Uredništvo in opravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti y*nk dan od 11.—12. ure dopokt
Telefon št. H 3.
Baročnina listo:
Celo leto.........\2	K
Pol leta	.	.	.	„	.	.	6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno........... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 141.	Maribor, dne 9. decembra 1910.	Letnik II.
Zaradi praznika ima današnja številka samo 4 strani.
Zaslužen odgovor.
Dunaj, 8. (Isc.
V nemškem taboru se delajo silno ogorčene. Ker je dr. Korošec napravil v državni zbornici u-mestni medklic: „Šnops je kulturno znamenje nemštva“ (namr. spodnještajerskega) se čuti vesoljno nemštvo žaljeno in na vse mogoče načine se protestira ii\ ugovarja. Verujemo, da nemškim krogom ni ljubo, če se njihovo škodljivo 'delovanje na Spodnjem Štajerskem tako krepko, ,a pravično označi, ampak dejstvo ostane: V mariborski in zlasti v ptujski okolici povzročijo vse pretepe in poboje v pretežni večini razne žganjarne. Kdor, recimo, le nekoliko obiskuje razne sodne razprave, bo slišal pri prestopkih in zločinih na Dravskem polju stalni refren: Bili so v Ptuju v žganj ar n ah in na potu proti domu ali že doma se je potem vse zgodilo. Vse nemško zgražanje radi Koroščevega medklica je gola hinavščina. Zlasti naši spodnještajerski „Nemci“, ki so jim razmere itak dobro znane, bi storili najboljše, ako bi lepo molčali. Z vsako besedo, ki jo izrečejo v obrambo svoje po žganju smrdeče nemškutarske kulture, se samo blamirajo. In tako sta se osmešila tudi poslanca, Malik in Ma*rckhl, ki sta hotela vso zadevo politično izrabljati. V zbornični seji v sredo dne 7. t. m. sta se na koncu debate o proračunskem provizoriju oglasila k besedi in sta v dolgoveznih popravkih branila razne Straschille, Fürste in Albrechte. A dobila sta zaslužen odgovor. Oglasil se je k besedi poslanec dr. K. Verstovšek in je krepko na podlagi dejstev razkrinkal nemško delovanje na Sp. Štajerskem. Njegov stvarni popravek je vzbudil veliko pozornost. Zbornica je bila polna in je odobravala stavek za stavkom. Malik in Marekhl sta bila jako poparjena. Ko je pa Malik v drugič popravljal, ga nihče ni več poslušal, cela zbornica je klicala: Schluß!
Dr. Verstovšek je izvajal:
Poslancu Marckliiu se je zdelo umestno v svojem govoru dne 0. dec. izreči svoje ogorčenje nad nekim dr. Koroščevim medklicem ob priliki mojega govora. Označiti hočem najprvo položaj: Med mojim gen vorom se je zljubilo poslancu Maliku z nekvalificiranim zasmehovanjem našega ljudstva na Sp. Štajerskem. posebno v mariborskem okraju, vplesti nov lovorjev venec v svoje vsenemške boje _ in ,„zmage.“ Njegov tozadevni medklic se je glasil: V nobenem o-kraju se ne zgodi toliko umorov kakor v mariborskem. Vprašam: Je-li čuda, če je mojemu odkritemu, svoj narod ljubečemu kolegu dr. Korošcu vzvalovila, kri in je on z markantnim medklicem zavrnil podlo, od slepega sovraštva prepojeno obrekovanje ?
Popravljam zato dejanski: Medklic dr. Koro-čeev je veljal samo poslancu Maliku, a ne dr. Korošec in tudi marsikateri drugi poslanec — prepričan sem, da tudi nemški niso izvzeti — ne more uvideti v poslancu Maliku inkorporacijo nemške kulture. Veliki narodi imajo tudi majhne in malenkostne ljudi.
