880. ttev.
V Ljubljani, petek dne 29. mala 1914.
Leto
Posamezna Številka „®a*eva“ »tarae S vin., ravKO toliko številka „Bo«Seže Keže“.
DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane »Dan v prilogo dostavIjan na dom celoietno 20 K, mesečno 1*70 K' brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane *Dan“ s prilogo celoietno
»a K četrtletno 5‘BO K, mesečno 1'90 K. Narod-82 K, četrt ^ ge	upravništvu.
telefon It*wllha 11*-
__ _ j~i''{t r f ”f rr
* n:\sm
Neodvisen polltlien dnevnik
s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neža*
Posamezna itevllka „Onewa“ imm« 8 vfn*, ravno toliko itevllka f„Bo<taie .
Gr&dDiStvo Ib uprainiitvo: Uuiiijana, EtanOlknuks tila 'mi. 9.
Dopisi se poSlljajn uredništvu. Nefrankiraur. pisiu« ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Aa oglauo «>j pUt^o: petit vrsta IB v, osmrtnice, poslaua in zahvalo w»ta 80 v. Pri večkratnem oglašanju popuah — Za odgovor je priložiti znamko..
Hwai nU Mni Inu. s UH li ttJMife «*»*.
T«Mm številk. 118.
Jugoslavija in Slovenci. — Volilni shod v Pulju. — Priprave v Mariboru. — Povodenj na Koroikem. — Albaniji se bliža konec. — Vstali pred Dračem.
Ravnokar je izšla v Pragi prva Številka »Jugoslavije«, ki jo izdaja jugoslovanska mladina. »Jugoslavija prinaša lepe članke v slovenskem jirvatskem in srbskem jeziku. Na dveh mestih (v uvodniku in v Članku o nar. jedinstvu) je govor o velikem pomenu Slovencev za Jugoslovanstvo. Obe mesti se nam zdita važni, ker v tem vidimo pravo stališče naše mladine.
V	uvodniku čitamo:
»Obdani z železnim obročem velikih narodov, kulturno silnejšlh In politično organiziranih, bi se morali ml — tudi tedai, ako bi ne bili dani pogoji, da stvorlmo eno enotno močno jugoslovansko celoto, kot enaki narodi združiti, da rešimo svoj obstoj, ki Je v nevarnosti.
Nemčija obdana od dveh elementov (Francozov in Rusov) pada preko Trsta na nas. Italija kot morska država, se krčevito drži Adrije, svoje edine sigurne podlage, Mažarl, ki hočejo k morju, udarjajo na most, ki spojuje slovenski del našega naroda, da nas razbijejo m Izroče Slovence na milost In nemilost Nemcem In Italijanom.
Ako si Nemčija osvoji Trst, pokopana Je naša nada za bodočnost, ako propade slovenski del naše nacije, ki čuva v gorah mrtvo stražo
na severni naravni Branici JuffOSla-
vlje, potem ie odprtia pot nemškemu navalu preko hrvatskih In slavonskih planjav do Srbije In še naprej. Naš pogled v bodočnost nam odločno veleva, da podpremo Slovence materljelno in moralno, — tudi tedaj, ko bi njih sedanja generacija hotela v drugo smer.
Obstanek Slovencev Je za naš nacionalni obstoj: condltio sine qua non. ZJedlnJenl bomo zgradili zid, da ustavimo nemški »Drang nach Su-
den u. Os ten«.
Tako piše uvodnik.
Na str. 28 pa čitamo:
»In to naše Jugoslovansko morje od Trsta do ustja Bojane, ki nas najlepše veže z Evropo, Je tudi najnaravnejša straža naše Individualnosti, kakor so na severu naša pri-rodna meja — Alpe. Iz tega se vidi važnost Slovencev za naš razvoj.
LISTEK
M. ZEV AKO J	'J
Srce In mei.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
Polje domnevanj mi je odprto in spuščam se vanj kakor v temen gozd, z gotovostjo, da ne zagledam nikoli rešilne luči, ki bi vodila moj korak in moje obupno iskanje 1 Da, madaml Kdo mi more dokazati, da podla in nizkotna ženska, ki mi je dala za zibelko cerkvene stopnice In me obsodila jedva rojenega že na smrt — da ta ženska ni bila v resnici velika kraljica, ki je hotela pokopati skrivnost svojega greha v mojem grobu! Kdo pa sem? Jaz, ki me hočete posaditi na prestol! Naj-denec sem, madam! Nesrečnež, ki Sta ga zatajila oče in mati že ob rojstvu, dvomno bitje, ki mu še najslabši ne marajo podati roke in ki mu darujejo najboljši majčkeno spoštovanje kakor miloščino... zakaj nihče ne ve, iz kakega zločinskega objema sem se rodil! Le ena ženska ena sama, je imela usmiljenje z mano. Ta ženska me je pobrala, vzela me v svoje naročje, vzgojila me enako kakor svojega sina; smehljala se mi je in me božala, kakor bi me bHa morala božati moja mati;
Slovenci kot poseben narod ne pomenijo silo, Srbi in Hrvati brez Slovencev niso enota.«
Prinašamo te vrste, ker vidimo v njih svoj živlienjski pomen. V tem Je smisel našega dela, našega življenja, našega boja in obstoja. Zdaj vemo, za kaj se bliemo za Trst, zakaj se borimo za svojo severno mejo. Za se ln za skupnost, ki nam da za to življenjske sile. Sve&tl sl te svoje važnosti, kot predstraža Jugoslovanstva ob Adriji in ob Alpah, bomo s tem- večjo silo, samozavestjo la odločnostjo bojevali svoj težki boj.
Štajersko.
II
Jugoslovanski železničarji v Pulju so imeli v nedeljo, dne 24. t. m. volilni shod, na katerem se jim je predstavil deželnozborski kandidat za splošno kurijo v Pulju, dr. Rudolf Pederln, predsednik puljske podružnice »Narodne delavske organizacije«. V jako lepem govoru je dr. Pederin razvil svoj program, naglašajoč, da naj puljski delavci dne 7. junija z volitvljo njegove osebe dokažejo, da se bore za one Ideje, ki lih v narodnem in socialnem pogledu zastopa jugoslovansko delavstvo. Za njim je govoril strokovni tajnik Z. J. 2., g. Mrak iz Trsta, ki je povdarjal, da irnajo ravno Jugoslovanski železničarji največ razloga, da z glasovnico v roki protestl-
želežn^iff^cf^^lugosfovanskemu
železničarju mani vrednega človeka, proti zistemu, katerega opora danes niso več samo Nemci, temveč tudi njihovi politični zavezniki Italijani. Precej številno navzoči železničarji so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem obeh govornikov ter so nato ob splošnem navdušenju soglasno spreieli kandidaturo znanega borilca za jugoslovansko delavsko stvar, dr. Rudolfa Pederina.
—	Dne 7. junija naj noben železničar v Pulju ne pozabi na svojo dolžnost. Italijani ln Nemci so se proti nam združili, zavedno jugoslovansko delavstvo v Pulju pa naj poskrbi. da bodo 7. lunlla čutili, kaj zmore zedinjena delavska moč našega jugoslovanskega delavstva
Nemške nrovokacije. Binkoštno nedeljo in ponedeljek se vrši v Mariboru nemški »Burschentag«. Da prirejajo nemški buršaki svoja letna zborovanja vselej le v narodno me-šovitih krajih, mestih, je znano. Znana pa je tudi tendenca teh letnih zborovanj. ' Nje namen ni čisto nič druzega, kot izzivati slovanski živelj. Naravna posledica teh »Burschen-tagov« so skoro povsod! spopadi z narodom. V torek se nas Je od docela verodostojne strani prav resno svarilo, da bodimo pripravljeni na vse. Treznejši Nemci so sami v skrbeh in zato to svarilo. Ml ne moremo druzega, kot prositi naše merodajne faktorje v zadnjem hipu, da ukrenejo za ta dva dneva v zadnjem trenotku vse potrebno. Prosimo za to, a prosimo z vsem povdarkoin. Znalo bi se pripetiti, da se bo od nasprotne strani zagotavljalo baš nasprotno. Ne dajte se pregovoriti, ali pa — bodite soodgovorni za vse slučaje. Ponemčeni mariborski mob se pripravlja z vsakim dnevom. Nastopiti namerava v večjem številu, kot kedaj preje. V tem slučaju mestni policijski aparat ne bo zadoščal. Prepričani smo, da bo izgubil vso oblast. Zato pa zahtevamo od vseh v poštev prihajajočih faktorjev poslednjič, da preskrbe drugo, zadostno varstvo!
Maribor. (Razno.) Svojo pisarno baje namerava opustiti nemški odvetnik dr. Mravlagg. Pravijo, da preide pisarna v roke mladega dr. f Schmiedererja, s kojim se Mravlagg radi tega že pogaja. — Od 1. do 7. junija je v FloBergasse št. 4 razstava škodljivcev, ki jih ima alkohol.
— Ko je pred dnevi peljal posestnik Kralj nekaj poljskih pridelkov v mesto, ga je splašeni konj udaril v levo stran života in mu zlomil eno rebro.
— Po mestu govore, da se je ustrelila, ozir. obstrelila, v drugič, hčerka nekega trgovca na Tegetthoffovi cesti. — Obesil se je hišnik paro-mlinarja »Scherbaum« iz jeze, ker so ga nekaj okregali. — Izsledilo se je par novih hujskačev Nemcev, ki so aranžirali krvave spopade pred cirkusom »Kratelj«. — Jože Golob, kovač v Sp. Radvanju je bil obsojen na 13. mesecev ječe, ker je svoji ženi grozil s pobojem in vlomil v vilo Wastian. — Tri dni zapora je dobila M. Beranič, žena prožnega delavca, ker je pustila 16mesečnega sinčka brez varstva. Mali je padel v gnojnico in se zadušil.
Maribor. Prihodnji teden gostujejo na našem odru igralci ljubljanskega deželnega gledališča. Repertoar je prav dobro sestavljen in upamo, da se predstav udeleži vse slovensko mariborsko občinstvo!
Maribor. Na obč. zboru naših podružnic D. C. M. se je govorilo
o loteriji, čije čisti dobiček naj bi bil namenjen slovenski C. M. studenški šoli. Načrti za srečke so že davno zgotovfieni, a sedaj je menda vsa stvar — zaspala?! Kaj je na tem resničnega?
Brežice. (Avtomobilska nezgoda.) Pred dnevi je peljal šofer V. Hamal od Št. Lenarta proti Brežicam. Srečal se je s hlapcem Jož. Poljancem, ki je dajal znamenja, da naj Hamal počasi vozi. Ta se na to ni oziral, Poljanca sta konja podrla in prišel je pod voz, ki mu je obe nogi na več mestih zdrobil.
