj uganil, kaj moža tišči. — Hotel bi biti starašina, hotel bi biti župan, hotel bi komandirati celo občino in zaukazovati, da se pleše, kakor bigo-del on. A ker vsega tega ni, se mož jezi. Ta visokoučeni mož je bil pred leti ud gospodarskega sveta in denarničar. Ko se je ustanovilo samostojno županstvo, zaželel je priti v starašin-stvo in celo županski stolec bi mu ne presedal. Ali glej hudobca; niti ožji sorodniki ga niso volili, in Mo bi se ne jezil nad nespametnimi rojaki!'? Na Otlici je gozdna zadruga in mož je bil tam voljen za predsednika in denarničarja, ali vedi ga vrag, kako je do tega priSlo, ou-vrgli so ga od predsedništva. — In kdo bi se potem ne jezil?! Ker se gleda možu kot krčmarju malo na prste, ker ne sme delati, kakor bi on hotel, in ker je priše! z obč. redom že večkrat v nasprotje in bil obsojen v razne globe, zato je zopet jeza na župana. — Kot oskrbidk in varuh mladoletnih je tako vrlo skrbel za družino, da si je prodal (sam sebi) premoženje teh mit. pod vrednostno ceno za 3000 K. Ker je pa župan nastopil pot pravice proti takemu načinu, ter iztrgal celo stvar možu iz rok in jo sodnjiskim potom ter potom oddajnih „po-nwleb" pripeljal tako daleč, da je vrglo ono premoženje 4400 K; torej ničmanj, nego 1400 K več, katere so pridobili ubogi mit. otroci, — je zopet jeza. In kdo bi se ne jezil, če mu hkr&tu odfrči 1400 svitlih kronic? — Dopisnik je prevzel v družbi treh drugih mož zidališče šol. stavbe na Otlici v delo, a zarad njegove vsegavednosti, trmoglavosti, odstopil je prvi zidarski mojster in potem še druga dva sopodjetnika. Da je zidališče pod sedanjim mojstrom povsem drugo, vidi vsak, kdor ni slep. — Ali je to pravi- Največjo učenost pa dokazuje dopisnik, ko govori proti obč. vodnjakom, ki se imajo sezidati. Občini, ki nima tekoče vode, je skrbeti, da pride do dobre, pitne vode na umeten način. Zato pa ima skrbeti v prvi vrsti občina sama, potem dežela in država. Čemu bode voda? — povprašuje modra glavica! Iz navedenih dejstev je pač razvidno, da jeza dopisnika z Otlice napram županu ni neopravičena, in cenjeni čitatelj je takoj uganil srd, ki se izliva od te strani na župana. Dejstvo je, da kdor ima maslo na glavi, ne sme na solnce. Tudi g. dopisniku z Otlice bi svetoval, naj ne hlasta okoli sebe, naj ne blati mirnih in poštenih ljudi in naj ne trže časti ljudem, ki mu niso nič slabega učinili. Da se napada nedolžno družino, da se meša in imenom naziva otroke, ki nimajo s stvarjo nič opraviti, je predrznost in nezuačajnost. Ako bi se hotelo v enakem smislu odbivati žarke, je zaloga zelo bogata. In s tem končujem. Domače in razne nouice. Napisi na državnem kolodvoru. — Vsi napisi, razun imena kolodvora, so bili napravljeni v treh jezikih. Sledili pa so napisi »G o r z -Gorizia", kar je razburilo vse slovensko ljudstvo naše dežele. Ljudstvo je zahtevalo najodločnejši protest proti toliki žalitvi, — in združeni slovenski stranki sta sklicali za preteklo nedeljo devet shodov. V soboto pa je vlada dala odstraniti vse žaljive napise, — in iz pričetih pogajanj smo dobili prepričanje, da se dvojezični napisi ne vrnejo več, — še več, da se to vprašanje končno reši v našo zadovoljnost. S tem je odpadel razlog, ki je dal povod, da so se sklicali javni shodi. In ker so isti merodajni krogi, ki so predlagali odstranitev dvojezičnih napisov, na doseženi vspeh nujno predlagali, naj se shodi prekiičejo, se je to tudi zgodilo. Ne bodemo tu naštevali vseh razlogov, ki so vplivali, da so se shodi odpovedali. Rečemo le toliko, da najvišja korist našega naroda je zahtevala v najbolj kritičnem trenutku — hladnega razuma! Kdor je imel s shodi Še postranske namene, ta seveda ni zadovoljen, da so se mu ponesrečili. Toda noben trezen politik ni smel prezreti možnosti hudih, daleč segajočik posledic, ako bi se shodi vršili, dasi ne več v prvotnem obsegu. Doseženi vspeh — ni majhen. Predno mogočna vlada kapituluje tako, kakor se je zgodilo v tem slučaju, je treba že močne roke, ki jo v to prisili. Od svojih somišljenikov zahtevamo z vso pravico, da solidarno z nami odobrijo vse korake, ki so se storili v tem pogledu, in dokažejo tako, da so trezni politiki. Vspored otvoritve novo železnice dne"19. t. m. — Ob 12.25 jutri pop. dospe prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand na Jesenice. Nagovori ga kranjski deželni &, avar in železniški minister. Predstavijo mu goste, povabljene k otvoritvi, in inženirje uprave državne železnice in gradbenih podjetij. Potom bo cer kveno blagoslovljenje nove železniške, proge in otvoritvenih vlakov po nadškofu in kne;:u dr. Sedeju ob asistenci ljubljanskega škofa. r>b 1.25 pop. se odpelje posebni dvorni vlak s postaje un, Jesenicah; vstopijo v ta vlak prestolonaslednik z gosti, določenimi za ta vlak. Na črti med Jesenic a m i in Gorice se ustavi dvorni vlak na postajah. Bled, Bohinjska Bistrica, Sv. Lucija na mostu in v Kanalu, kjer se predstavijo funkeijonarji državnih oblastij, slavnostni gostje ter inženirji drž. železnice in podjetij. Ob .'L48 pop. dospe dvorni vlak do mostu čez Sočo pri Solkanu. Tu se predstavijo organi, ki so delovali pri gradnji mosta in sicer uprave drž, železnice in podjetja Itedlich iv Berger; prestolonaslednik si ogleda most. Ob 4. uri pop. odhod s Soškega mostu. Ob 4.4 pop. dohod v fiorlfiO, Nagovor deželnega glavarja. Predstavljenie slavnostnih gostov, funkcijonarjev državnih in avtonomnih oblastij ter organov drž, železniških gradeb in podjetij. Ob 4.24 odhod vlaka iz Gorice. Med Gorico in Trstom se ustavi dvorni vlak na postajah v Itihcmbergu in v Stanje!u, kjer se predstavijo zastopniki državnih oblastij ter inženirji drž. žel. upravo ter podjetij. Ob (>. zvečer dohod dvornega vlaka v Trst. Nagovor tržaškega župana. Predstavljanje slavnostnih gostov, funkcijonarjev državnih in avtonomnih oblastij, zastopnikov važnejših industrijskih in trgovinskih oblastij ter inženirjev drž. Žel. uprave in podjetij. Otvoritveni vlak odide z .1 osenic ob 1.55 jutri pop.; vstopijo vanj v to določeni slavnostni gostje. Med Jesenicami in Gorico se ustavi otvoritveni vlak tako, kakor posebni dvorni vlak. Ob 4.34 dospe otvoritveni vlak v GofiCO, Ob 4.54 odhod otvoritvenega vlaka iz Gorice. Med Gorico in Tisto m se ustavi vlak jednako, kakor dvorni vlak. Ob (>..