Mislim, da lahko konstatiram, da ravnotako kakor ne tangirajo Malikovi izbruhi časti slovenskega ljudstva, nima tudi polemika z njim ničesar opraviti z mogočno zgradbo nemške kulture. Medklic dr. Korošcev se je glasil:	Žganje je kulturno znamenje
Nemcev. Kdor pozna položaj in logično misli, bo vedel, da je smisel tega sledeči: Žalostna dejstva, ki jih je omenjal poslanec Malik, ne izvirajo iz razpoloženja in nravne dekadence slovenskega naroda, ki je že po svojem značaju miroljuben, delaven, moralen, in se ga lahko prišteva, drugim visokostoječim narodom, ampak iz boja, ki ga bije nemštvo pod zelo kompromitiranim praporom nemške kulture proti našemu obstoju. Beseda „nemš,ka kultura“ v dr. Koroščevem medklicu more za vsakega trezno mislečega pomeniti samo ono „kulturo“, ki si jo predstavljajo vsenemci v svoji krivi, nasprotstev polni domišliji. V tem smislu je dr. Korošcev medklic umesten in popolnoma odgovarja razmeram.
Popravljam dejanski, da ni nič tako demorali-zujocega, ljudsko dušo zastrupljajočega in brutalnega, kakor sistematična gonja, ki jo vprizarjajo gotove korporacije in plačani agitatorji pod imenom ob-brambne akcije nasproti slovenskemu ljudstvu. In pri tej gonji igra ravno žganje najveejo vlgo. Resnično imajo ravno žganjarne teh mest najslabši vpliv za o-kolico. O razširjanju kake kulture iz teh središč še
žalibog ne da govoriti. Propadanje tega ljudstva v gospodarskem in moralnem oziru je povzročilo žganje in nekateri mestni gospodje, ki se hočejo z žganjem obogatiti. Na kulturo, ki se razširja iz teh žga-njarskih zaleg med okoličansko prebivalstvo, sta lahko ponosna samo Malik in Marekhl. Mi Slovenci o-praviceno pobijamo te žalostne razmere in skušamo široke ljudske mase poučiti o škodljivosti te pijače, ter zabraniti razširjenje. In ravno duhovščina je oni faktor, ki smatra za svojo sveto dolžnost, da svari ljudstvo pred žganjepitjem in kaže na žalostne posledice.
Popravljam dejanski, da, so žalostne razmere med obubožanim ljudstvom in nam od poslanca Malika na brezobziren način predbacivani umori, katere sami najbolj obžalujemo, samo posledica raznih žganj arskih boteg, ki so po večini last raznih renegatov, katere pa poslanec Malik gotovo najbolje pozna, ker so njegovi najboljši volilci. (Malik kriči: 'To je laž!) Ker gospod Malik označuje to za laž, moram navesti imena. KonŠtatiram dejanski, da so v Ptuju te le firme: Hutter, ki je postal skoro milijonar, Straschil, Fürst, Wimmer, Kaiserjev naslednik, Svaty, Kossär in drugi, v Mariboru pa Albrecht, StrohbacK, Lend-ler in Arsenschegg. Iz teg boteg se razširja nekultura med okoličansko ljudstvo. Mislim, da bi Malik in Marekhl takoj protestirala, Če bi mi izjavili, da je kakšna teh žganjarskih firm v slovanskih rokah. Pri teh razmerah naj si potem napravi vsak sam sodbo, od katere strani se razširja kultura. KonŠtatiram nadalje, da se v Ptuju za omenjene žganjarne na ta način agitira, da se pošljejo v nedeljo na deželo vozovi, ki pripeljejo potem kmete in delavce v mesto v zganjamo. Jasno je, da so posledice tega najžalost-nejši moralni odnošaji. Nočem se podrobneje baviti s temi tužnimi odnošaji.
Popraviti Še moram, da je kmečko prebivalstvo izginilo iz mestne okolice, da so prešle kmetije v posest meščanov in da iz kmečkega ljudstva nastali proletarijat vsled žganj arij vedno bolj propada.