Trbovlje. (Nesreča.) Rudarju Cirilu Glušeku je pri delu v rovu zmečkala plast zemlje desno nogo.
Trbovlje. (Nesreča vsled eksplozije.) Ko sta pred dnevi delavca Urek in Borovič razstreljavala blizu stare kantine v Doberni zemljo, je zadnji naboj predčasno eksplodiral in raztrgal Boroviču desno roko.
Grobelno. (Dete zginilo.) Dne 20. t. m. je šel triletni sinček Lojze posestnika Zajkota na pašo k svoji sestrici. Tam je mali nekaj časa tekal okoli in se igral, na to pa kmalu brez sledu izginil. Sumi se, da je bil mali odveden, ali pa, da je padel v potok blizu pašnika. Zdi pa se, da je prva domneva pravilnejša, kajti potok so po vsej njegovi dolžini preiskali, a o malem niso našli nikakšnega najmanjšega sledu... Ta vest je po eni strani zelo čudna, vendar se nam dozdeva primerna opazka, da se klatijo po Sp. Štajerju manjše tolpe ciganov. Mogoče pa je seveda tudi, da se je mali zašel.
Maribor. (Sodba o naših hotelih.) Za časa dirk so pričakovali mariborski hotelirji, da bodo delali veliko kupčijo. Varali so se v vsakem oziru. Gostje so prihajali z jutranjimi vlaki, ali pa avtomobili iz Gradca in se vračali takoj vedno tje nazaj. Če je bila na železnici direktna zveza z dirkališčem, so kar na juž. kolodvoru presedli. Hoteli so ostali vse te dni prazni in so tujci prenočevali raje v Gradcu. Vzrok tiči v hotelski ne-snažnosti. Nek udeleženec, s celo družino in lastnim ^avtomobilom, je na vprašanje, zakaj ne ostane v Mariboru, dejal: »Alles verwantzt...« To pove dovolj!
Goriško.
Iz Gorice. V »Dnevu« z dne 21. t. m. omenja poročevalec iz Gorice, da se občinstvo pritožuje nad gori-škimi slovenskimi trgovci, češ, da so dražji nego tujerodci. Ne zanikam, da bi se ne bil pripetil kak slučaj, ki bi odgovarjal tej trditvi; tudi po mojem mnenju je brezvestno z geslom »Svoji k svojim« delati take vrste dobičke. Ali kot trgovcu naj mi bo dovoljeno, da spregovorim v svojo obrambo in mislim, da mi ne zamerijo moji tovariši, če govorim
tudi v njih imenu par besed. Ne maram konštatirati dejstva, da se ravno velik del slovenske inteligence v Gorici poslužuje tujih trgovcev, med tem ko je nižje ljudstvo bolj zavedno in z nami tudi povsem zadovoljno. Vprašam le one, ki se jim je morda pripetil kak slučaj, da so dražje plačali pri domačinu kakor pri tujcu, ali so pomislili, na kaki podlagi je mogoča konkurenca z neslovenskimi trgovinami. Tak slučaj, o katerem se ravno govori po Gorici je ta, da je znan rodoljub, ki se povsod rine v ospredje in ki nosi svoje narodnjakarstvo samo na jeziku, odsvetoval nekemu hotelirju v Gorici, posluževati se pri nakupu kruha in mesa pri slovenskih prodajalcih, če hoče imeti več gostov. S tem ravnanjem gotovo ni mogoče pomnožiti odporno moč slovenskega trgovca in obrtnika, proti laškim. Značilen pri tem je odovor hotelirja, ki ni naš človek, da je z mesarjem in pekom zadovoljen in da jih zato ne opusti. Znani so mi še drugi slučaji, katerih ne maram danes navajati, rečem le, da naj se vsak slučaj izkoriščanja naznani, da ne bodo trpeli še nedolžni zraven. — Trgovec.
Dnevno.
Švabi cvilijo. Švabi so strašno hudi, da mi Slovenci smemo na belokranjski železnici slovensko govoriti. Božjast jih premetava raJi slovenskih govorov, s katerimi so naši župani pozdravljali železniškega ministra, na katerega so ravno nastopi naših županov in naših slovenskih deklic napravili najboljši vtis. Celo deželni predsednik baron Sclmarž bo menda sedaj zapisan med veleizdajalce zato ker je govoril slovensko in samo slovensko. Svabl tega ne morejo preboleti. Kot volk pred ognjem, takšen strah so začutili Švabi pred slovensko od cesarja potrjeno trobojnico. Seveda Švabom diši frankfurtarica, ta bi Jim bila po godu. Naj nikar Švabi nc upajo, da bodo pri nas na Kranjskem vstvarili kdaj iste razmere, kakor se jim jih je posrečilo ustvariti na Koroškem, kjer naše ljudi zapirajo, če si upajo slovensko govoriti na železnicah. Nemški krik v »Deutsche Stimmen« se zdi celo »Slovencu« preneumen in zato piše:’ »Gospodje (kakšni gospodje?), če niste nori, ne vemo, kaj ste. Ampak, presneto se bo ta bolestna nestrpnost še nad Nemci maščevala! Ubogi nemški narod, ki bo nosil posledice fanatizma svojih voditeljev«. Mi tudi tako pravimo!
Na morje! Pod tem naslovom prinaša »Obzor« Članek, ki kaže Hrvatom važnost njihovega morja, ki ga hočejo zasesti Mažari.
tolažila me je mladeniča, ko sem izvedel nesrečo svojega rojstva. In ženska je zdaj moja prava mati... moja kraljica je... velika in plemenita Ivana Albreška... Pa me pra-šate, ali jo ljubim, madam! Ljubim jo, kakor le more ljubiti človek svojo rodno mater; moja vdanost do nje Je pripravljena žrtvovati zanjo vse, kar je mojega na svetu, in boli me samo, da tega ni več kakor — ubogo življenje! Srečen umrem tisti dan ko mi poreče moja kraljica, da i moja smrt koristi. Dotlej, madam, pa hočem živeti v senci zaščite, s katero me odeva — živeti v njeni bližini, paziti na vsakogar, kdor bi se mi zdel sumljiv, s to svojo roko, ki se ne bi tresla in bi zadela dobro
—	to vam prisežem!... Še eno besedo, gospa in kraljica... kar se tiče moje prave matere, nje, ki me je zavrgla, ji ne morem želeti drugega, kakor da je ne bi spoznal nikoli!«
To rekši se je grof de M ari jak odmaknil, prekrižal roke in počakal. Morda je upal, da se izvije Katarini vendarle kak vzklik iz globine duše. Toda slabo je poznal kraljico.
Brez vidnega razburjenja, ne da bi ji vztrepetala le ena mišica obraza, je zmajala z glavo.
»Razumem- vas, gospod,« je dejala, »razumem, koliko ste morali pretrpeti, in razumem tudi vašo ljubezen do moje sestrične Albre-
ške. Zdaj vem vse, kar sem hotela vedeti. Vi ste v resnici plemeniti človek, ki so mi ga hvalili vsi. Lahko se torej zanesem na vas, kar se tiče sreče kraljice navarske. In to je vse, česar mi je trebalo. Idite, grof: kmalu hočeva nadaljevati razgovor o velikih načrtih, ki sem vam jih omenila. Bolj ko kdaj se mi zdite vredni, da zasedete navarski prestol, ako sprejme Henrik Bearnski drugo kraljestvo. Za zdaj pa zadošča, ako sporočite kraljici, moji sestrični, vse predloge, ki sem vam jih povedala.«
Odslavljaje grofa s temi besedami, mu je Katarina po dvorski šegi pomolila '*oko. Toda mladi mož gotovo ni videl te kretnje, zakaj, namesto da l)i poljubil kraljici roko, se je le globoko poklonil. In roka Katarine se je vrnila počasi na ročnik naslanjača.
Marijak je odšel. Rudžieri se je zganil, kakor da ga hoče spremiti. Toda Katarina ga je zadržala z ukazujočim pogledom. Kakor hitro se ji jc zazdelo, da je dospel Marijak v pritličje, je prijela astrologa za roko.
»Ve!« je dejala.	.
»Ne verjamem!« je rekel Rudžieri.
»A jaz ti pravim, da ve!... Daj hitro znamenje!...«
»Madam! Madam! Najin otrok’
je 1; . . ,41	1
Srdito ga je vlekla k oknu in ga odprla z lastno roko.
»Znamenje!« je zarohnela.
Ta hip se je pojavil Marijak na mostu. Katarina je videla njegovo sloko, močno postavo.
»Milost, Katarina!« je stokal prestrašeni oče. »Milost otroku najine ljubezni!« je dodal, izkušale pridobiti vsaj par sekund dragocenega časa.
Brez besede mu je odtrgala Katarina piščalko, ki jo je nosil na zlati ovratni verižici, ter jo nastavila na usta, da zažvižga in da znamenje, o katerem je govorila...
Rudžieri pa jo je prijel zdajci za roko.
»Poglejte!« je rekel tiho.
Na razvalinah, oknu nasproti, se je bila vzravnala človeška postava. Mož, ki sta ga zagledala Katarina in Rudžieri, je dohitel naglo grofa in mu segel pod pazduho. Oddaljila sta se oba.
Bil je vitez de Pardajan.
»Dal se je spremiti!« je zamrmrala Katarina s tako srditim glasom, da je stresel Rudžierija hud mraz.
»Da!« je odgovoril. »In nedvomno čaka v sosedščini več njegovih ljudi. Naši štirje sabljači jih ne bi zmogli... Sicet pa... vidite... Zdaj je res že prepozno!«
Astrolog si je oddahnil.
Katarina je vrgla jezno piščalko ob steno in škrtnila:
»Nocoj mi je ušel... a zamujeno je samo preloženo. Zdaj ga vsaj vem kje iskati... On ve vse, Renat! Kako je izvedel? Od koga? Ah, gotovo mu Je povedala ta satanska Ivana Albreška!... Toda kako fe izvedela ona? ... Oh, ta človek mora umreti člmprej... in tudi Ivana mora izginiti...«
Pomirila se je zdajci in se potopila v globoko premišljevanje.
Pomalem ji je razsvetlil obraz tisti strašni smehljaj, ki ga je poznal zvezdogled tako dobro ...
»Madam.« je prašal, izkušaje jo odvrniti, »kako bo z aretacijami? Pripravljeno je vse ...«
»Ne, ne!« je odgovorila živo. »Kolinjija in kralja navarskega naj puste lepo v miru... Ali ne vidiš, Renat, da jim pove tisti, ki je bil tu, še nocoj: vaša navzočnost v Parizu je znana kraljici! Občudovali bodo moje velikodušje... Eh, zdi se mi, da zori stvar kar sama od sebe. Za mesec dni bo zbrano v Parizu vse, kar je odličnejših hugenotov na Francoskem. In takrat...«
Katarinina roka se je iztegnila proti oknu. Ustnice so se zganile, kakor da šepečejo strašno kletev, nad spavajočim mestom. Rudžieriia je stresel m raz...