*> O zvečer dospe otvoritveni vlak v Trst. V GorlOl se zbere na postaji k-sp^ dvornega vlaka župan dr. Marani z mestih i zastopom, deželni glavar dr. Pajer v. deželni 1 poslanici, vojaštvo, duhovščina, šolski otroci iu Na kolodvoru bo ena kompanija vojaštva-! zastavo in godbo. — Kar se tiče udeležbe -strani magistrata, se čuje, da so sklenili me-v očetje, da se udeležijo le, če pride (j0 j^l nazaj na pročelje postaje odstranjeni nap" drugače bodo štrajkali! Trtaškl namestnik, princ Hchenlohe, j)C^ na dvorni vlak jutri pri. otvoritvi železničar. Sv. Luciji na mostu. Okrajni ?5»ar soriški, dvomi svetnik 3 .- Attems, počaka na dvorni vlak jutri pri C.,T" ritvi železnice v Kanalu. Tam izstopi r/ stolonaslednik ter si ogeda častno kcc-l.. lovcev z zastavo; godba bo svirala avjiv', himno. * I Nadvolvoda Ludovifc Salvator pride k ,.•„..,. železnice naravnost v Trst ter pomika ^ dohoda dvornega vlaka z nadvojvodo i,:..;., '¦ naslednikom. Postaja v Brahovem ostane za v,., ..r ( zaprta toliko časa, dokler se ne /t:ra-l; , vozna cesta. Pa v Gorici, kjer tudi Se ni ii.>-,;:_, ceste V! Vest! • nove železnice, — V zadnja v je prišio m: Jesenice zdutno število /••'.».-carjev. Čadom pa se je čuditi, tla -o k„: niški uslužbenci po velikem številu N.-. Z narodnega stali&ča se mora odločno .;?.*--tovati temu početju železniške uprava. ,, nam pošilja ljudi, ki bi gotovo tudi raj** \„, bovali med svojim narodom. Ne bo doJ^c; tem, in vlada poreče, da je na Jesi'tiK:i!. i-liko število nemških otrok in tudi \sn v: svoje ravnanje uredi. Na tak ¦način v> ;-lahko dela nemške jezikovne državne uults< Zato ni potreba niti modrosti želi-/:.!<*¦¦» ministra Derschntte! Železniški', uprava nu-stavlja na ru-;": .s»-uradnike. Tako je v Svetni vrini v ll;>;.,: stavljen nemški uradnik, ki ne razuu.i' ; : nič slovenski. Tudi postaja Dovje je p-.-! Ui\u\<:,, njem eksceleni-e Der»rlmUe dobila ur...;:.,.. ki ali r,e zna ali pn noče govt jI jcik; ima tam edini domovinsko pravico. V<:-\{ rJ kini je ta usluzbener pri blagajni Hn i:- "j sanja kmetskega ljudstva dajal izklju.'--.u -' ske odgovore! Predrznost! Ljudstvo naj pot.-.-ii^f posveti takim ljudem! Reka In Trst - \Vi kraji za/.¦¦:•¦ Galicije, vsa juina Nemčija in Svi.\'., •:¦ doslej oddaljeni od Keke za kakih ."> k:;.:' nego od tržaškega pri-tan»$ča. >hWs; ;*' Heka oddaljena od vseh teh tržišč .i > 40 tarifnih kilometrov, to je 4', ii-. cele tarifne dolžine. Sklep Šolskega leta, Na c. k- ¦.-?¦¦-¦ niči za učitoljin-a v Podpori pri Gori ; y • Onln seJ;-ko leto I';K>:>. l:»Or.. «iu»* \ i . '.¦> (Dalje u prllojjl.) »Gospod Cavalcanti,* nadaljuje Danglars, »tvoj ženin prinese, če se poročita, s seboj tri milijone dote, katere naloži pri meni." »Ah, zelo dobro!" pravi Evgeaija skrajno prezirljivo, nestrpno gladč svoje rokavice. »Ali misliS, da vama te tri milijone zapravim?" pravi Danglars. »Nikakor ne; iz teh treh milijonov jih mora nastati vsaj deset. Z nekim bankirjem, svojim tovarišem, sem dobil koncesijo za železnico, kar je edina industrija, ki nudi v današnjem Času bajevne šanse nakratnega uspeha, ki jo je izrabljal nekdaj Law pri dobrih Parižanih, teh večnih špekula-eijskih norcih. Za svoje podjetje bi rabil pravzaprav primeroma jako malo in bi lahko dosegel velikanske uspehe. Torej v osmih dneh moram založiti za svoj račun štiri milijone. In pravim ti, da iz teh štirih milijonov ?m rekla, gospod, sem pripravljena, omožiti se z gospodoiL Cavalcantijem." »Toda kakšne namene imaš?" »Ah, to js moja skrivnost. Kje bi bila moja premoč nad vami, če bi pri tem, ko poznam vašo skrivnost, izdala vam svojo ?" Danglars se vgrizne v ustnice. »Tako/ pravi. »AH hočeš narediti nekaj ofieijelnih obiskov, ki so neobhodno potrebni?" „Da/ odvrne Evgenija. »In podpisati pogodbo v treh dneh?" „Da." »Torej j«1 /daj na moji strani, da pravim: Pr?.\ * In Danglars prime svpjo hčer /a i\ifct> t*»r jo ji Toda čudno. Pri tem .^tiskanju roke si oče \n< [ -¦ Hvala, dete moje '." Hči ni imela smehljaja /a >vm> .-, r,Ali je konferenca končana'?1* vpraSa Kvj-otsij;' •: '••' Danglars prikima z glavo, da nima reči n:č''.-•-. -v nad Dezdemono. Ko je bito petje končano, je stopil Kttenue i:i ;¦<•- geniji, da so kouji in voz pripravljeni iti da baroni'.. >'¦ pojdeta na posete. Videli smo dami pri Villeforiu, od koder sta i: -l' svojo pot. XIX. Pogodba. Tri dni po prizoru, ki smo ga pravkar opi^ii- ' uri popoldne istega dne. ko se je imelo vršiti po h?--.-'¦ odredbi podpisanje pogodbe med gospico Kvgeuijo l^'-'-3-' in Andreo Cavalcantijem, ki ga je bankir imenoval [*"i: sveža sapa stresal« vse listje na malem vrtu, lei-.v''"--htao grofa Monte Irista. dočim se je grof pripravljal, 'A ' z doma, in sta srčna konja, ki ju je držal kočijaž že '>•** ure, nestrpno bila s kopiti ob tla. Elegantni faetou, ki poznamo in o katerem smo govorili zlasti oni večer v A'" jo hitro zavil skozi vrata, in iz njega je skočil gospou -\; Cavalcanti, ves žareč veselja. Z ono zaupnostjo, ki mu je biia lastna, vpraša po ^rc: zdravju, gre zložno čez prve utopnice iu sreča na dru-J« ZagledavSi mladega moža, grof obstane, „Ej, dober dan, ljubi gospod Monte Cristo," pwvl grofu. Priloga )(Sofie" it. 57. i dne 18. julija 1801. Prihodnje šolsko leto začne dne 17. sept. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14. leto svoje starosti |n so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter se žele posvetiti učiteljskemu stanu. Podrobnosti glede vpisovanja za vstop v ta zavod se pravočasno objavijo. Imenovartja-v IstrskKileieini šolsjuVssrct.."•^*-| Cesar je imenoval člene istrskega deželnega zbora za prihodnjo šestletno službeno dobo: mons. Vinka Z a m 1 i e a, župnika na Voloskem, Viktorja P> e ž e k a, ravnatelja na učiteljišču v Kopru, ter gimnazijska ravnatelja, v. Pulijn Kopru Petra Mareska in Iv. Bisinea. Na C- kr, Učiteljišču V Kcpru so prestali zrelostno izpite: Basa Anton iz Bitinj (Kranj-..ko,, 15 or št ni k Srečko iz Dolij (Kranjsko), j rne Blaž *z Tomaja, Čok ,!osip i? Lo-u;?:a. Faganeli Anton i/. Mirna, Ivan-;.\i Adnlbert iz Kobarida, Koršič Vladimir ;,» Gorice, Lavrenčič Alojzij iz Kamnja, l.o tu še k Anton iz Cejkelj (Kranjsko/, Mi-in/ Matevž iz Ornega vrha (Kranjsko), Moč-<„:k Josip iz Hukovega, M ravl jak Drago-• jji i/ Vuzenice, Ne m it- Peter iz liilj, Pa-;,ar Josip iz Sežane, P od gornik Filip iz i,:Mije TribuSe, Reja Rudolf iz Gorice, }.'r.itja Joi»ip izOrehka, Stubelj Adalbert [. Tr.