Zavračam tudi vsa zasramovanja, s katerimi sta v svojih govorih žalila poslanca Marekhl in Malik našega tovariša dr. Korošca in odločno izjavljam, da se za osebne napade, ki so se zgodili v tej zbornici, na mene in dr. Korošca, ne zmenim in tudi ne bom na nje reagiral ker hočem čuvati ugled zbornice. Zagotavljam pa visoko zbornico, da je tudi pri takih izbruhih nemogoče, našo hladnokrvnost in in-
Iz uredniške listnice.
(Ceski spisal J. Nerud» )
(Dalje, j
VIL
20.	prosinca.
Dragi prijatelj !
V resnici sem mislil, da si vzamete malo časa in pregledate to Vam poslano pesem, na koji mi toliko zaleži, kakor sem Vam že prvič pisal. Toda niti se ne čudim, da. se to ni zgodilo, niti Vam tega ne zamerim,, kajti lahko si predstavljam, kako težavna stvar je, preiskovati take začetniške plode, navajati njih slabe strani in neenakomernosti.
Zato sem se vrgel sam na delo, — pilil sem sam in tukaj Vam pošiljam torej isto pesem, po mojem mnenju bolj dostojno vsled tega, ker sem surove besedice „gnjat, vlačti, družlnčat“,, iz pesmi izbacnil, čeprav bi morda bile pri strastni ženski dovoljene. Toda, kaj si pa sploh novinec sme dovoliti? — Ničesar!
iBodite torej tako prijazni in zažgite moje prvo delo, to pa premislite in prevdarite, za kar Vas Še enkrat uljudno prosim. Preglejte tudi znamenja in pogreške v pravopisu, kajti pri vsem svojem prizadevanju ne morem biti sam sebi korektor, med tem ko sem drugim nasproti še bister. Vedno moram stvar pustiti ležati in še le po dolgem času najdem popolnoma neznane pogreške, ki jih poprej nisem mogel o-paziti.
Ce bi mi na tem ne bilo toliko, da bi tukajšnja gospoda fo pesem čitala in končno nehala smešiti domačina, ne mučil bi Vaš in pustil pesmico, da se preloži; v preteku nekaj časa bi našel sam vse, kar pesmici primanjkuje.
Veselim se, da mojo prošnjp sedaj brzo izpolnite in naredite tokrat pri meni izjemo, kojo sicer gospodje uredniki neradi naredijo; hvaležen Vam bom zato, to uvidite.
S tem ostajam Vaš vedno k uslugam pripravljeni s spoštovanjem
udani	J, Strnadek.
Pripis:	Iz tega, prej kot mi je prišla do rok
Vaša zadnja Številka, končanega pisma spoznate, da nisem pričakoval takega odgovora v Vaši listnici. Niti spoznati ne morem, Če je pesem tako izdelana, da zasluži prvo mesto v „Zaboju,“ Niti Vaše opombe v nekem popravku — stoji tam nekoliko pod mojim naslovom:
Die sagenjäger, die verfluchten,
kein misthauf, den sie nicht durchsuchten!
Zum mammuth wird ein ochsenvieh,
und jeder koth ein Sinai.
In pod tem „Gottfried Kinkel.“ To vendar ne more veljati meni, ali pa jaz tega ne razumem! Nerad bi prvič svoje ime osramotil in tem manj še si pa želim, jela vrine „Zaboj“ moj umotvor v feuileton s pripombo: „Prosilo se nas je, da priobčimo sledečo pesem.“
V najkrajšem Času prejmete od mene nove pesmi za svoj list in veselje boste imeli z njimi. Ce bi se ne zavezal, da pride ta pesem v b,Zaboj“, rekel bi Vam: Pustite si jo za se. Toda to ne gre. Poprej mora biti tam priobčena,, da sem zagotovljen o vspe-hu svojega dela in da zanaprej ne pošiljam s takim strahom svojih sirotk v svet. Da le vdarim z nogo ob tla, pa pojde vse.
Hej krogi, krogi, okoli itd.	Štrk.
VIII.
mojih
20. prosinca.
Gospod!