(Dalje.)
1	■
Trst in Reka sta dve točki, v katerih s borimo Slovenci in Hrvati proti tujemu navalu. Oboje ima za nas isto važnost, ki jo omenjamo danes na uvodnem mestu. (Prim. današnji uvodnik!)
Sliko f prof. Skerliča prinaša »Jugoslavija«, ki je ravnokar izšla v Pragi in se dobi v knjigarnah. Naročnina 10 K na leto. Med slovenskimi članki je najboljši Albina JOgriza, na katerega posebno opozarjamo.
O gospodarski zavednosti bi vedel marsikateri slov. obrtnik peti žalostno pesem. V mestu K. na Dolenjskem so si omislili neko gospodarsko napravo. Prišlo je več ponudb domačih in tujih tvrdk. Dasi Je bila domača najcenejša, je dobila delo dunajska firma, baje zato, ker obstoji že 40 let, domača pa Šele 20 let. To je res značilno za nas.
Nehvaležnost sveta. Iz Radovljice nam pišejo; »Slovenec« je prinesel že dne 12. t. m., da je mestni občinski zastop imenoval v »slavnostni seji« dne U. t. m. železniškega ministra Forsterja in viteza Pogačnika častnim meščanom zaradi »velikih zaslug« za nov kolodvor. — Mestni zastop radovljiški je s tem svojim korakom pokazal, da ne pozna prav nič zgodovine radovljiškega kolodvora in da se je pokazal čudno nehvaležnega možu, ki ima prvič največ zaslug ravno pri vprašanju kolodvorskega vprašanja in tirugič premnogo zaslug za ves raz-Voj mesta Radovljice In ta mož Je c. kr. okrajni glavar Franc Župnek. Gospod Župnek se Je pečal z vpra-Sanjem radovljiškega kolodvora že ob času, ko sedanji žel. minister še sanjal ni, da bo kdaj minister. Seveda, ko bi se Izpeljal načrt okretnega glavarja g. Župneka, bi danes mestni zastop Imel 50.000 K mani dolga, kolodvor bi pa stal na lep-5em, ugodnejšem kraju, kakor bo »menda« sedaj stal. Prepričani smo, da gospoda glavarja ne boli preveč to preziranje, ker predobro pozna sedanji občinski zastop.
Gorje pri Bledu. Naš poslanec Župnik Piber je prav priljubljen mož. Zadnjič, pretečeni pondeljek, so imeli kmetje tam nekje v Bohinju shod — seveda sami klerikalci — zaradi neke pašne pravice. Skod Je bil tako buren, da je naš »ljubljenec« moral s shoda bežati. Pred »Becom« v Boh. Bistrici so pa menda že padale trde kmetske roke — Če ne po blagoslovljenem telesu — pa po zraku. Oj, ti nehvaležni svet, ti. — Gorjan.
Dopis Iz Št. Lamberta. Kapela sv. Cirila in Metoda dobi po daljšem odmoru zopet častilce iz naše okolice in sicer BinkoŠtni ponede-Hek. Prihiteli bodo namreč v naše lepe hribe prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda iz cele naše okolice. Obljubljen nam je tudi naš stari župnik g. Berce, ki je omenjeno kapelo svoj čas zgradil, zbral družbi Ciril-Metodovi pokroviteljnino in uvel lepo navado, da praznujemo leto za letom praznik $c. Cirila in Metoda In to svoje praznovanje dokumentu-lemo v javnosti z mnogoštevilnimi kresovi. Nadejamo se. da se zbere določeni dan ob dopoldanskih urah iz okolice naše občinstvo, zavedajoče se pomena Ciril-Metodove družbe. Sestanek se vrši ob vsakem vremenu, svetujemo pa, da se do-tičnik, ki hoče imeti gorko kosilo, priporoči dobremu gostilničarju gospodu Vrtačniku, da se ga spomni takrat, ko bode sestavil jedilni list Na svidenje!
Ljubljanski Igralci uprizore danes, v petek dne 29. t. m., v Tržiču burko »Maks v škripcih«, ki je v Ljubljani in snoči v Kranju občinstvo izvanredno dobro zabavala. — 'Jutri, v soboto dne 30„ se uprizori ista burka na Jesenicah, na bln-koštno nedeljo pa v Celovcu, in sicer ob pol 5. popoldne.
Dobra sadna letina se obeta sadjerejcem In gostilničarjem na Sorškem polju. Posebno bogata bo letina na Jabolkih, hruškah in češpljah. Mrzle zadnje noči niso napravile nikake občutnejše škode niti orehom, niti drugemu sadnemu drevju.
O ogrskih ciganih. Zadnjič smo poročali o tatinskih ogrskih ciganih, ki so izvrševali v okolici Novega Mesta vlome. O teh ogrskih ciganih nam piše prijatelj našega lista še naslednje: Leta 1906. Je bilo v Vidmu |prl Krškem in v okolici Izvršenih več predrznih tatvin. Takrat so zaprl! po nedolžnem več domačih ljudi, ki so sedeli štiri mesece v preiskovalnem zaporu v Celju. Po teh štirih mesecih pa se je izkazalo, da so bili storilci, ki so zažgali tudi eno hišo, ogrski cigani. Po nedolžnem zaprte so potem seveda Izpustili. Toda kaj pa zamuda časa! Njih poslanec, dekan Zižkar, se je sicer trudil, da bi izposloval kako odškodnino za čas. Izgubljen v zaporu, toda zamao.
Oškodovanci niso dobili nič. To se je godilo na Vidmu in v Krškem, kar še dobro pomnijo ljudje
Nesreča vsled splašenega konja. Ko se je peljala posestnica Polona Dolinarjeva preteklo nedeljo krog šeste ure zvečer v družbi neke 751etne kajžarice na vozu domov, se je konj na državni cesti v Podsmreku ustrašil nekega avtomobila in je začel dirjati, dokler ni zadel v neko vrtno ograjo in se na ta način oprostil voza.. Dolinarjeva in njena spremljevalka sta odleteli z voza, vendar pa sta se k sreči le lahko poškodovali.
Otrok utonil v gnojnici. Dne 25. t. m. zvečer je padla dvajset mesecev stara Justina Vegelj, hči železniškega delavca, iz Sela, v neko gnojnico in je v nji utonila.
Nevaren sunek. SOletna Marjeta Roblek iz Preddvora se je te dni prepirala z nekim šestnajstletnim dekletom. Med prepirom je sunil deklič starko tako močno v prsi, da je padla na tla in si zlomila levo nogo v stegnu.
Samomor. V Logatcu se je ustrelil dne 25. t. m. urar Franc Balleg. Pred nekaj leti je prišel v Idrijo, da odpre tam urarsko trgovino. Ker pa mu je obrt malo nesla, je ‘zapustil pred nekaj dnevi Idrijo, da poskusi drugod svojo srečo. Balleg zapušča vdovo z več nepreskrbljenimi otroci.
Kap ga je zadela. V Idriji je umrl pretekli pondeljek rudarski podurad-nik Aleksander Pivk na posledicah kapi, ki ga Je zadela med delom v tovarni za cinober.
Hlapec surovina. Dne 21. t. m. popoldne je naletel petnajstletni hlapec Jože Bohutnik pred cerkvijo v Dobrunjah na več dečkov, s katerimi se Je začel brez vsakega vzroka prepirati. Ko so dečki pobegnili, je začel Bohutnik metati za njimi kamenje. En kamen Je priletel devetletnemu Pavšiču tako močno na glavo, da je deček padel omamljen na tla in da Je dalj časa ležal brez zavesti na tleh.
Nesreča. V Stražišču je padel te dni šestletni posestnikov sin Rudolf Volčič med igro več metrov globoko s poda in je zadobil več notranjih poškodb.
Kamen mu odsekal prst na roki.
V Oabrjih pri Dobravi se je ponesrečil 26letni delavec Janez Sturm pri podiranju nekega zidu na ta način, da mu je kamen odsekal prstanec na levi roki.
S kopitom t obraz. Dne 22. t. m. Je udaril v Spodnjih Domžalah 49-
letnega delavca Janeza Jerovška neki konj s kopitom v obraz in ga je težko poškodoval.
Obstrelil ga je. Ko se je peljal pretekli pondeljek zvečer posestnik Jožef Šink iz Moš v smledniškem okraju skozi vas sv. Valburga, tudi v smledniškem okraju, ga Je obstrelil neki neznanec. Kroglja je prodrla Sinku levi čevelj in ga je poškodovala na nogi. O storilcu ni ne duha ne sluha.
Zldovle mu je padlo na glavo.
V soboto, dne 23. t. m., je padlo pri neki novi stavbi v Kranju zidovje 231etnemu zidarskemu pomočniku Janezu Galetu na glavo in ga težko poškodovalo.
Nočni napad. Preteklo nedeljo krog enajste ure ponoči se Je vračal domov posestnikov sin Valentin Jurman iz Zgornje Senice s svojim tovarišem hlapcem Valentinom Polancem iz Sore. Na cesti med Svetlem in Medvodami sta ju napadla dva fanta, ki sta šla za njima in sta Ju brez vzroka s poleni namahala. Oba napadenca sta zadobila več poškodb.
Aretacija tatu. Te dni je bil aretiran v Vintgarju 391etni dninar Tomaž Čelik iz Istrije. Čelika, ki je hudo na sumu glede neke tatvine, je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v Radovljici.
Izpred porotnega sodišča, v Novem* mestu. Pred poroto stoji Martin Rogelj iz Pekla na Dolenjskem, ki je pred tridesetimi leti umoril svojega brata in o katerem je »Dan« svojčas že obširneje poročal. Obtoženčev zagovornik predlaga, da se obravnava preloži v svrho opazovanja obtožen-čevega duševnega stanja, čemur Je sodni dvor usodil. — Zaradi uboja sta bila obsojena dva fanta. Anton Pirc in Janez Jakše, oba iz Podljub-na. Kakor smo že poročali, sta omenjena fanta tepla v Veselovi gostilni v Podljubnu Jožefa Knafelca s pestmi in s steklenicami tako močno po glavi, da je nastopila smrt. Pirc Je bil obsojen na dve in pol leta, Jakše pa na tri leta težke ječe.
Ljubljana.
— »Dan« v nedeljo ne izide, ker to norma. Zato izide jutri binkoštna številka s prilogo. Na to opozarjamo svoje Čitatelje In gg. inserente.