-ta, Subic Aloj/ij iz Bovca, T o r o š 1'avrl iz Medane, Vrč on Miloš iz i)obravelj iu \ novec Ciril iz Doline. Zrelostne preskuinje na c. kr. ženskem Izobra- lillliŠdu V SoriCl. Prestale so izpitej 1, Z i»i!tku za ljudske šole s slov. in nemškim uč-t,it i jezikom : G a h r i j e 1 r i č Milica, Š k r-Miiii" Josipiim in TurSič Hermina; 2. z (»liko za nemške in z zrelostjo za slov. ljudske >o!e: Abram Kina, P.ezjak Ana; 3. / odliko za slov. in zrelostjo za nemške 5;>jNke fole : Pipan Tereza, Sket Marija, Vfuinjal Lavoslavu: 4. Zrele z nemškim in r;»,v. učnim jezikom so: B e i 1 i« g e r Gi-; r i š n i k Ana, K r o g a r M*rV M & r i u i č Josipa, M i k n 1 u ž Ga-}'?ijr!b. Peri u Ana, Pogorel .Štefanija, .*''.»/,«; a k Srečka, Prešeren Helena, U e-.* s Avgusta, S t e r u i j* e Kina, V o v k KOjJrskl aŽiteljiŠČflikl m» zahvaljujemo slav-"'¦mu obrim-ivu, ki se je odzvalo prireditvi n:t-»>i>i koncertu dne s. t. m. rpri zlaten jc-it::ir. Vstopnice so preplačali sledeči: g. Fr. MrsU-j-Mc, dež. šol. nad. Trst K 10 40; gosp. Iv-rvn Gorica, in g. Klančič iz Podgore K 9'40; ,:. V. lif/ok, ravnatelj m. učitelj. Koper K 8; ,;_• Sprarhinani), učitelj Koper, Breščak, trgo-'( . Gorica, in Prbančič, uaduč. Miren K 4*40; i. Kri/man K 3*4«»; gosp. Fras, akademik K v: H>: gir. Fr. M;išera, prof. in Pregrad, tr-.*¦ > i", Gorica, K 2-40; gg. Tiriuger, kaplan i -n-.;, N. N, Opčina, «osp. Kr. Levičnik, »'i'';1!.!, Fr. Mo/.etič, Gorica K 2; gg. Rozina, uradnik, Gorica, Gorijup, uč. Banjšica K 1-80; gg. liustja, naduč., Košnik, prof., Podgornik, uč. Arrigler, goz. urad., dr. Troo, odvetnik, Možina, uč. Fistravee, prof., Lokar, (Miren), Gregorič, uč, Musift, uč., Crbančič, naduč. (Bilje), gosp. M. Milavee, vlp. Ev. pl. Galim-berti, Meden Jurij, velp. K P40; gosp. dr. Dereani, zdrv. K 1*20: gg. Medved, prof. ^^, MozetičLzid. mojstr., foroš, trg., K 1; gg.**(5ol;,rveTTririfratušj^^tetN. 80 v; gg; Trdau in Bonač, e. kr. eksped. 00 v; On?], uč. Čenčič, Kuntih/ uč. Meden Anton, vlp. Lozej, uč. Kenda, uč. Sosič Anica, učiteljica* Kumar, kurat, Škodnik, ekonom, Klavžar, pristav, Tance, uč. 40 v. Hvala lepa vsem za preplačiia! Čisti dobiček, ki znaša 120 K, smo izročili goriškemu učiteljskemu društvu na račun ustanovnine za „Učiteljski konvikt" v Ljubljani. Učiteljiščniki. Razdelitev volilnih okrajev na Primorskem. Za Trst: Število poslancev je določeno na pet. Prvi volilni okraj: Staro mesto in Sv, Jakob; drugi volilni okraj: Nova Barriera, Novo u,:: j, Greta in Škorkola; tretji volilni okraj: Stara Barriera in Kjadin: četrti volilni okraj; Sv. Vid in Kjarbola Zgornja; peti volilni okraj: drugi obmestni okraji in okolica. Za G o r i š k o i n G r a d i š č a n s k o: Število poslancev in volilnih okrajev je določeno na (5. Prvi volilni okraj: občina Gorica (sodni okraj Gorica); drugi volilni okraj : sodni okraj Gorica brez občin Gorica in Kočnik; tretji volilni okraj: sodni okraji Ajdovščina, Komen in Sežana; Četrti volilni okraj: sodna okraja Červinjan in Tržič; peti volilni okraj: sodna okraja Gradišče in Krniin vrhu tega občina Ločnik (v sodnem okraju Gorica); šesti volilni okraj: sodni okraji Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid in Bovec. Za Istro: Število poslancev je določeno na šest. Prvi volilni okraj: sodna okraja Buje in Piran, vrhu tega občini Koper in Milje (v sodnem okraju Koper); drugi volilni okraj: sodni okraji Motovun, Poreč Rovinj, vrhu tega občini Vodnjan in Sanvinčenti (v sodnem okraju Vodnjan); tretji volilni okraj: okraj Pulj in občini Mali Lošisij in Osar (v sodnem okraju Lošinj); četrti volilni okraj: sodni okraj Pod-grad, razun tega občine Dekani, Dolina, Ma-rezige, Očizla-Klanec, Pomjan (v sodnem okraju Koper); peti volilni okraj: sodni okraji Buzet, Pazin, Labinj, razun tega občina Barbana (v sodnem okraj ti Vodnjan); šesti volilni okraj: Volilni okraji Voloska, Greš, Krk in razun tega občina Veliki Lošinj (v sodnem okraju Lošinj >. Nekoliko volilne statistike. Italijani tvorijo na Primorskem 44*7% prebivalstva, Slovenci 31-4% in Hrvatje 21 4%. Poslancev imajo sedaj od 15: Italijani 12, Slovenci 2, Hrvatje 1. — Morali bi jih pa imeti po razmerju prebivalstva in na podlagi 15 mandatov: Italijani 7, Slovenci 5, Hrvatje 3. Po Gantschevi volilni reformi na podlagi 1,5 mandatov bi jih imeli: Italijani 8, Slovenci 4, Hrvatje 3. Po Hohedohevih predlogih na podlagi IG mandatov bi jih imeli: Italijani i), Slovenci 4, Hrvatje 3. — Morali bi jih pa imeti: Italijani 7, Slovenci 5, Hrvatje 4. Po Beckovih spi omembah (na podlagi 17 mandatov) dobe: Italijani 10 (ker prištevamo tržaški eventuvelno socijalistični mandat tudi k italijanskim), Slovenci 4, Hrvatje 3. — Morali bi jih pa imetij Italijani 8, Slovenci 5, Hrvatje 4. V Trstu samem bi dobili po Gautschevem načrtu Italijani 4, Slovenci pa 1 mandat, a še za ta mandat bi trebalo borbe. Po Hohenlohevih predlogih: Italijani 4, Slovenci 1, socijalisti 1. lVBeckovem načrtu (5 mandatov): Italijani 3, Slovenci 1, socijalisti 1. Gled(5 šans soeijalistične stranke bi bilo zabeležiti: Po Gautschevem načrtu bi bila možnost uspeha za socijalistično stranko le v 4. okraju Sv. Vid Sv. Jakob-Kjarbola zgornja. Na zadnjih volitvah za peto kurijo so imeli v volilnih okrajih Sv. Jakob in Sv. Vid skupno: Slovenci 478, socijalisti 1332, Italijani (Hortis in Dompieri) 1700 glasov. Italijani so bili torej v manjšini nasproti združenim Slovencem in socijalistom. Po Hohenlohevem načrtu bi bila možnost uspeha za socijalistično stranko v 3. volilnem okraju (Sv. Jakob-Kjarbolagornja-Rocol?. Na zadnjih volitvah v peti kuriji so dobili pri Sv. Jakobu: Slovenci 535, socijalisti 1048, Italijani (Hortis in Dompieri) 732 glasov. Torej Slovenci in socijalisti skupno 1583 proti 732 i Italijanov. Rocol in Kjarbola bi še zboljšal razmerje za socijaliste, ki bi, podpirani od ' Slovencev, in eventuvelno celo tudi ob absti- I uenci Slovencev, imeli večino. ) Število volilcev na en mandat: ' po Gautschevem načrtu 40.30* '<.. s slovenskim imenom kraja. Ali je koroško NemŠtvo v nevarnosti? To menda ne! Pač pa je v nevarnosti ošabnost in napihnjenost koroških Nemcev, ki so pri stoletja teptenib, naših koroških bratih navajeni, da povsod na ljubo Nemcem, čeprav so ti — kakor pri železnici — nastavljeni tudi zaradi slovenskih potnikov, rabijo kolikor znajo nemščino. Žali-bog ta grda navada tudi na Gorenjskem ni nepoznana, a za trdno upamo, da se bodo razmere tudi v tem oziru izpremenile. Saj vidimo povsod, kako nas zaničujejo, kako zapostavljajo, to posebno sedaj ob zidanju in otvoritvi nove pi*oge. Toda mi si moramo biti v „Ah, jto>ptHi Andrea'.