Zadnja številka Vašega lista prinaša nekaj, o ravnokar objavljenih pesmi. Ni nad tem napi-
sano niti „kritika“ niti i„razmišljanje“', in to ste dobro naredili; sicer bi Vam moral reči naravnost, da ali niste kritik, ali pa da sploh niste premislili, kar da pišete.
Pravite tam, da nimam „širšega obzorja." Da ne? Kdo ga pa, prosim Vas za Boga, tedaj ima? Mogoče Vi? To ne, to gotovo ne, to Vam povem naravnost v oči. Jaz pesnik — in ne imeti širšega obzorja! — Neumnost!
In kaj je to „širše obzorje“? Mislite mogoče, da ga ima ponočni čuvaj na svetovidskem zvoniku radi tega, ker daleč vidi? O vi kritični palčki! Ne, jaz v obče nočem tega imeti, kar Vi imenujete „širše obzorje“ ! Jaz sem češki, slovanski pesnik, meni je naša narodnost .več kot Vaša meglena, negotova liberalnost, več kot Vaš temni razum. Pojte Vi v mislih, jaz hočem peti s čustvom; posnemajte Vi velikane tujih narodov, jaz hočem posnemati pašo samoraslo pesništvo; piŠte Vi v duhu časa, jaz bodem pisal kralo-dvorski. Tako! Tukaj imate moj program!
Toda ne mislite si, da me je Vaše premišljevanje ganilo! To bi se zelp motili. Razjokal se sem, toda iz obžalovanja in jeze, da se pri nas mlade talente na tak način omalovažuje, in da se vse z nogami tepta, kar še ima v resnici kako vrednost. Ne merim s tem mogoče na sebe, kakor da bi jaz bil kaj vreden, to ne. Človek si pač tako misli razne reči pri tem.
Ce hočete sprejeti prijateljski nasvet, pustite kritiko; kaj imate od tega, le sovraštvo! Jaz nisem Vaš sovražnik, so pa drugi ljudje.
Vaš s spoštovanjem udani
Vaclav Rusofil.
P. S. Ne mislite si morda, da jaz tega Vašega „širjega obzorja“ ne razumem. Jaz ga razumem, toda, — jezi me!'
(Konec prih.)
* *
*
teligentnost tako oslabiti, tla bi mi nemško kulturo in njene pridobitve zamenjali s poslancem Marckhlom in Malikom.
Popravljam dejanski, da učinkuje taka zamenjava fatalno, kakor je razvideti iz velike akcije, ki so jo vprizorili graški duhovniki, iz raznih časnikarskih zavijanj, in iz govorov in medklicev nekaterih poslancev. Nekaj doslednosti in logike bi bilo na mestu tudi v takih slučajih.
Zamenjava popolnoma disparatnih pojmov ne potrebuje nobene posebne duhovitosti in iz tega vzroka izražam upanje, da taki dejanski popravki, kakor je ta, radi splošnega človeškega razuma v tej zbornici v bodoče ne bodo več potrebni.
Govor poslanca dr. Verstovšeka.
(v drž. zbornici dne 3. t. m).
(Dalje.)
Pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem vladajo prav turške razmere. (Čujte, čujte! Mnogo medklicev. Med nemškim radikalcem pl. Stranskym in dr. Korošcem pride do ostre kontroverze. Predsednik pozvoni in pokliče Stranskega k redu.)
Dr. Verstovšek nadaljuje, ko se je polegel šum: Ne vznemirjajte se, očrtati vam hočem samo resnične razmere. Prebivalstvo, katero nemški uradniki radi jezikovnih zadev vedno izzivajo, je zgubilo že vse zaupanje do sodišč, ki radi vplivanja nemškega „Volksrata“ in nemško-naeionalnih društev nasproti slovenskim strankam niso več objektivna. Pred par dnevi sem vložil na ekscelenco justičnega ministra interpelacijo, v kateri sem opozarjal zlasti na škodo, ki jo mnogokrat trpe slovenske stranke radi izključno nemškega protokoliranja izpovedb slovenskih prič. Nočem se podrobneje baviti s tem vprašanjem, opozarjam pa na tozadevno interpelacijo. V karakterizacijo teh nevzdržnih razmer pri spodnještajerskih sodiščih naj služi samo dejstvo, da se čutijo nekateri nemškonaeionalni sodni uradniki celo razžaljene, če zahteva slovenska stranka slovenski protokol. (Čujte, čujte! Medklici poslanca Malika.)