— Na binkoštnl pondeljek izide »Dan« ob navadni jutranji uri,
—• Ilustriran življenjepis Esad-
paše prinese jutrišnja »Bodeča
Nczh^
— Kdo ruje? Na naš včerajšnji uvodnik se jezi »Slovenec«, češ da rujemo proti skupnemu nastopu v Istri. »Slovenec« se baha, da klerikalci molče, kljub temu, da sta dva napredna kandidata. Gospodje klerikalci so pozabili, da je v tem razlika, če sta dva naprednjaka — pa cela vrsta klerikalcev. To je izrabljanje položaja v lastno korist. Drugič se pa nam zdi važno, da se ob taki priliki, ko gre za narodno zmago, ne razvijajo strankarski programi, ki vzbujajo nezaupanje. (Ljubljanski klerikalci bi pač lahko vedeli, da se klerikalne kranjske politike boje na severu in jugu naše mile domovine!) Zato bi na volilnih sliodih ne smel niti naprednjak, niti klerikalec poudarjati strankarskega programa. Ako gre za skupen nastop in za narodno zmago, potem ni treba hujskanja na shodih. Toda klerikalci se tega ne drže, ker imajo svoj namen. O tem je pisal isti dan. kakor mi. tudi »Riečki Novi List«. Proti slogi ru-jejo torej oni klerikalci, ki na shodih prodajajo svojo politiko. Ml smo na to samo oDozorill. Zmaga bo mogoča le v odkritem skupnem nastopu.
— Dijaštvo in policija. Včeraj smo že poročali, da je začela ljubljanska policija med dijaki stikovati, ne da bi povedala, kaj hoče; kliče jih kar v trumah na zaslišanje. In to vse na konfidentska poročila nekega Švaba. Nekaj podobnega se godi tudi v Zagrebu, kjer je začela policija kar na debelo aretirati dijake raznih zavodov, hoteč zaslediti nekaj, česar ni anarhistična organizacija in atentatorje in bog ve kaj še. »Zasleduje« na podlagi izmišljene denuncijacije nekega policijskega uradnika Bedekoviča (ali Bedako-vlča), ki si je razne stvari izmislil, da bi preje avanziral. Ja, prokLeto, če pa začenja policija mladino smatrati za materijal, iz katerega si dela svojo kariero, tedaj je pa zadnji čas, da proti temu naši poslanci nastopijo! Zakaj pa jih imamo, kot za to, da stoje ob resnih dogodkih na straži? Davke zna Še vsakdo naložiti — ampak postaviti se proti krivici, to je pa že nekaj resnejšega! Izkažite se tu!
— še enkrat podraženje stanovanj. Prejeli smo: Opetovano smo poročali v »Dnevu« o neznosni ljubljanski draginji, posebno pa še o draginji stanovanj. Mislili smo. da se
bodo razmere izboljšale, toda pomagalo n\ nit. Stanarina se le ved-
no zviševala, posebno pa sedaj z mesecem majem. Kako .oderuško so postopali s strankami nekateri hišni posestniki, to presega že vse meje. Ti ljudje so menda mislili, da jim morajo stranke kar v dveh letih hiše plačati! Toda pri tem so se vrezali in še precej! Sedaj imajo 21 velikih stanovanj na razpolago, katera so jim ostala — prazna. Seveda oni se bodo izgovarjali s tem, da je velika stanovanja težje oddati, kakor pa srednja, kar pa ni resnica. Tukaj samo en slučaj:	Kranjska
šparkasa bo letos dogotovila svojo hišo v Gradišču, tako da se nekaj strank preseli tja že z avgustom, vse ostale pa z oktobrom letošnjega leta. V tej hiši bo okrog 50 stanovanj, nekatera med njimitudi velika in prošenj za ta stanovanja so pa dobili celih 182. To pa je gola resnica, kar smo izvedeli od zelo verodostojne stranj. Stranke pa niso niti vprašale, kako draga bodo stanovanja, temveč so zadovoljne, sama da notri pridejo. Kranjska hranilnica je pa vsem od teh 182 ostalim strankam obljubila, da 5im se napravi stanovanja. Po mestu se pa splošno govori, da se več zasebnikov in vpo-kojencev, ki so brez otrok, izseli iz Ljubljane. Nekateri od ten na deželo v obližju mesta, drugi zopet drugam. To je sedaj šele začetek tega oderuštva, kaj P.nde za tem, nam ni znano. Vprašali boste sedaj, kdo je temu kriv ? Temu je kriva organizacija hišnih posestnikov in prevelika lakomnost posameznikov. Ali ni bilo v celi Ljubljani nobenega človeka, ki bi jih b” opozoril, da ne gre tako, stanarine vedno zviševati? Struna je do skrajnosti napeta, lahko vsak hip P°cu Kaj pa poreko volitve? — Stranke.
—	Narodna dolžnost nas kliče. Ne bijemo boja z orožjem, a kljub temu je boj naš z našimi sovragi na mejah več kot krvav. Tisoči In tisoči slovenske dece bi Izginili za slovenski narod za vedno, tisoči in tisoči bojevnikov za našo lepšo prl-hodniost bi se izgubili, če bi ne Imeli naše šolske »Družbe sv. Cirila in Metoda« in »Branibora« v Ljubljani, k| skrbita za našo melo, za mladino, enkratne borce. Da pa bosta obe društvi lahko vršili svojo sveto nalogo, je pa dolžnost vsacega Slovenca, da ju po vseh možnostih podpremo. Tudi mi smo bojevniki; s tem, da podpiramo Družho &v. Cirila
in Mtetoda, se borimo za lepšo bodočnost. Naj nikogar ne primanjkuje v vrstah, ki se 6. In 7. junija strnejo okoto naših dveh obrambnih društev, da vrše svojo sveto narodno dolžnost.
— 6. in 7. junij bosta cvetna dneva, namenjena Družbi sv. Cirila in Metoda« in »Braniboru«. Prosimo vse narodne gospodične In dame, ki se zavedajo svetosti narodnega dela, da bi hotele sodelovati na ta dva cvetna dneva s svojimi močmi in se ustmeno ali pismeno priglase pri »Družbi sv. C. in M.« ali »Braniboru«. Čast je za vsacega, ki stoji med narodnimi delavci in borci. Pri drugih narodih se v enakih slučajih ne žrtvujejo samo gospodične, temveč tudi dame v zrelih letih. Zavedajo se važnosti trenutka, ki bije. Tudi za naše vrlo narodno ženstvo upamo, da bo v obilni meri se priglasilo in sodelovalo pri razpečavanju cvetic v korist Družbi sv. C. in M.
— Tudi gospodje bodo prišli, da prisostvujejo damam pri razpečavanju cvetk. Kdor od gospodov bi hotel sodelovati, prosimo, da se priglasi pri Družbi sv. C. in M. ali »Braniboru«.
— Klic širom domovine. Narodne dame širom Slovenije prosimo in pozivamo, da dne 6. in 7. junija t. I. nabirajo prispevke za naši narod*ii obrambni društvi »Družbo sv. Cirila in Metoda« in »Branibor«. Kjer lahko pogrešajo cvetice, naj jih pošljejo v Ljubljano na naslov: »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
— V nedeljo so imeli na Rakovniku neko veselico. Baje so dobili iz Rima kip sv. Stanislava. K tej veselici so Salezijanci zbobnali ljudi od blizu in daleč. Ker so imeli vse v svoji režiji, so cel dan delali krasne dobičke. Naši gostilničarji so bili s tem seveda oškodovani in se bodo pritožili. Popoldne so imeli na Rakovniku veselico, pri kateri se je pilo in jelo. O »Sveti vojski« ni bilo ne duha ne sluha. Pač pa so trije izletniki videli na Golovcu nekega Salezijanca v tesnem objemu z neko devico. Priče na razpolago. Mi se temu ne čudimo. Golovec je vabljiv in zapeljiv. Počasi bo Rakovnik postal prava božja pot.
— Iz »Slovenskega Učitelja« povzamemo, da je postal šišenski nadučitelj Lavtižar blagajnik protialkoholnega društva. Možakar je za to mesto izvrstno kvalificiran. Njegov zabuhli obraz — z rdečo porto na nosu — pa jasno kaže, da je Lavti-
žcur vreden tepca odlikovanja. Za
poč’t!
— Po izletu v Šmarje. Iz Šmarje nam pišejo: Prav iskreno se zahvaljujemo Sokolski Zupi Ljubljana I„ ravno tako tudi dol. okrožju, ker nas je počastila s svojim nedeljskim izletom. Prav od srca pa se zahvaljujemo tudi vrlim bratom telovadcem, posebno pa br. Vidmarju, ki so nam nudili krasen užitek pri lepi telovadbi. Enako se zahvaljujemo gospodu dr. Pestotniku za krasen govor o Sokolski nalogi, posebno pa za povabilo na III. Vsesokolski zlet, katerega se gotovo udeležimo v večjem številu. Prosimo, da nas zoDet kmalu počastite s Sokolskim zletom, kar nam bo v veliko veselje.
— 301etnlca pevskega društva »Slavec« v Ljubljani v dneh 30. in 31. maja 1914. Spored. V soboto dne
30.	maja, ob 8% zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« jubilejski koncert. Sodelujejo: Operni pevec g. Josip Križal, član kr. zem. kaza-lišta v Zagrebu; kvartet prof. Kozina (gg. dr. Kozina. Dermelj, Završan, Kragelj); orkester c. kr. pešpolka Albert I. kraj Belgijcev št. 27; na klavirju g. Anton Černe in društveni pevski zbor 180 pevk in pevcev) pod vodstvom društvenega pevovodje g. Antona Ravnika. Spored koncerta: l.a) A. Dvofak: Poklonil-na koračnica in ples s pentljami iz opere »Rusalka«, b) B. Smetana: Overtura k operi »Libuša«, orkester.
2.	Dr. A. Schwab: »Zlata kangljica«, mešan zbor s sopranskim samospevom in s spremljevanjem orkestra. 3. a) F. S. Vilhar: »Ukazi«, o) A. Dvofak:	Arija .Povodnjaka iz
opere »Rusalka«, pole g. Križal. 4. a) E. Adamič: »Vasovalec«, b) V. Mirk: »Na trgu«, čveterospeva. 5. a) A. Dvofak: »Tolažba«, b) Fr. Gerbič: »V noči«, ženska dvoglasna zbora s spremljevanjem glasovlrja. 6. L. Hudovernik: »V celici«, moški osmero-spev in basovski samospev s spremljevanjem glasovirja, bas-samospev poje g. Križaj. 7. G. Glinka: Orijen-talski plesi iz opere »Ruslan in Ljudmila«, orkester. 8. a) O. Dev: »Hrepenenje«, b) E. Adamič: »Scher-zando«, moška zbora. 9. a) R. Wag-ner:	Nagovor Hermana iz opere
»Tannh&user«, b) F. S. Vilhar: »Oj ve magle . . .«. c) B. Smetana: Arija Kecala iz opere »Prodana nevesta«, poje g. Križaj. 10. V. Parma: »Hej fantje, kje ste?« čveterospev. 11.