*1 pravi ta s skoro rogajočim se „ . .-:,;. .Kako \am gre'.-~ JzirMnu, kakor vidite. Prihajam, da se pogovorim z vami ¦¦ ¦:¦*¦? fivareb. Toda pred v-^em: ali prihajate, ali odhajate V" J»dhajaiu, gospod l1* . Torej da va> ne bom zadrževal, vstopim, Če vam jo j' i . z vami \ vaš voz, iu To m nama lahko sledi z mojim ''i'V-::'Mn.- .\e," pravi grof z ueopazljivim, toda zafiičljivim smeh-U;<':;. kajti ni ga mikalo, da bi ga videli ljudje s tem mladim frKuin, .ne, raje s«' p'„0'ovorim z vami tukaj, ljubi gospod •^Lfjt; v >ubi seje prijetnejše pogovarjati, in kočijaž ne sliši Vi*!'- besede." tirot \.>U)pi v majhen salon v prvem nadstropju, sede, :^r;,;i noge drugo če/ drugo in da mlademu možu znamenje, '.i ud,.. Andrea naredi najprijitfiiej;;! obraz. -Ljubi grof/ prfcvi, „;::v»V) vam je, da se ima ceremonija ^•;Ui dan-.*; ob devetih »e ima pri tastu podpisati pogodba." ,Ah. res/" pravi Monte Cristo. -Kako: AH je to za vas l.ovicaV In ali niste obveščeni (i tej Javnosti od gospoda DanglarsaV" -Da,- pravi grof, ..dobil sem včeraj pismo, toda mislim, 'tt ura ni bila navedena." »To je mogoče; tast je morda računil na to, da je splošno ..Torej/ pravi Monte Cristo, „ste pač srečni, tavalcanii; zveza, ki jo nameravate skleniti, je najugodnejša. In poleg tega je gospica Danglarsova lepa." »O, da," odvrne Cavalcanti z izrazom skromnosti. 8Pred vsem je zelo bogata, vsaj mislim tako," pravi Monte Cristo. BZelo bogata, mislite?" ponovi mladi mož. »Gotovo. Pravijo, da gospod Danglars polovico svojega premoženja še skriva." KIu priznava petnajst do dvajset milijonov," pravi Cavalcanti, žar?o veselja. „Ne da bi računil," pristavi Monte Cristo, „da namerava podjetje, ki je v Zedinjenih državah in na Angleškem sicer že^ v navadi, teda na Francoskem še čisto novo." i „Da, da, vem, o čem hočete govoriti; o železnični koncesiji, katero je dobil, ali ni res V" „Čisto prav. Pri tem dobi vsaj deset milijonov." „Deset milijonov! Mislite? To je velikansko," pravi Andrea, ki ga omami kovinski zvok zlatih besed. flNe da bi rffčunili," odvn>e Monte Cristo, „da vse to bogastvo enkrat pripade vam, ker je gospica Evgenija edini Danglarsov otrok. Sicer pa je vaše premoženje, vsaj kakor mi je rekel vaš oče, skoro prav tako veliko kakor premoženje vaše neveste Toda pustiva za zdaj denarne zadeve. Ali veste, gospod Andrea, daste izvedli vso to stvar jakofino in dobro?" „Ne slabo, ne slabo," pravi mladi mož.; Jaz sem rojen za diplomata." »Torej diplomat lahko postanete. Znano vam je, da se človek diplomacije ne nauči, ampak to je stvar instinkta... Srce je torej osvojeno?" „Besno se bojim," odvrne Andrea z glasom, s katerim je videl v TheTitre-Francaisu odgovarjati Dorauta ali Valera Al-cesti. — „Nekoliko vas ljubi ?" „Pač mora," pravi Andrea s smehljajem zmagovalca, „ko L' omoži z menoj. Toda ne pozabiva važne točke." „ Katere?" „Da se mi je pri celi okvari jako pomagalo." „Bah!" »Gotovo." „So vam li pomagale okoliščine?" „Ne, vi." „Jaz? Bežite, princ," pravi Monte Cristo, čisto posebno! naglašaje ta naslov. „Kaj sem mogel storiti za vas? Ali vam ni zadostovalo vaše ime, vaše socijalno stališče in vaše lastne zasluge ?" „Ne," pravi Andrea, „ne. In prepričan sem, gospod grof, da*ugled moža, kakoršen ste vi, stori več kakor moje ime, moje socijalno stališče in moje zasluge." »Vi se popolnoma motite, gospod," odvrne hladno Monte Cristo, ki je spoznal prekanjeni namen mladega moža in razumel, kam merijo njegove besede; „odkar se je poznalo premoženje in upliv vašega gospoda očeta, vam moje pokroviteljstvo ni koristilo nič več. Kdo je naklonil srečo, da sem se spoznal z vami, meni, ki nisem poznal niti vas, niti vašega visokega roditelja? Dva moja dobra prijatelja, lord Wilmore in abbd Busoni. Kdo mi je dal pogum, da nisem za vas garantiral, ampak vas patroniziral ? Ime vašega očeta, ki je v Italiji tako znano in čaščeno; saj osebno vas vendar nisem poznal." Ta hladnost in ta popolna neprisiljenost prepričata An-dreo, da ga za hip drži druga roka, kije močnejša od njegove, in da te moči ni tako lahko premagati. „Ah, tako," pravi. „Toda moj oče ima ^otem pač res veliko premoženje, gospod grof?" „Zdi se, da, gospod," odvrne Monte Cristo. „Ali ne veste, če je že prišla moja dota?" „Dobil sem aviso." „Toda trije milijoni ?1' »So skoro gotovo še na potu." »Torej dobim res izplačane?" '„Toda vraga!" odvrne grof. „Zdi se mi, gospod, da se doslej še niste imeli pritoževati, da vam manjka denarja!" Andrea je bil tiko presenečen, da se trenotek ne more zavesti. „Torej," pravi, ko se predrami iz tega sna, „še eno prošnjo imam do vas, in sicer jo vam moram izreči kljub nevarnosti, da bi vam bila neprijetna." »Govorite/ odvrne Monte Cristo. Bvesti, da imamo iste pravice, za svoj denar dobiti v slovenskem kraju na slovensko imenovanje kraje vozni listek, kakor ima Nemec pri nas pravico dobiti v svojo domovino na nemško ime - listek, to pravico imamo posebno na Koroškem in ob vsej dosedanji novi progi od Trsta do Beljaka in Celovca. In če jo nam ne priznavajo sedaj, bodimo dosledni in vstrajni, zahtevajmo povsod listek s slovenskim imenom kraja, in Se ga ne dobimo, pritožimo se, saj so pritožne knjige. Zato bodi edin primeren odgovor na perfidnosti graških tetk: Povsod, kjer stanujejo Slovenci v okolišu postaj, zahtevajmo slovensko vozni list!" Izvanredni občni zbor kolesarskega društva .Gorica" se bo vršil danes ob 3'/» zvečer v društvenih prostorih pri „zlatem jelenu". Dnevni red: Letošnja društvena ""aiFtaT— K obilni udeležbi vabi odbor. Kolesarsko flmštvo »Gorica" napravi v nedeljo dne 22. t. m. izlet v Vipavo. — Odhod izpred kavarne Central ob 0. uri zjutraj. — Natančni vspored izleta se naznani v soboto. Odbor. »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" naznanja vsem onim, ki žeM še pristopiti k pevskim vajam, da ne razpošilja društvo ni-kakih okrožnic, pač pa da zadostuje, ako se pevec prijavi, kadar je pevska vaja. Prihodnja pevska vaja bode jutri v četrtek ob 81/* uri zvečer v društvenih prostorih. Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trg. dmštva »Merkur". — V službo se sprejme: 2 poslovodja špecarijske stroke, 1 knjigovodja, 1 kontoarist, 4 pomočniki mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki žel. stroke, 3 pomočniki manufakturne, 2 galanterijske stroke, ! kontoristinja, I potnik za Kranjsko in Primorsko. Službe iščejo: 1 poslovodja, I korespon-dent, 1 kontorist, G pomočnikov meš. stroke, 5 pomočnikov speč. stroke, 8 pomočnikov meš. in želez, stroke, 2 pomočniku manufakturne stroke, 2 prodajalki, 1 blagajničarka, 6 kon-toristinj. Kako bo Pajer zastopal deželo ? — Spored n sprejemanju otvoritvenega dvornega vlaka je natančno v naprej določen na Dunaju. — Na goriška kolodvoru pozdravi nadvojvodo edini dežeini glavar. Z ozirom na to, da je v naši deželi % Slovencev in komaj % Lahov, vprašamo: Ali so vladni krogi tudi poskrbeli, da dr. Pajer pri tej priliki ne bo laški strankar, marveč res deželni glavar po večini slovenske dežele?! Ako on tega ne mara, ali so poskrbeli, da bi zastopal večino prebivalstva glavarjev namestnik? — Ali so slovenski poslanci in odborniki poskrbeli, da ne bo govoril za slovensko večino srečni imetnik in commen-datore della Stella d" ItaliaV! Mi danes na tem mestu protestujemo proti morebitni Pajerjevi nesramnosti, ki bi jo skuhal pred nadvojvodo po svojem uJtra-labonskem srcu! Tak človek ne bi smel ostati niti minute več deželni glavar po ogromni večini slovenske dežele! Varnostne naredbe za dvorni vi^L. — v sedanjih časih anarhizma so potrebne velike varnostne naredbe za vsako potovanje vladajočih ali bodočih vladarjev. Tako je tudi za otvoritveni dvorni vlak 19. t. m. — Nešteto orožnikov je že več dnij ob vsej progi, pazljivost je gotovo tolika, da se ne more pripetiti ni-kaka nesreča. -- Umevno je torej, da je jako omejen pristop na postaje in v bližino železniškega tira. — Zato naj se nikdo ne čuti žaljenega, ako ga ne bodo pustili preblizu. — Narod naš pa lahko pokaže na razne načine, da je gospodar te zemlje. Rojakom ob otvoritvi nove železnice. — Noben Slovenec ne bi smel z u ^beaci in uradniki spregovoriti tuje besede. Povsod in z vsakomur le slovenski! Pri blagajni na državnem kolodvoru je predstojnica gospa S t r e 1 o v a, domačinka, bivša učiteljica v „Šoi. Domu". Tudi ostali dve gospodični znata dobro slovenski in sta povsem na svojem mestu. Izmed uradništva in služabništva je veliko Slovencev in Slovanov, — a kdor slovenski ne zna, naj se takoj nauči, ali pa naj gre drugam službovat. Posebno pa moramo zahtevati od vsakega Slovenca, da govori službeno tudi z načelniki le slovenski. Gospoda Hopperger in Wieser morata dobro občutiti, da je tu slovenska zemlja! Kadarkoli pa bi se utegnila pripetiti od strani neslovenskega osobja kakorfinakoli brez-taktnost, treba zahtevati pritožno popisati kratko in točno ves prigodek in podpisati se. Pričakujemo od narodnega ponosa ^Slovencev, da nikdo ne bo delal maločastne izjeme. Lavrlfieva številka „$ocV bo jako velik«. Cela številka bo krasna slika L a v r i 5 e v i h časov in slika preporoda goriških Slovencev. Mnogi rodoljubi so poslali svoje prispevke, slike in sličice iz Lavričeve dobe, memoirje itd. Gosp. dr. O b 1 a k je napisal celo obširno knjižico, ki bo tudi priložena Lavričevi številki. — Tudi ponatisnemo doslovno ono številko „Soče", ki je izšla ob smrti Lavričevi. — Pa tudi dobro sliko Lavričevo prinesemo. Cela številka Lavričeva se bo prodajala posebe po 50 vinarjev. Naročniki na to številko naj se priglase takoj, da bomo vedeli, koliko je lahko natisnemo. Dovozna cesta na državni kolodvc. — železnica se otvori jutri, a iz Gorice imamo na kolodvor le — • kolovoz. Po tem slabem kolovozu naj pojde ves novi tovorni in osebni promet! Nesreče so neizogibne. Kdo bo odgovoren za nje?! Mestni očetje naj bi tu zastavili svoje delo, ne pa drzne provokacije Slovencev, od katerih vsi Živijo!! Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je oddala domača pivovarna „G. Anerjevih dedičev v Ljubljani" prvi prispevek od prodanega piva v korist naše družbe v znesku 351 K 12 v. Ako bodo Slovenci razumeli klic „Svoji k svojim" tudi dejansko, upamo, da dosežemo v kratkem večje uspehe iz dohodkov družbi-nega piva. Zato Vas vabimo ponovno: Zahtevajte povsod pivo iz pivovarne „G. Auerjevih dedičev v Ljubljani", ker podpirate s tem slovenskega podjetnika in ob jednem našo šolsko družbo. -~ Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — iz kraškega kota. — Pod dopisič pod tem naslovom v zadnji „Soči" je prišlo pomotoma neko ime, katero pa ni ime pisca; stavec je vzel ime iz slabo črtanih naših opazk ob robu, ki pa niso z dopisom v nobeni zvezi. Toliko v popravo, da ne bo kdo delal krivice g. G. Tri veselice, — V nedeljo so bile 3 veselice: v Sovodnjah, v Solkanu in v Nahrežini. Izvršile so se vse lepo v zadovoljnost občinstva. Društvo v Sovodnjah zasluži več zanimanja, ker se res trudi, da daje lepe veselice z raznovrstnim programom: zlasti bi bilo želeti kaj obiska iz Gorice. Zveze so pač ugodne. V Solkanu je ugajalo petje, lepa igra in telovadba domačega Sokola: v Nabrežini se je udeležilo veselice mnogo Tržačanov in tudi nekaj Goričanov. Telovadbo, petje in godbo je pozdravljalo mnogobrojno občinstvo z navdušenim ploskanjem. O veselici v Solkanu obširneje prihodnjič. Kako prezirajo Slovence! — Laško kmetijsko društvo je bilo povabljeno na goriški kolodvor k slavnostnemu sprejemu dvornega vlaka! To društvo ima komaj 400 članov! — Ni pa bilo povabljeno slovensko kmetijsko društvo, ki šteje že 1400 članov. — Kako naj se primerno označi tako preziranje ? Ali se morda odbor ni nič pobrigal, da bi ga tako Žaljivo ne prezirali? Neki Lab V. Donda, malovreden človek, je zabodel z nožem v hrbet v Tržaški ulici sinoči 2G letnega Iv. Pahorja iz Dola; približal se mu je, ko se je pogovarjal s prodajalcem sla- doleda, pričel prepir in ga ranil. Napadalca I so zaprli, ubogi Pahor je moral v bolnišnico. Soška |iQdruinlca S. P. D. vabi svojo člane, da se udeJeie planin, izleta na Črno prst, ki ga priredi osrednji odbor v Ljubljani v nedeljo, dne 22. julija. — Naše zbirališče je Podbrdo, kjer se snidem« že v soboto večer, dne" 21. t. m. Odbor želi obile udeležbe! 