Ako hočete, gospod Malik, potem pridem z imeni. Pred par meseci se je celo zgodilo, da je preiskovalni sodnik kaznoval stranko, ki je odločno hotela izpovedati slovenski, z 10 K. (Živahni klici: čujte, čujte ! Malik in Marckhl delata vsa razburjena medklice,)
Dr, Verstovšek proti Marckhlu obrnjen:	Po
poslancu Marckhlu se je nacionalno korumpiralo mlado uradništvo v jezikovnih vprašanjih, to je resnica,
Mislim, da se pač nihče ne more čuditi, če si slovensko ljudstvo po takih dogodljajih, ki se vedno pogosteje ponavljajo, ne upa prav iskati pravice pri takih sodnikih. Justieni minister, ki je prizadel slovenskemu narodu radi nastavljenja nemškonacional-nih sodnikov že mnogo krivic, je postal pri nas na poseben način popularen. Slovensko ljudstvo spoštuje justičnega. ministra samo v toliko, da je povišal odvetniški tarif. Gotovo se še spominjate, da je v zadnjem času razburil Slovence z imenovanjem Elsnerja. Ravno danes čitamo v „Wiener Zeitung“, da je zopet enega svojih ljubljencev, nekega gotovega ,Gal-lingerja, premestil v Celje. Da. slovensko ljudstvo ne more imeti zaupanja do takega sodnika, je jasno. Slovenski jezik mu je tako sovražen, da je pred par ieti spremenil svoje ime, katero je imel od mladosti do zrele možke dobe in s katerim se je kot sodnik v resnici podpisoval. Imenoval se je „Kapun“, to se pravi „der Hahn“, in iz tega je napravil „Gallinger“, ker mu ime „(Hahninger“ mogoče ni prav zvenelo. (Medklici poslanca Malika. Predsednik zvoni in pravi, da ne sliši drugega kakor Malikovo kričanje.)
Dr. Verstovšek: Ta. je ravno ponižni sluga gospodov ala Malik in Marckhl.
O sodnijskih razmerah na Spodnjem Štajerskem bom imel mogoče še priliko drugokrat obširno govoriti, ko si zberem ves tozadevni materijal. Danes pa se hočem Špecijelno baviti z neko oblastjo na Sp. Štajerskem, ki je podložna slovitemu finančnemu ministru Bilinskemu. Naša, javnost in ljudsko zastopstvo mora dobiti sliko o razmerah, ki vladajo pri štajerski deželni finančni direkciji. Era grofa Mensi in njegovega polsvaka dr. Rossa, kateri popolnoma pro-tipostavno fungira v prezidiju kot personalni referent! je ustvarila neznosne razmere.
Slovenci zelo trpimo pod nepravičnim režimom Štajerske finančne uprave. Ne opetovane pismene, ne osebne pritožbe niso pomagale ustvariti za Slovence pravičnega, nepristranskega vdejstvovanja, in razlaganja postav, ker je pri nastavljanju, prestavljanju in vpokojitvi uradnikov za prezidij štajerske deželne finančne direkcije merodajno edino le mnenje Volksrata!
Med tem, ko je bilo še pred kakimi osmimi ali dvanajstimi leti nameščenih v štajerskem konceptnem uradu 8 slovenskih uradnikov, je danes med 140 kon-ceptnimi uradniki en sam uradnik slovenske narodnosti (Čujte, čujte!), med tem, ko bi po številu prebivalstva moralo biti najmanj 40 do 30 slovenskih kon-ceptnih uradnikov. Omenjeno naj bo, da dotični kon-ceptni uradniki niso izstopili iz Štajerske finančne službe potom vpokojitve, ampak radi znanih preganjanj in šikaniranja so bili sami primorani, stopiti v službo drugih dežel ali pa popolnoma izstopiti iz službe. (Čujte, čujte!)