Dr. A. Schwab.: »Dobro Jutro«, pev-
ski valček za mešan zbor s spremljevanjem orkestra. — Cene pro-. štorom: Sedeži po 3, 2 in 1 krono;; stojisča po 60 v, za dijake po 30 t! se dobivajo pri gospej Češarkovi vi Šelenburgovi ulici ter na večer kon* certa pri blagajni. — v nedeljo dne
31.	maja: a) Ob pol 11. uri dopoldne v društvenih prostorih v »Narodnem domu« društveno zborovanje in raz< delitev častnih znakov članomJ pevcem za 10-, 20- in večletno sodelovanje v pevskem zboru, b) Ob 4. uri popoldne na okrašenem vrtu in v areni »Narodnega doma« velika ljudska slavnost, pri kateri sodelujejo:	Društveni ženski in moški
zbor, prvi nastop društvenega pev-. skega naraščaja, godba c. kr. pešpolka kralj Belgijcev štev. 27. Po-< stavljeni bodo paviljoni. Prirede sei razne ljudske igre in zabave, ter se vrši ves čas v areni, ob posebni godbi ples. Vstopnina 50 vin. za osebo, društveni člani in otroci do 10 let prosti. V slučaju slabega vremena vrši se ljudska slavnost istega dne z vsem sporedom v vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma«. K obilni udeležbi društvene 301etnice vabi odbor.
— Občni zbor »Dramatičnega
društva« se je vršil predvčerajšnjem. V odbor so izvoljeni sledeči gospodje: Predsednik prof. Reisner; podpredsednik podpolkovnik v p. Milavec; tajnik urednik Pesek; blagajnik prof. dr. Pretnar; knjižničar prof. Berce; gospodar dr. Lah: arti-stistična vodji: Oton Zupančič in Parma; odbornik Šaplja; revizor* dr. Pavlin in Pirc.
— Občni zbor S. K. Ilirije se je vršil v sredo pri »Roži«. Občni zbor je otvoril predsednik g. Rohrmatin, ki je pozdravil člane in goste. »Ilirija« obstoja tri leta in more pokazati na lepe uspehe. Posebno pretekla leto je bilo ugodno in je »Ilirija« dosegla lepih uspehov v vseh panogah športa: pri sankanju (v Bohinju), pri plavanju (v Kraljeviči in na Bledu)' in v nogometnih tekmah. Tajnik«* Betetto je podal tajniško poroui«. ki kaže marljivo delovanje kluba. u. Mencinger je podal poročila posameznih sekcij. G. Dev je podal blagajniško poročilo za l. 1913. Blagajna izkazuje prebitek, upati je, da sl bo »Ilirija« na novem igrišču kmalu opomogla in bo mogla še bolj razviti svoje delo. — Na to so bile sprejete izpremembe pravil, na kar se je občni zbor zaključil. Želimo, da bi »Ilirija« našla med nami mnogo prijateljev, da bi mogla v bodoče uspešno tekmovati v domačih in tujin tekmah.
— šport o binkoštih. Za blnkošt« ne dni je naznanjenih že nekaj veselic, izletov itd. »S. K. Ilirija« priredi v nedeljo dopoldne ob 10. na novem igrišču pod Tivoli tekmo med dvema domačima moštvoma. Ker lepo popoldne izvabi ljudi na izlete, upamo, da bo s tem občinstvu ugodeno. Tekma bo zelo zanimiva, ker se bo pokazalo, s kakšnimi silami razpolagamo.
— Tesnejša organizacija slovansko mislečih v Ljubljani je z ozirom na bližajoči se sokolski zlet nujno potrebna. Za to se namerava ustanoviti »Slovansko društvo«, ki si bo v prvi vrsti nadelo nalogo, da gre na roko slovanskim gostom, ki prihite na ljubljanski sokolski zlet. Prijateljski razgovor o eventualni ustanovitvi takšne organizacije se vrši danes v petclc 29. t. lil. o D pol
9.	zvečer v posebni sobi gostilne pri »Zlatorogu«. Vse one, ki se zanimajo za tako organizacijo, ki je gotovo nujno potrebna, vabimo prav vljudno, da se tega sestanka udeleže.
— Veliko pomladansko veselico priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj na bm-koštni pondeljek na senčnatem vrtu Ciril-Metodove hiše pri Babiču na Dolenjski cesti 14. Na vsporedu so zelo raznovrstne reči, tako da nikomur ne bo žal, kdor se udeleži prireditve. Posebna zanimivost za moški in ženski spol bo brez dvoma vzbujala največje veselje in smeh. O tej stvari bomo že še kaj sporočili. Srečolova ne bo nič. Začetek ob
3.	popoldne. Vstopnina 40 v, otroci do desetih let so v spr^stvu star-, šev prosti vstopnine, igrali bosta dve godbi.	j
— Binkoštna veselica v Fo* stojnski iamL Kakor vsako leto, vrH se tudi letos na binkoštni P^deiJ** velika binkoštna veselica v
ski jami. K jamski ves»Urf, « »lnm vsako leto več
delov sveta v svetovnoznani krajM jami, bodo tud* letos voziU posebdf, vlaki na bmkoštai pondeljek Iz Ljubi ljane, Trsta, Reke, Kormina in Oon rice v Postojno. Posebni vlak odhajal Iz Ljubljane ob 9. url 15 minut doi poldne in pride v Postojno ob 11. nri 18 minut opoldne, iz Postojne odtaH ja ob 9. uri zvečer in pride v Ljubljano ob 10. uri 35 minut ponoči. Vsi velikanski podzemeljski prostori bodo ta dan slavnostno električno razsvetljeni, več godb bode sviralo po raznih sodzemeUskih dvoranah, na
»plesišču« bodo plesaželjni občudovalci podzemeljskih krasot našli dovolj zabave pri plesu. Tudi za telesni blagor izletnikov je v vsakem oziru preskrbljeno. Splošno obeta biti ta dan Postojnska jama središče zabave in veselja. Jamska veselica se vrši pri vsakem vremenu, začetek ob 1. uri popoldne, konec ob 7. uri zvečer.
— Poskušen zločin proti nravnosti pred poroto. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je bil obsojen 16-fetni Matija Vadnal iz Cerknice na gest let težke ječe. Fant je hotel posiliti neko enajstletno deklico. Najprej ji je potisnil nož v vrat, nato pa jo je vlekel k bližnjemu potoku, kamor jo je vrgel v svesti si, da deklica utone in da ne pride njegov zločin na dan. Deklica pa se je vseeno rešila. O tem slučaju je »Dan« svoj čas že obširneje poročal.
— Lisičje jame na Golovcu. V gozdnatem delu Golovca in sicer v hrušičnih in štepanjevaških deležih je več lisic. Tudi letos so se pojavile in ne interesirajo samo lovskih krogov, ampak tudi druge, ki imajo v obližju Golovca kuretino in zajce. Zal, da se lisičine ne morejo zaslediti.
— Dvoje težkih aretacij. Te dni
fe bil aretiran na Dolenjski cesti zaradi vlačuganja 45letni delavec A. Radulovič iz Biliača v Bosni. Izkra-ja je šel mirno s stražnikom, nenadoma pa je legel na tla in se ni hotel ganiti z mesta. Šele s pomočjo nekega civilista se je stražniku posrečilo slednjič pripeljati aretiranca do stražnice. Medpotoma se je Radulovič še enkrat vrgel na tla in je tudi poskusil ubežati, kar pa se mu ni posrečilo. — Dalje je aretiral neki stražnik v Metelkovi ulici hlapca A. Bečaja iz Blok radi nadležnega prosjačenja. Bečaj ni hotel iti s stražnikom in se mu je tudi uprl, dokler ga ni ta uklenil. Nato so hlapca prepeljali na vozu na policijo.
—. Prijet tatinski cigan. V Zeleni jami je policija aretirala 181etnega cigana Franca Hudoroviča, ker je izvršil neko tatvino.
— Radi vlačuganja se je pomenil neki stražnik v Sodni ulici z gotovim dninarjem iz Sela. Stražnik je z dninarjem zavil na policijo.
— Zločin proti nravnosti. V gozdu, ne daleč od Rakovnika je bil aretiran neki samski čevljarski pomočnik zaradi poskušenega zlobna proti nravnosti. Sodišče bo imelo s fantom opravka.
— Karainbol. Na Bleiweisovi cesti sta trčila dva kolesarja drug ob drugega. Oba sta padla na tla in se lahko poškodovala. Tudi obe kolesi
Sta pokvarjeni., v
— V mestni klavnici se je od
10.	maja do 17. maja 1914 zaklalo: 61 volov, 4 bikov, 14 krav, 119 prašičev, 160 telet, 33 koštrunov, 75 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 319 kg. Zaklane živire se je vpeljalo 70 telet, 17 kozličev. Opomnja: dve govedi z malimi zobmi.
7-.^rli 550 v Ljubljani: Marija Založnik, zena tovarniškega delavca, let. — Ivan Jelovčan, bajtarjev sm, 4 dni. — Ksenija Petročnik,
hči c. kr. geometra. 9 mesecev. ______
Ernest Radovič, bančni uradnik 28 let. — Vladimir Ilešič, profesorjev w w ? i ~ „an Kokalj. sobni sli-a P ^ariia Remec, hči tovarniške delavke, 2 dni. — Josipina Rudkovsky, šivilja, 52 let. — Josip ouchanek, harfenistov sin, 2 meseca.
— ŠpecljalnI večer z vojaško godbo vrši se danes ob pol 9. ob tigodnem vremenu na vrtu. Predvajala se bo zanimiva Nordisk-(jrama »Mesečnica«. Poleg tega še »Drama s št. 23.«, krasna veseloigra in dve drugi prvovrstni sliki. — Jutri v soboto »smelodrzni Dick«, senzacionalna iznajditeljska drama.