19 ran Z nolemi ¦— Železniški uslužbenec v Nabrežini Pleteršek, star kakih 35 let, ima poleg svojega stanovanja vit, v katerem je veC panjev čebel. V poletnem času Pleteršek spi na vrtu v utici. Tako tudi v noči na nedeljo. Mej tem se je prikradel na vrt neki človek, ki je hotel odnesti čebele. Pleteršek se je zbudil in je slišal, da je nekdo na vrtu. Posledica temu je bila, da je tatu prepodil z vrta, potem je tekel za njim ter ga dohitel in zagrabil za roko, da bi ga odvel na. postajo. V tem pa se je tat zasukal in je Pleteršeku z nožem, ki ga je imel že v rokah, zadal obilo ran po vsem telesu, posebno hudih na trebuh. Govori se, da ima ranjenec 10 ran. Tudi Pleteršek je zadal eno rano napadalcu, ki je pustil na licu mesta klobuk in zbežal. Tatu, oziroma napadalca iščejo. Ukraden blcikel]. — Ker je na sumu, da je ukradel bicikelj v veži hiše št. 1. v ulici Municipio, je bi! aretiran Yi\ Lasič iz Itenč, star 31 let. Pod Vlak se je vrgel blizu Villle Vicen-tine v Furlauiji 20 letni Gildo Polo iz Hude. Vlak gaje razmesaril strahovito. Baje je gnala mladeniča v smrt sramota, ki je zadela njegovega očeta z obsodbo radi posilstva. Pevsko In bralno društvo »Miren" v Mlrnu priredi dne 5 avgusta t. 1. pri g. Jos. Marmorji veselico s plesom. Vspored se objavi pravočasno. „Bralno in pevsko društvo" v Rihembergu priredi o priliki otvoritve državne železnice v četrtek dne* 10. t. m. veliki javni ples na prostem. Vabi se slavno občinstvo iz bližnjih občin, da se te jdesne veselice mnogobrojno udeleži. Plesni odsek. S trga. — Na izvoznem trgu se jo prodalo v ponedeljek 200O kvintalov krompirja, 120 kvintalov hrušk. Na 14 dnij zapora je bit obsojen mizar Iv. Žižmund v Dolgi ulici, ker jo doma nevarno grozil materi in očmu, s katerim sta so tudi spoprijela. „Pikon" |e pobral na cesti pri izkoplinah za vodovod neki IS letni Iv. Suligoj ter ga ponujal potem na prodaj v ulici za vojašnico. Redar ga je videl ter peljal s seboj; Šuligoj je povedal, da je vzei on „pikon", češ če ne se ga l:Jo drugi polasti. Opekel se |e neki 15 letni Ueček iz Šmartna doma pri ognjišču, ko se mu jeunel petrolej. Vsega opečenega po prsih, nogah in vratu so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Z nožem V vrat je zabodel na Humu pri Kojskem neki Marinič Antona Humarja, kt je rani podlegel, Kumar je prej dražil Mavrica ter ga pozneje čakal. Prišlo je do prepira, in posledica smrt Humarjeva. Predrzen tatfč. — V nedeljo popoldne je šel neki postaren me* po ulici proti pokopališču precej natrkac. fieki mladič gaje gledal, potem pa skočil k njemu ter mu potegnil iz žepa denarnico s 6 kronami. Tatic je stekel, in dasi jo bilo tam mnogo ljudij, ga vendar niso mogli ujeti, Kmalu pa ga je prijel redar. Vozni red krajevne železnice Gorica-Ajdovščina veljaven od dne otvoritve proge Jesenice-Gorica Trst d. t. 1 leivl. M. vi. Me* vi. km V « m t a J c Nt*, vi. Met. vi. ¦ll.vl j 8<'i! 853 855 852 851 856 I 0.15 2.55 S.35I - oifli. iiorien........ . . . dah. 7.30 1.35 740 9 25 3.05 8.45 | 4 ., St. Pt!U»r pri (ior:ci .... 7.19 1.24 7.29 l 9.41 3.20 9.01 8 „ V»U*jndnnra...... 7.07 l.H 7.17 9.52 3.32 9.12 rt 50 2 55 7 00 ti.4> 12.55 G.40 . cdh. Trst d. f......... . . . dih. 9.55 _. 9 55 9.57 3.37 9.17 -. m 1'rvaeiH.t...... ... A 6.45 12.50 6.55 10-07 I 10-17 3.47 3.J.7 9.27 9.37 fi.40 630 12.45 12.35 0.50 6.40 , 10 Baluje........ ... 10.28 4.08 9.48 21 Karonje....... * ¦ • 1 0.17 12.22 6.27 10.35 4.15 9.55 23 Dobravlj«....... 25 <+ $v- Križ-Ctwta...... | 6.10 12.15 6.20 «0.42 4.22 10.02 : : 1 6 05 12.10 6.15 10.50 4.30 10 1()| 28 ^.AjdovSčliia...... 5.55 : .2.0(1 6.05 1 Prlblepl: 7.25! 1.15 10.351 j odli. Dunaj j. ž......... . . . dob. 5.35! j G.45 — 11.29 9.05! 550 1 A Gradec j. ž........ . . . A 9.51 i 2.011 — 3.18 4.47| 12.58 T Ljubljana j. ž........ ... 1 2.37 I 9.45| __ 625 1,0!) 4.25 ... ig.ssit.u' 4.15 10.45| 7.17 10.02 5.20 j j Nabrcžinc j. ž.*....... ... 10.42 o.2o; ~_ 5.50 12.00 5.10 ... i 7.54 1.59 5.491 ... 1 9.46 I 3.16 9 4:< 8.50 J.20 619| 3.05 10.08 I8.55J0.O7 2 37,145 6.29| 6 34 J doli. Gorica ......... . . .odh. 9.03;7.38j 9.15 2.49 S.JBj 9 »1 Nepoboljšljivi tati6 je 17 letni Mihec JevSek iz Gorice. Prosimo naše gg. dopisnike in so-mišljenike, da nam blagovole. sporočiti kolikor mogoče točno 6 sprejemih, nft. goyorih, sploh o vsem, kar se zgodi jutri ob otvoritvi železnice. Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Duamo štev. Anton Potatzkv v Carici. Na sredi RaStelja 7. TR60VINA NA OROBNO IN DEBELO Najoeneje kupovalioe nirnberSkegn (• drebneai blaga ter tkatlft, preje la Bitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike, NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojašs in ievijarje. Sretfujlce. — Rožni venci. — Masne knjižico. Iišna obuvala m vse letno čase, Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na df/želi. 3 35-8' Izjemni tarif: Gorica-Volčjadraga tour-retour II. razr. 80 vin., Ilf. razr. 50 vin. — Gorica - Pmčina 1L razr. 120, III. razr. 80 vin. — Listek je veljaven samo za tri dni. Razgled po suetu. P0Sl8BSka ZbOrife jo sprejela trgovini pogodbo s Švico, Potom je razpravljata o m;; nih predlogih glede podpore po vremen>kr nezgodah trpečim. Kočevski mandat« kakor ga je sklenil ml.-« za volilno reformo, bo štel, potem ko stn l izločeni obe slovenski občini, okolu l-l.Oii1 prebivalcev. Na Kranjskem odpade en ilov^u-ski mandat na 42.000 prebivalcev. Glavno zborovanje nemških socijalnlh demokratci prične dne 23. septembra v Mannlieitmi. N^ dnevnem redu bodo nastopne točke: O praznovanju 1. maja, o splošnem štrajku, o me.l narodnem kongresu, o socijalni demokraciji i:. ljudski vzgoji, o kazenskem pravu, kazen>kera pravdnem redu in o izvršitvi ksrfoi. Vojna med Saivočarjem in Suateialo. k Londona poročajo: Konzul v Gtiatcmaii j*' prejel uradno brzojavko h Nc\v-Orleausaf da je med republik? .ja Salvador in Guatemala Srednji Anic::.k i izbruhnila vojna in da m* , Že vršil boj pri El Jidaru, v katerem so bile čete Salvadorske poražene, pal je tudi njihot poveljnik Regalado. Republika Salvador Šteje 1,000.000 prebivalcev, ter ima :jn vojakov, v slučaju vojne še. is.000 milioe. Armada republike Ouato-inala šteje pa r>7.000 in 30.000 mož riv.i>rv? V Nlinem NoViJorOdll je uničil požar 27." poslopij. Ustreljen general » Petropdff. — v parka. Peterholu je neki 20 letni mož ustrelil w rala Kozlova. Morilec zagotovlja, da so iiik>i;-' ni bavil s politiko ter da se je motil, k^r.'"1 imel Kozlova za Trepova, kateremu je bil •¦ podoben. Ruski večer v Ljubljani, — Ruski krn/ck * Ljubljani vabi k ruskemu večeru, katerf-a priredi svojim članom in vabljenim gosto'.