— Kapitana Saturnina Farando-« čudoviti dogodljajl. Vse, kar si je Pfebujna fantazija priljubljenega francoskega pisatelja Julesa Verneia njpgla izmisliti, vidimo v čarobnih slikah pred seboj na platnu — živo. Kakor bi gledal človek bajke iz »Tisoč in ene noči«, se mu zdi. Prekrasno Mysoro vidimo, kako jo odvede „a]urnin. njiju življenje opazujemo poa valovi, prikaže se morski som,
Avst>r*miiMvsoro’ ki pa Pozneje v Vesti »pLZOpet re§i Saturnin. Iz po-
dneh« znanT^r ok°li zem,ie v 80 turninu nevesto e»r°g^ "P'eni St
odvzame c svniU turnm Pa mu 1° pTse	‘v
Bachma.erjevem Grand Elektro Bio-
Trst.
varjafe,0--praV- f\ramno »gone avtomfe.niaglstrat Z££adi Mase to zgodi S1 nesrefe- Pravi; da primerja slS°nv vsakem ™e!?tu in Trstom fW, Duncan v Parizu s .s le ind'-sreče kriv zarJf magistrat ne-Obrež*. Toda SfcggTZ
diči in " sorodniki bodo vseeno tržaški magistrat tožili. Kdo je torej avtomobilske nesreče kriv? Šofer ne, ker ni poznal Trsta. Mar avtomobil sam? Ne. Sam se ni zagnal v kanal. Torej je kriv edinole tržaški magistrat, ki ni na nevarnem mestu postavil svarilne luči. Morda bo ta nesreča gospode na magistratu nekoliko izmodrovala. Čas za to bi bil že davno.
Albanija v rimskem parlamentu. Albanija je bila na dnevnem redu rimskega parlamenta v torek, 26. t. m. Minister di San Giuliano je pel po stari navadi sopran ravnotežju v Jadranskem morju, za katerega skrbi prav posebno Italija. Tudi Vidovega bega na »Misurato« ni pozabil in bil je zelo zadovoljen, da je dosegla Italija tako čast (to namreč, da je Vid zbežal na italijansko ladjo). Di San Giuliano je žel za svoje izvajanje burne aplavze. Kako bi tudi ne! Saj je govoril o razširjenih mejah! Berchtold ne more tako!
Tržaški občinski svet. Torkovo sejo trž. obč. sveta je otvoril župan ob 7:30 in opravičil odsotnost osmih obč. svetovalcev, med katerimi sta bila tudi inž. Doria in poslanec Malalan. Prošnja »Slovenskega učiteljskega društva za Trst in okolico« je bila odkazana šolskemu odseku. Po nekaterih krajših predlogih je mestni svet prišel zopet z debato o soški elektrarni. Med debato je prišlo do medklicev od slovenske strani in do polemike med dr. Bročchi-jem in dr. Wilfanom. Ko se je vihar nekoliko polegel je prišlo do glasovanja. Pri koncu je še vladni zastopnik prečital protest proti Pittonije-vim obdolžitvam pol. ravnatelja Manussija, nakar je zahteval posl. Puecher še nekih pojasnil; po županovem odgovoru je bila seja zaključena. — Včeraj, v četrtek se je vršila seja zopet kakor navadno.
Snoči je bila se]a mestnega sveta preložena.
Podružnica NDO. pri Sv. Jakobu priredi v nedeljo 31. maja t. 1. veliko veselico v »Delavskem kon-sumnem društvu« pri Sv. Jakobu. Bratska društva so naprošena, da se ozirajo na to prvo prireditev šentjakobske podružnice NDO.
Prejeli smo. V noči od sobote na nedeljo so italijanski mazači namazali na vogalu ul. Boschetto, ob križišču cest v Lonjer in k sv. Ivanu table na tobakarni g. Železnikove. Pobalini so pri svojem opravilu rabili prekuhan katran. Poleg slovenskih napisov pa so namazali tudi obadva avstrijska grba. G. Železnikova trpi 50 kron škode. Kaj pravi k temu pobalinstvu naša policija?
že pisali pod naslovom	»Igra po
kroni in kuhinjski nož«, je vsled zadobljenih težkih poškodb umrl v bolnišnici. Kakor smo že pisali, se ]e med Gerlancem in Lukežičem razvil oster prepir radi štirih kron, vsled katerih je Lukežič Gerlanca porezal s 23 centimetrov dolgim kuhinjskim nožem. Gerlanca so sicer takoj po prevozu v bolnišnico operirali, pa ni mnogo pomagalo. Sprva je kazal znake ozdravljenja, naenkrat pa se mu je obrnilo na hujše in v torek zvečer je umrl.
Samomor starca. V noči od ponedeljka na torek se je zastrupil 561etni Anton Ferluga. Izpil je v postelji dozo nekega strupa in kmalu nato umrl. Truplo je prepeljalo pogrebno podjetje Zimolo k Sv. Justu.
Možgane si ]e pretresel 441etni delavec Martin Sila. stanujoč v ulici Torre bianca št. 31. K Sili je bil poklican zdravnik, ki je velel nesrečneža prepeljati v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo težko.
Nezgoda na delu. Konstruktor Karol Karlovčič ima opravka v ladjedelnici in je bil te dni na neki torpedni ladji, ki je še v delu. Pri svojem opravilu pa je padel z nekega mostiča in se močno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je bil sprejet v četrti oddelek.
Na tla je padla 201etna Marija Furlani in pri tem zadobila več poškodb. Pomagali so ji na zdravniški postaji.
Zdrsnilo Je 231etni A. Donauer. Pri tem je padla na tla in si izpahnila levo nogo. Telefonirali so po zdravniško postajo, ki je takoj prispela. Zdravnik je Donauerjevi nogo obvezal, jo naložil na voz in jo prepeljal na dom.
Pesno roko si je poškodoval 121etm Angel Bori, stanujoč v ulici Cereria št. 2. Prvo pomoč so mu podelili na »Igei«, nakar je deček odšel domov.
Aretacija. Aretiran je bil neki uslužbenec drž. železnice, Jos. Beer, ki je okužil služkinjo svoje žene z neko venerično boleznijo. Beer je dekleta večkrat spolno zlorabil. Dekle, ki je komaj v 14. letu starosti, je že četrti mesec v drugem stanju. Dekleta so prepeljali v bolnišnico, Beer pa je šel v zapor.
Na progi Trst-Dlvača južne železnice je uslužben kot zdravnik dr. Avieni, ki ne zna niti besedice slovenski- Dr. Avieni ie zelo oduren
človek m se rad otresa svojih- dolžnosti. To lahko potrdi sledeči slučaj: Na postaji Herpelje-Kozina je delavec ponesrečil in si zlomil rebro. Dr. Avieni je bil o tem telegrafično obveščen. Kaj stori dr. Avieni? Brzojavi nazaj: če je težko poškodovan, naj gre v bolnišnico. In dr. Avieni je prišel preiskat delavca šele čez dva dni. Tedaj se je opravičil, da mu je bil brzojav nerazumljiv. Ali res? Ne vemo. Dr. Avieni je tako trdil. Sicer se o gospodu zdravniku ve še marsikaj, pa mu zaenkrat prizanašamo. Po priliki ga bomo krstili drugič z mastnejšimi podatki.
N. S. M. O. ima nocoj sestanek v prostorih N. D. O. Zadnjič je bila dvorana oddana drugam in se tega v listih ni moglo več preklicati. V petek pa se vrši sestanek brez vsake zapreke in so vabljeni nanj vsi člani in prijatelji, ker je na dnevnem redu tudi izlet v Sv. Križ.
Binkošti se bližajo, in ž njim tudi seveda italijansko razgrajanje po slovenskem Skednju. Kaj je ukrenila policija? Ali je izzivačem prepovedala vhod? Kaj še! Kordone bodo poslali v Skedenj. Močne kordone stražnikov. Mi vprašamo samo, če misli policija, da se bomo pobijali? Razbojniki pa še nismo! No, pa bomo zaenkrat Italijani obkoljeni od orožnikov in policajev«. Svarimo pa to mrhovino, naj nikar ne izziva, ker se bomo sicer poravnali ob drugi priliki.
Konjske dirke na montebelskem hipodromi so vsled slabega vremena preložene.
Deževje nas prav dobro zaliva že nekaj dni. Dnevi so zaspani in temni, od jutra do večera sam dež. Želeli bi si nekoliko solnca, saj je dež že itak dovolj ohladil.
V	Napolju je umrl velik gledališki umetnik Stanislav Ciarli. Po-grebli so ga ob velikem spremstvu te dni.
Tat na kolesu. 441etni A. Frel-bauer je hotel priti ceno do kolesa. No, v pondeljek se mu je ponudila lepa prilika, polastil se je kolesa Lloydovega uradnika Martelanca in zdrčal na njem proti mestu. Kolo je bilo vredno 240 K in Freibauer se je vozil na njem z velikim zadovoljstvom. Pa se ni veselil dolgo. Na trgu Verdi ga je policaj ustavil in mu velel stopiti na tla z ukradenega kolesa za vedno. Freibauer Je tatvino priznal in čepi sedaj v zaporu.
Po obrazu. V noči od torka na sredo je bil ranjen v rabuki 421etni ogljar Ivan Gorivec. Gorivca so porezali po obrazu. Na zdravniški postaji so ga obvezali. Kje je bil ranjen
in raaiteUa noče izdati.
Desni kazalec sf Je poškodoval
331etni kovač Ivan Vatovac v sredo med jutrom. Obvezali so ga na ambulanti pri sv. Roku. — Podobno poškodbo si je prizadjal tudi Josip Veljač. Tudi Veljača so obvezali na ambulanci pri sv. Roku.
K avtomobilski nesreči se nam poroča: Preiskovalni sodnik dr. Lu-ccardi je šoferja zaslišal. Daltin Je izpovedal, da ni zakrivil nesreče nikakršen defekt v avtomobilu temveč njegovo nepoznanje mesta. Na mestu, kjer je avtomobil zadel v vodo ni namreč niti svarilne table niti zato potrebne luči. Daltina so po zaslišanju zaprli. O nesreči so bili obveščeni sorodniki mrtvega barona Knoblocha v sredo zjutraj. V torek so bile zaradi slabega vremena, vetra in dežja telefonske zveze pretrgane. Knoblochovo sestro so o nesreči obvestili že v noči od torka na sredo. Barona Knoblocha prepeljejo v Gradec, hotelskega slugo pa pokopljejo na tržaškem pokopališču pri sv. Ani. V morju so našli piloti potno torbo, palico in dežnik, ki je vse lastnina pokojnega barona. — Hotelski sluga je bil iz Prusije, kjer bivajo njegovi stariši. — Avtomobil so spravili v sredo v garažo tukajšnjega hotela »de la Ville«, odkoder ga prepeljejo pozneje v Portorose.
Pogreb avtomobilskih žrtev se vrši danes popoldan. Ob 3. popoldne popeljejo krsto barona Knoblocherja v Gradec z vlakom. Ob 4. popoldne se bo vršil pogreb sluge Renigolda.
Aretiranec na Krfu ni Zanier? Zadnje vesti s Krfa poročajo, da aretiranec na Krfu ni identičen* s Za-nierjem, Pichlerjevim morilcem. Aretiranec je baie neki dezerter.
Smrt železniškega kontrolorja.
V	sredo zvečer se je zgrudil na tla v ulici Valdirivo 50letni Robert Ga-yer. K Qayerju so klicali zdravniško postajo, ki mu pa ni mogla več pomagati, Gayer je bil že mrtev. Na mesto nesreče je prispel policijski uradnik Žnideršič, ki je dogodek vzel na zapisnik. Gayerja so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu.
Ogenj je izbruhnil predsinočnjim v vili prof. Candottija, ki stanuje v Kjadinu. Na mesto so bili takoj poklicani ognjegasci, ki so požar po enournem gašenju omejili. Škode, ki jo krije zavarovalnina, je tisoč kron.
Zdrsnilo je 411etni Ani Gavio, ki si je pri padcu močno poškodovala nogo. Gavio so zdravniki na
mestu obvezali in jo veleli prepeljati v bolnišnico, kjer so jo sprejeli v četrti oddelek.
Na zdravniški postaji se je zglasila služkinja Natalija Gabrielli in prosila pomoči. Zdravniku, ki jo je obvezoval, je povedala, da jo je sprekljal zaročenec z dežnikom. Ga-briellijeva ni hudo poškodovana.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA PRI SV.
JAKOBU.
Trst, 27. majnika.
O družinski tragediji, o kateri smo poročali že v včerajšnji številki, smo dobili še sledeča pojasnila:
V	pondeljek zvečer.
Gerkman je prišel v-neko šentjakobsko gostilno s svojo ženo kakor ponavadi. Prisedla sta k znancu Schleichelu in pričela z njim govoriti! Tisti večer je bil Gerkman kaj slabo rapoložen. Ko so sedeli pred gostilno, ni hotel Gerkman povžiti ničesar. Odklonil je ponudeno mu pivo in tudi sir. Slednjič sta ga vendarle žena in Schleichel pregovorila, da je nekaj zavžil. Gerkmanova žena je bila zelo vesela in se norčevala iz vsega. Gerkman pa ni bil zgovoren in je le tupatam zamahnil z roko. Opolnoči so gostilno zapustili
Kaj se Je zgodilo poslej?
Kaj se je zgodilo poslej, ne zna pojasniti nihče. Iz Oerkmanove izpovedi je razvidno, da se je Schleichel poslovil še pred vrati (in ni šel na kavo) in odšel domov. Gerkman je potem z ženo stopil v stanovanje, kjer sta se sprla.
Umor med spanjem.
Po sedanjih izpovedbah sodeč, je Gerkman svojo ženo umoril med spanjem. V prepiru ni hotel imeti z morilnim orodjem nikakršnega o-pravka. Premišljeno je čakal, da je žena zaspala in potem vzel v roke
brivno britev,
se speči ženi približal in ji prerezal vrat. Vrat je prerezal okoliinokoli; kajti, kakor je videl naš poročevalec, se je držala glava le od zadaj. Gerkman je moral torej prav po mesarsko rezati. Žena se v spanju najbrže ni branila. Na prsih se je videlo sklenjne roke. Najbrže je roke sklenila instinktivno, v spanju, ko je začutila bolečino. Kričala ni nič, ker bi se bila sicer zbudila v sobi speča otroka, ki pa o kakšnem kričanju ne vesta popolnoma nič.
Gletni sinček.
Gerkmanov sinček je povedal sledeče: Nanagloma sem se ponoči prebudil. V polsnu sem videl, kako je oče odlagal krvavo brivno britev in se oblekel. Potem je dejal: »Grem na policijo.« Jaz nisem niti slutil zakaj gre. Potem sem zopet zaspal. Ko sem se zjutraj prebudil, sem opazil krvavo postelj, ob kateri je bilo več policajev. Matere ni bilo nikjer.« Deček pripoveduje, da ga je mati strahovito pretepala.
Gerkmanova
ni bila niti vzor mati, niti vzor žena. Mož se je moral mučiti nočindan, da je s svojimi trdo prisluženimi denarji prehranil družino. Žena pa je hodila v klobuku, nosila lepe obleke in bila sploh v vsem zelo potratna. Blagor družine ji ni bil pri srcu. Z otroci je ravnala skoro nematerin-sko. Izven hiše pa je znala igrati vlogo požrtvovalne gospodinje in skrbne žene. Toda, kdor jo je poznal, je vedel, da je takšno obnašanje le oo-umetničena šminka.
Gerkmanova Je bila Slovenka in Je govorila tri jezike. Najraje je govorila slovenski, po potrebi — in posebno v Schleichelovi družbi pa se Je morala posluževati nemščine^ katere je bila jako dobro vešča.
Zločinec Gerkman
je bil miren in tih mož. Trudil in mučil se je za družino, pa mu je ves zaslužek pognala žena, ki je živela nadvse lahkomiselno. Človek, ki Je sedel z njim pri isti mizi, ne bi si mogel niti misliti, da biva v tem člo-
11 ste že bili v čovljaniicJ
I ntona Javernika, Trst,
= ulica Farnetto 33 ??
Sprejemajo sc Silili |>0]>ravil;t.
veku tako krvoločna zver. Z vsemi je bil prijazen, njegova priljudnost mu je zagotovila prijazen sprejem v vsaki družbi, čeprav je bil sam le navaden težak. Varčnost njegova se lahko spozna že v tem, da je hranil v neki gostilni tudi denar. Vsak teden je izročil gostilničarju eno krono in tako se je polagoma nabrala svota trinajstih kron. — Na predvečer umora je bil zamišljen in tih. Za svoje dejanje se je moral prav dobro pripraviti, sicer bi bila njegova mirnost nemogoča. Ko se je po umoru javil policaju na: ulici, in ga je opazil gostilničar, pri katerem ie še prejšnji večer pil, mu je dejal:
»Adljo! Zdaj gremo!«
Tako se je izvršila drama, ki bo odločila novo pot doslej obupanega moža. Gerkman je imel za edini izhod iz svojega obupa — umor. Omadeževal je sicer z njim sebe — moža in svojima otrokoma očeta, toda potolažil je z njim svoje notranje razburjenje in razdivjane strasti.
K UMORU GERKMAN.
Trst, 28. majnika.
Dobili smo še sledeče informacije: zakonska Gerkman sta prišla šele pred krakim časom iz Ljubljane in sta živela v Trstu komaj par mesecev. — V mrtvašnici pri sv. Justu so babico Marijo Gerkmanovo raztelesili v sredo ob asistenci sodnij-ske komisije (dr. Luccardija in dr. Vračkota) ter zapriseženih zdravnikov Seuniga in Martinsa. Zdravnika pravita, da je Gerkmanova umrla vsled prerezanega vratu. Ni izključeno, da je bila pokojnica umorjena med bdenjem. Na telesu Gerkmano-ve ni bilo bunke, po kateri bi se lahko presodil silobran umorjenke.
Truplo so prepeljali k sv. Ani na pokopališče.
SAMOMOR MINISTERUALNEGA URADNIKA.
Trst, 28. majnika.
Snoči je skočil z okna četrtega nadstropja v ulici A. Manzoni bu-dimpeštanski ministerijalni uradnik Jurij Moser. Moser je bil 55 let star in je bil v Trstu šele en dan. — Na mesto nesreče je bila takoj pozvana zdravniška postaja. Nesrečneža sta preiskala zdravnika dr. Monti in dr. Anna, pa je bila vsaka pomoč zaman. Ranjenec Je ležal na dvorišču v luži krvi. Za zdravniško postajo je dospela na mesto nesreče tudi sodnij-ska komisija, ki Je stvar vzela na zapisnik. Natančnejših podatkov o Moserju ni.
Povoden! na Koroškem.
Z vseh strani zapadne Koroške prihajajo poročila o velikih povodnjih, ki grozijo s katastrofo ziljski dolini in beljaški okolici. Od ponde-ljeka neprenehoma dežuje. Vsled tega je Zilja močno narasla in prestopila bregove. Voda je vdrla v kleti in napravila povsod mnogo škode. Odplavila je s seboj tudi par tisoč kosov lesa in žaganic.
V	Beljaku vlada velik strah pred naraščajočo Dravo, ki stoji že štiri metre nad normalo. Vsak čas se utegne razliti čez bregove. Po vodi plovejo bruna, deske, drevesa, ža-ganice in ostanki podrtih koč. V okolici Je Drava bregove že prestopila. Vzhodna stran Beljaka, nagnjena proti Dravi in nižja kot zapadni del mesta. Je že otrpel močno škodo. Kleti so pod vodo. Tudi cesta proti Mariji ob Zilji je pod vodo. Most čez Ziljo pod vasjo Je v nevarnosti, da ga izpodnesejo valovi.
Grozeča poročila prihajajo tudi z Zgornje Koroške in Zgornjega Dravograda.
2lto je uničeno, pokrajina pod vodo, vse Je podsuto s peskom. Kot
Jasna glava odreže ta recept in ga poizkusi.
Dodatki: 25 dkg sir. masla, 20 dkg. sladkorja, 7 ijajec, beljak stepen v sneg, 50 dkg pšenične moke, 1 za-jvojček dr. Oetkarja praška za peko, 10 dkg vamperlov JlO dkg rozin, 5 dkg citronata, zdrobljena rmena koža polovice citrone, nekaj soli, ’/» do 7* litra mleka.
L PrlPravJjanje: Surovo maslo umešaj penasto, daj sladkor, rumenjak, mleko, sol, moko, to z praškom zmešano, k temu vamperle in rozine, nazadnje citronat, citro-hino kožo in sneg Napolni tvarino v namaščeno in z mandelji potreseno obliko in peči pečenjak približno 1 7* ure.
Opomba: K te*tu ae da toliko mleka, da teče debelo od žlice.
Satumin Farandola 3S3R5SS. rSSfUsSffia
Čudoviti doživllali Zname",t* I*ko zabaven, mlstlten, film liVflUUHIII UValVIiaaii po enakem romanu lulea Vemea. n
Predstave vsak dan ob 4*/», «’!„ a1/,! ob nedeljah In praznikih ob 2‘/„ 4*'„ •>/„ 8%
P®*®*?.2?-, sobota 30., bink. nedelja 31., blnkoStnl ponedeljek f. Junija.
Cene prostorom:
1
K 30 vin.:
jezero izgleda kraj njega Dravograda.
v okolici Zgor-
Zločinska druiba zasačena.
Zagreb, 27. maja.
Tatvine in umor.