^ dne 17. julija 1006. v mali dvorani ,N:«l1'! nege doma" v Ljubljani. Spored: 1. N°kr,v sov: „Solzc matere", deklamuje Ana Ivanovna-2. Lermontov: „Pesema, deklamuje \>*nw Franjevna. 3, a) „Breza", b) „Škrjanček . *0' lospev s spremljevanjem klavirja, poje Marija Ivanovna. 4. „Ptič';is Ladoga poročajo o šestih slučajih sibir-*i» kug«. Okraj Nova Ladoga leži med gu-tesijo peterburško, doneško in finsko. IJOl otok. — V Beringovi ožini otoka Uirc-lona se je pojavil nenadoma nad morjem ^f otok. Pred sto leti se je pojavil na ktem seitu vsled podmorskih potresov sličen otok, ;i j,i jo tekom časa izginil. Ribiči pravijo, da le okoli novega otoka silno vroča voda in da «e ]<" nemogoče približati obali. stva, katero so je balo, da bo dnina mnogo • manjša, ter so brez razlogov odbijali povoljne pogoje, koje je društvo temeljilo na natančnem in vestnem proračunu. Naposled so delavci popustili ter uvideli, kako je zlasti za zdravlje blagodejna ta nova sestava dela. V času (J mesecev so napravili delavci v 7 Vt ure na dan isto delo, kakor poprej v 10 urah dnevnega dela. Dasi je bila dnina odmerjena p*o razmerju s ^rjelrffl IfelolnT^rnlelaver-^endar v času 7% ure dela zaslužil jednako, kakor prej, ko je delal 10 ur. V primerjevanju osemurnega dela z dvanajsturnim se je pokazalo, da se je plačilo in delo za vsako uro povečalo za 33%. V-10 urah se je proizvajalo 1000 kg, v 7!'„ ure isto toliko; proizvajanje za vsako uro se je povečalo od 100 kg na 133 kg. Dnina je bila prej 40 centimov na uro, sedaj poprečno 53.2 cent. Poleg vsega tega se ne sme pozabiti boljšega zdravstvenega stanja, ki je nastalo za delavce. Podporno društvo je imelo poprej vsako leto deficita okoli 1000 frankov, po letu 1893. pa je pričel suheit do 3400 frankov. Delavci so pričeli tudi bolj varčevati, kar se je opažalo z vse pogostejšimi in večjimi ulogami hranilnice, pa tudi v raznih hišicah, katere so si delavci za se zgradili. Odpada tudi vedno bolj uživanje opojnih pijač. Društvu pa so se stalni izdatki znižali za 33%; proizvodi so vedno boljše kakovosti. Torej se po vsem tem vidi, kolike koristi je osemurno delo, s katerim se je zboljšnlo delavčevo stanje in prebitek delodajalca. Te podatke navaja omenjeni upravitelj, inženir Fromont, kateri zakličuje svojo razpravo z željo, da njegov poskus, začet leta 1892. in neprekinjen do današnjega dne, dobi vedno več naslednikov na korist delavca in njegovega zdravlja. „Revue Socialiste". I Osemurno delo. , (Praktični poskusi.) F Kakih 10 let je v nekaterih delavnikih \ .Socittt' Anonvme des Forges" uvedeno osem-nrr.o delo, in sicer z izvrstnim uspehom. Iz izvestja upravnega sveta tega društva ji- ra/.vidno, da delavci y 8 urah izvršujejo isto delo kolikor poprej v li> urah, ter da je druitvo no dobičku s to uredbo radi razmerno jaiimh troškov v obče. Inženir I. G. Fromont, upravitelj „Ana-. ;.imnega društva za kemične produkte" v Kn-j-iMt dJelgija) je obelodanil delce, v katerem govori o uspehih osemurnega dela, uvedenega v imenovanem društvu. Prej nego je bila uve-dena ta reforma, je trajalo delo 24 ur, od G. ure v jutro do 0. ure v jutro prihodnjega dne, u kar je bil delavec prost 24- ur, ali ta svo-bvla je bila mnogo manjša z ozirom na dolgo I \i\ u tovarne do delavčevega stanovanja. Dela I 24 ur v tovarni je bilo prekinjeno samo za ;, 3 ur<\ od polnoči do 3. ure, ali za ta čas je tvrai delavec leči na malo slame blizu peči, * Y2;Iuhu, polnem gasa in strupenih plinov. "v taki atmosferi je moral tudi jesti. Ki treba cjibati, kako je vse to Škodljivo zdravlju, vsekakor je tak okoliš bil ugoden alkoholizmu, ker uolavoi toliko pri delu kolikor na poti 'iomov bo izpili večkrat kako čašico .... da *e okrepčajo. Taka sestava dela bilo },i» $*'>dljiva tudi a [KKivzetnike, ker delavec, plačan v primerju '- iA-r>ptiini delom, je zgubaval voljo, ni imel cbdržka ter je večkrat ostavljal delo, ko je trajalo 24 ur neprenehoma. Anonimno društvo v Engisu je uvedlo, fr> j« bilo osnovano leta 1888., sistem dveh Od imenovanih 2 oddelkov je delal jeden °d 0. v jutro do 6. zvečer, drugi del obratno; pravzaprav p» je trajalo delo le 10 ur, ker *o Hli 3 odmori, jeden je trajal 1 uro, druga lll,a l'0 pol ure. Dnina je znašala v razmerju 2 klečim poslom poprečno 3*/, franka. Kon-fera leta je dobivalo delavstvo nagrade, poleg u'*i jih je društvo zavarovalo proti nesreči, osnovalo za nje hranilnico in vzajemno podporno društvo, katero pa je skončavalo vedno z dMicitcm, vedno večjim od meseca do meseca. 1'elavci niso bili kos naporu, in slednjič se je -uula potreba, da se sestava dela predrugači. To vprašanje je rešilo društvo z uvedbo osemurnega dela. V to svrho so bili delavci ^deljeni v 3 o ielke. Vsak oddelek je delal 1)0 77, ure, proti 7, ure odmora. Poprej je wil Mavec v toyarni 50% svojega Časa, »«> pa le 31.6%. Čudno, da je prvotno tudi osemurno delo naletelo na velik odpor delav- ci) ji že^DOst. Kal DOM« —- Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. VI. zvezek. Cena nO v. Izdala iu založila Zvezna trgovina v Celju. Frančišek Tavčar, kurat pri sv. .lostu nad Kranjem. Spisal Josip Lnvttžar. Ponatis iz „Danice". Cena 30 v. Dobiva se v katoliški bukvami v Ljubljani. PropOVOdl. — I. Tomo Zupan. Broširan komad 2 K, elegantno vezan 3 K 20 v. Dobiva se v katoliški bukvami v Ljubljani. Štev. 1748. Natečaj. V šolskem okraju goriške okolice se razpisuje v stalno ali začasno nameščen je : 1. Mesto nadučitelja na trorazrednici v Rihembergu in na dvorazredni-cah v Sovodnjah in Ligu ; 2. mesto učitelja-voditelja na jedno-razrednieah v Batah, Dol. Bra-nici, Gaberjah na Vipavskem, na Gradišču, v Lomu, Lokovcu, Lokvah, pri Murovcih, v Ravnah, Ve-drijanu, Višnjeviku in pri Vo-glarjih ; 3. mesto potovalnega učitelja za Banjšice-Vrh, Podlako-Dol. Loko-vec in Srednje-Kambreško; 4. mesto učitelja na štirirazrednicah v Dornbergu in Podgori ter na trorazrednicah v Ajdovščini, Mirnu in Vrtojbi; o. mesto učiteljice na štirirazrednici v Solkanu, na trorazrednici v Ajdovščini in na dvorazrednicah v Št. Fer-janu, Ligu, Prvačini, RoČinju in Šmarjah. S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavi z dne 14. janu-varja 1906., dež. zak. štev, 10. Potovalni učitelj za Banjšice-Vrh dobiva potnino letnih 300 K, druga dva pot-nino letnih 280 K. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože z vsemi spričevali, ime-novalnimi dekreti i-, z dekreti o podeljenih petletninah opremljene prošnje najpozneje do vštetega dne 4. avgusta t. 1. uradnim potem pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Prepozno došle ali v gornjem roku nepopolno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale. G, kr. okrajni Šolski svet, v GORICI, 16. julija 1900. Tugepolni naznanjava, da je najina nepozabna mati in soproga gospa fflarija Biiežnik roj. GabrŠcilT" - dne 14. t. m. po dolgi in mučni bo lezni previdena s sv. sakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala v Tržaški bolnišnici. Pogreb je bil v nedeljo dne 15. t. m. iz ženske bolnišnice v Trctu na tamkajšnje pokopališče. V Gorici, dne 17. julija 100«. Ivan Bitežnik, Matija Bjtežnik, siu. soprog. P. s. Zajedno prav iskreno zahvaljujeva vse prijatelje in znance, kateri so spremili najino nepozabno ranjko na njeni zadnji poti. Iskrena hvala! A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tv dk iz Istre, Dalmacije Molfetle, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -"80, '88, -"96.112,120,1*36,1*44, 1*60.180, 2*-. ------- Na debelo eene ugodne. ------- Pošilja poštnino prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolno vporabo olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinsSd kis in navaden. Zaloga ------------------ijiijla in sveč.-----------•------- Cene zmerne. Adolf Fey urar in optiker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI l/sprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst Zaloga žepnih, naztdnih ur budilk vseh vrst ------- in optičnih predmetov. ------- Za Vsako uro se jamči 1 leto. m Meblovana soba se odda v najem. Uhod prosi Dvoje velikih oken na ulico. Več se izve v Raštelju štev. 32. Solnčniki o največji izberi po usaki ceni so ravnokar dospeli. J. ZORIfIK - GORICA Gosposka ulica 10. Največja izbera modercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZOltNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni okraski za spomladne in letne obleke so vže začeli dohajati. J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Jloua modna in manufakfurna trgouina »Trgovski Dom" Velika izbera transparent modercev. Surova svila* surovo platno, beli piket ir> ajour batist in v tej se ----- zoni najnovejša moda. ----- Kambrik, satin, cefir, belo platno in veliko letnih predmetov, rokavice, nogavice, modni pasovi, srajce, kravate itd. prodajava po _______zelo nizki ceni. —...—. Pregrad & Oernetio. 78 boterijske številke. 14. julija 1906. Dunaj............SO 47 73 32 63 Grac............32 19 31 15 85 Novo plesišče priporoča društvom po deželi in fantovskim družbam za prireditev veselic in plesov Fran Pavšič, mizarski mojster na Šenptersfii cesti. Priporoča tudi odre za veselice, kole za obešanje zastav in tudi vse priprave za razvet-. ljavo A ČETI LEN, sploh vse potrebščine , _ ^ r^-, ^= za take prilike. v~=,.^=-=^^.-_^-. iaaaaaaaaaaaa«a_ Andrej Fajt j | pekovski mojster i ! v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir- S mance, poroke itd. Vsa naročila * izvršuje točno in natančno po želji • naročnikov. S Ima tudi na prodaj različne moke, S fino pecivo, fina vina in likerje j po zmernih cenah. 5 Za veliko noč priporoča goriške • plncc, potice Itd. • laaat Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna K. & R. JEŽEK v Blanskem (Moravska) so priporoCa za doVave vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnib strojev, strojev za žeti in kositi, vitlev, mlatilnic, žitnih Čistilnic in odbiralnikov (tri-jerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, dro-bilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov . in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovaren za mavec. Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji. Ceniki (o kmetij-sk b strojih tudi slovenski) zastonj in poštnine prosto. Zastopstvo za Kranjska in zaloga strojev v Ljubljani Ivan Komatič Dunajska cesta štev. 31. Zastopstvo za Goriško, Primorje in Istro Josip Dekleva v Gorici, ulica Municipio L Objava. Naznanja sp, da je sklenilo varuštvo deželnega liipotec-nega zavoda v svoji seji dne 7. julija t. L, da se podaljša rok za vplačevanje poluletnih obrokov, ne da bi se računale zamudne obresti, od 8 na *5 dni. Po preteku roka se bodo računale zamudne obresti od dne ki sledi dospelosti obroka. Raunafeljstuo deželnega hipotečnega zauoda. Odlikovana pekarija in sladčičarna v Corici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno aH v originalnih butelkah, ' Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »*¦• po jako zmernih cenah. -^saj M m ki Tr^oVjko-obrtr^a zadruga v1 Gorici reglstrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojovalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalee plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine l/s% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/»%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. ms m I I s cesarskimi brzoparolkJ ..KAISER WTLHELM R«, „KRONFRINZ VVILHELM" in JKAISER VVILHELM der GROSSE". Prakoanoraka vožnja traja samoD —Brini. ^5 IfatanSen, aanesljrr poduk la veljavne vozne listke za parnlke gori naveden« *~ J * *- ¦ * ' tudi " *' .......... . -ogo ameriških ielaanie dobit« C** 1 ˇ LJubljani edino le pri LLj I EDVAM TAVCARJO, Kolotaste ulice It 35 =| t nasproti občeznan! gostilni »pri Starem TiŠlerju". etf Odhod b Ljubljane Jo vsak torek. Četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki so ^ . tičejo poti' mja, tofiao in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. 2 I Pofcaikom, . lenjenlm t aapadne drfcrre kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, „_J 1 ksb . ftah. Wioming, Navada, Oregon in Waaliington nudi nafte druStro ^1 I poMteo «god»» ia isredn* e