V poslednjih treh mesecih so bile izvršene v zagrebški okolici velike in zelo drzne tatvine. Pred nekaj dnevi se je pa v Starjaku pri Brezovici izvršil roparski umor, o katerem se je v »Dnevu« že itak poročalo. Da bi vendar enkrat prišli predrznim roparjem na sled, so orožniške postaje v Odri, Vel. Gorici, Lekeniku, Stupničkem obrežju in Samoboru začele z obširno preiskavo.
Roparska družba, ki so jo začeli orožniki zasledovati, je bila
strah in groza
celega okraja. V Cvetkoviču, v Odri so bili izvršeni ropi Napravljeno je bilo mnogo škode; za zločinci pa ni bilo ne duha ne sluha. Y Starjaku, kjer je bil pred nekaj dnevi umorjen in oropan krčmar Radičevič, je bil tudi nekdo oropan. Ravno tako v Blatu, Desprinu, Tumbri, Demerju, in Gorenjem Stupniku. Od Zagreba do Gorjancev je bilo torišče premetenih roparjev. Vsi ropi so bili izvršeni po noči in silno drzno. Od premožnega kmeta do revnega bajtarji, vsi so čutili pest, nož in puške tolovajev. V par mesecih so napravili 3000 K škode.
Tolovajska družba in njen poglavar.
Po dolgem preiskovanju so orožniki dognali, da je družba precej velika in v zvezi z nekaterimi kmeti, ki so od roparjev kupovali ukradene in oropane stvari ali pa jim dajali tudi skrivališče. Kmetje pomagači so že zasačeni in dani pod ključ.
Pred pol leta je ta družba napadla, ranila in oropala tudi trgovca Majerja. Člani družbe so bili ljudje, ki so bili za časa zločinca Brezovi-ča obsojeni na dolgoletno ječo. Ko so prestali svojo zasluženo kazen, so se pa vrnili k svojemu poklicu. Nekateri člani družbe so sinovi onih zločinskih očetov In s tem pokazali, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Vsaka družba potrebuje poglavarja. Tudi ti tolovaji so si zbrali svojega voditelja in piše se Kunštek Štefan, ki jih je vodil od ropa do ropa. Njegova ožja tovariša sta Franjo Horvatič in 301etna Ana Badrič iz glinskega okraja. Kunštek je star šele 27 let. Horvatič 29 let, Ana Badrič pa 30 let.
Kako so oboroženi.
Štefan Kunštek in Franjo Horvatič imata puške dvocevke, samokrese in nože: Ana Badrič ima samokres. Ta okolnost dokazuje, da so bili ti trije, ki so ubili krčmarja Radičeviča. Na truplu je bilo namreč opaziti rane, ki so izvirale iz revolverjev in pušk. Puške roparja skrivata na ta način, da jih razstavita ter zavijeta v blago, napravita iz tega blaga sveženj, ki ga nosita na hrbtu, prikritega s plaščem.
Preiskava, napad in smrt.
Sled za Kunštekom je orožnike peljala v Stenjevec, ker so pri raznih sumljivih osebah izvršili hišno preiskavo. Pri tej priliki je orožnike napadel Stjepan Vukmanič, sin Brezovičevega tovariša Vukmani-ča, ki je bil obešen. Orožniki so morali proti Vukmaniču vporabiti orožje. Vukmanič je bil ranjen, hotel je bežati, toda že po par korakih se Je zgrudil — mrtev. Kunšteku so orožniki že na sledu.
Velesile v Albanijo. — Avstrijski poslanik v Albaniji smeina figura. — Tudi Valona se pripravlja.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Budimpešta, 28. maja. Avstrijska delegacija Je uredila in sprejela po kratki debati vojni proračun, nakar so bile urejene tudi vojne in liiornariške dobave. Naposled Je bil sprejet tudi mornariški proračun.
AVSTRIJSKA ESKADRA.
Malta, 28. maja. Avstrijska eskadra Jo danes zvečer odplula z Malto
■WBU
*l 80 vin.; 40 vIm«
Selenburgova
ulica
prvovrstne
P
wb»W	n
	r3
in ostane v Valoni do
proti Valoni 1. junija.
GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Atene, 28. maja. Ministrski predsednik Venlzelos bo napravil zopet pot po Evropi v svrho novih pogajanj glede vprašanja otokov.
AMNESTIJA IN ABOLICIJA V
BOSNI IN HERCEGOVINI.
Sarajevo, 28. maja. Uradni list prinaša naslednje slino važno naj-višjo cesarsko odredbo: »Pornllo-ščam vse srbske državljane, ki so bili v Bosni in Hercegovini do današnjega dne pravomočno obsojeni zaradi zločina vohunstva in odrejam, da oni srbski državljani, ki so bili do današnjega dne v Bosni in Hercegovini osumiienl, pa še ne obsoieni, vsled osumljenih kaznjlvih dejani, ne smejo biti obsojeni in da se proti n)im naperjeno kazensko postopanje nemudoma ustavi.« (Kakor je znano, je pred nekaj dnevi tudi kralj Peter pomilostil vse avstrijske špijone, ki so bili ujeti v Srbiji.)
VELESILE POIDEJO V ALBANIJO MIRIT.
Dunaj, 28. maja. Posvetovanja In pogajanja med velesilami glede ukrepov v Albaniji še niso končana. Odločilo se še ni na nobeno stran. Krožijo pa vest), da je Anglija dala privoljenje za mednarodno akcijo, le Rusija se je noče udeležiti.
EPIRCI NABILI ALBANCE.
Solun, 28. maja. Listi poročajo, da so Albanci včeraj napadli Delvi-no, toda Epirci so jih popolnoma porazili.
TUDI V VALONI GROZI.
Rim, 28. maja. Listi prinašajo aiarmujoče vesti iz Valone. Presenečenja niso izključena. Listi zatrjujejo, da je Izmael Kemal na potu v Valono, kjer bo začel z novo akcijo.
AVSTRO-OGRSKI POSLANIK V
ALBANIJI SE JE OBNESEL.
Dunaj, 28. maja. O avstro-ogr-skem konzulu v Draču Loewenthalu se širijo Interesantne vesti. Pokazal se je popolnoma nezmožnega voditi vsako akcijo. Zunanji urad na Dunaju Je bil vedno napačno ali nepopolno Informiran, tako, da so ga albanski dogodki popolnoma presenetili.
Tudi bojazljivega se je pokazal avstro-ogrskl poslanik in je za knezom prvi bežal na avstrijsko ladjo. Vse posle je pri tem pustil v rokah tajnika Bergera, ki je seveda tudi kapaciteta. Pri pogajanjih med knezom in vstaši se na avstro-ogrskega zastopnika sploh nihče ni oziral. Vse je vodil le italijanski poslanik, ki je pokazal občudovanja vredno energijo in premetenost.
NOREC S KOVČEKOM BOMB* Bomba na hrbtu.
Pariz, 28. maja. V Limonestu je bil aretiran tri dni pred prihodom prezidenta v Lion delavec, ki je imel kovček ekspIoziynih snovi. Kovček bi moral eksplodirati na vsak pritisk, toda mehanizem je odpovedal. Na hrbtu je imel bombo, ki je bila namenjena eksplozij). Potom električnega toka iz aparata, ki ga Je nosil tla prsih, je hotel povzročiti eksplozijo bombe in svojo smrt potem, ko bi bil ubil druge. Pravi se, da je norec.
ESSAD PAŠA V CARIGRAD.
Solun, 28. maja. Essad paša se v Kratkem vrne v Carigrad,
1650
kakor elegancet
12-50
KONFERENCA DIPLOMATOV.
Dunaj, 28. maja. Avstroogrski poslanik v Petrogradu Je imel posvetovanje z Berchtoldom in pozneje z italijanskim poslanikom ter avstroogrskim poslanikom v Carigradu.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 60 vl-narjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vlnar|ev. — Prt malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-aanli Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda.	470—x
Sladko vino
za dame zdravnliko priporočeno In močno vino Iz Južne Dalmacije priporoča
Strelllka ulica :	Itev.	31.
M. Žerjav,
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Gradišče št. 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše Izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera prl-poslan čevelj.
r ---------------------------
j Cvetlični salon j
j Viktor Bajt j
f Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 \
(zraven pošte)
■
priporoča nagrobne vence, ; šopke in vsakovrstne cvet- S lice po najnižjih cenah.
Točna in solidna postrežba! f ■ ■
§ Brzojavi na VIKTOR BAJT, J
§	Ljubljana.
Čudovito po ceni!!
700 kosov zo samo K 3*75.
Krasna pozlačena 36 ur natančno idoča precizijska Anker-ura z lepo verižico in 31etno garancijo, 1 ,sv,.na. kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale garantirano nezlomljiva, 3 fini robci,
1 prstan za gospode z lrnjt. dragim kamnom, 1 cevka za smodke imit. jantar,
1 krasno žepno ogledalo, momentni fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broSa .novost", t par manšet-nlh gumbov double-zlato »Ideal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz r«zn,h n*!lepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orientalsk. biserov, belo, nerazloniljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 610 različnih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 375.
Pošilja po povzetju eksportna trgo-. vina „I,ouvre“
F. VVindiscta, Krakau Nr. B./1V.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdke prodajal
kakor: ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno znižanih cenah!
Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko »Tup“.
Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
Lud. Černe
juvelir in trgovec Ljubljana, Wolfova ulica 3.
'.ti:j;-
aaupDDPDpgpparinpnDri
Potrebujem
5 dol lom
Delo bo trajalo do zime t. I.
===== Ponudb« na i1
l
v Stari Loki pri Škofji Loki. ooppoopppppppppppppnpnappppB
Baška!
Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji
Hotel Velebit
lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku
(Veglia), Istra.
Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse.
Hotel ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z Izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse informacije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela.
i SANATORIUM • EMONA?!
IZA NOTRAhUE^H^^Oia^:. BOLEZkT/*
JLOJBLUANA •KOMENSKEGA-ULICA-4 L fiE^ZPfwm:PKiwRU-DR-FR. DERGANC ]|
Pozor gostilničarji in Bcoisumentil
===== Zajamčeno pristni Štajerski :-----
Jabolčnik in hruškovec
poraben za rezanje vina Iz najbolj znane Staincerske okolice, krepilen In močan, razpošilja proti povzetju od 100 1 naprej
fiJirtfflM, postni pieiial n. t mm gn um. i m e*.
Cene: prima Jabolčnik 100 lit. od k20 do K 22
prima hruškovec močan „ „ od „ 17 do „ 20!
Modistinja
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
Ljubljana, Stari trg 21.
■	m
■ Za binkoštne praznike. >
Velika prodaja ■ oblek za gospode, S
dečke, dame in de- S
klice. Primernabir- ■ manska darila po a globoko znižanih a cenah priporoča n
Angleško skladišče oblek £
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. J
Telefon 132.	Telefon	132.
■
■
■
■
■