Ce hoče imeti gospod Malik dokaze, mu navajam slučaje: dr. Kermauner, Špindler, dr. Radej, Gregorič, dr. Potočnik, dr. Savnik, Lubec itd.
Da pri štajerski finančni upravi manjka slovenščine zmožnih uradnikov, je torej umevno samoobsebi in to pomanjkanje se pozna pri vlaganju rekurzov itd., kajti na rešitve teh ulog morajo slovenske stranke čakati mnogokrat po dve do tri leta.
Pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru in njemu prideljenem pristojbinskem oddelku, v katerega področju prebiva čez 90% Slovencev ih le komaj 10% Nemcev, ni nastavljen noben slovenski konceptni uradnik. (Čujte, Čujte!)
Med 15 konceptnimi uradniki, ki so tam nastavljeni, ni ne eden zmožen slovenščine v besedi in pisavi, ne eden uradnik ne more na slovenska vprašanja dati slovenski odgovor, še manj napraviti slovenski zapisnik rešiti kako vlogo ali razsodbo v slovenskem jeziku. (Čujte, čujte!)
Vsa kazenska preiskava se vodi v 'nemščini, slovenske stranke se zaslišujejo izključno s pomočjo tolmačev, ki pa, niso zapriseženi; izvedba, razsodb kakor tudi zapiski med kazenskim postopanjem se izvršujejo edino v nemškem jeziku. Sodniki ne razume stranke, stranke ne sodnika. Kot tolmači fungirajo navadno ljudje, ki kakor sem omenil niso ne zapriseženi in so sami slovenščine nezmožni ter so na ciru-gi strani odvisni od finančne uprave in višjih uradnikov, tako dia se je že zgodilq, da so finančni pazniki poklicani za tolmače, ponovili izpoved stranke tako, kot so si mislili, da je prav preiskovalnemu sodniku.
Nasledek tega. je dolga vrsta nepotrebnih in zapletenih poizvedb, zaslišanj in navadno tudi po zakonu neutemeljenih obsodb, katerih vzrok se ne more pripisovati toliko pomanjkljivi objektivnosti preiskovalnega sodnika, kakor temu, da. stranka ni razumela jezika,
Dogodi se, da se vlečejo preiskave cela leta naprej, stranke in priče so po nepotrebnem klicane, da se pojasni to in ono, kar bi se lahko končno rešilo pri eni sami obravnavi, ako bi imel zadevo v rokah jezika zmožen uradnik.
Kakor pri davčnem tako izgleda tudi pri pristojbinskem oddelku. Od 10 uradnikov so le 8 slovenskega- jezika toliko zmožni, da imajo v sili vpogled v slovenske akte. Pa tudi ti niso zmožni voditi slovenski zapisnik, samostojno izgotavljati vloge in razsodbe v slovenskem jeziku.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, dne 7. dec.
V današnji seji se je zaključila debata o proračunskem provizoriju. Po zaključenju debate so prišli na vrsto dejanski popravki. Govorilo je mnogo poslancev. Največ zanimanja je vzbudil govor poslanca dr. Verstovšeka, ki ga prinašamo na drugem mestu. Med dejanskim popravkom dr. Verstovšeka je prišlo do hudih spopadov med govornikom inVsenemci. Proračunski provizorij se je odkazal nato proračunskemu odseku. Nato se je vršilo vpisovanje v govorniško listo za bančne predloge in se je seja kmalu zaključila, Prihodnja-seja bo v petek, dne 9. t. m.
Volitve na Angleškem.
Dosedaj je izvoljenih: 125 liberalcev, 178 unionistov, 24 elanov delavske stranke, 84 pristašev Red-monda in 4 pristaši O’ Briena. Liberalci so pridobili 11, unionisti 18 in delavska stranka 4 mandate.
Slovanska Jednota.
„Češke Slovo“ poroča, da se prihodnji teden „Slovanska 'Jednota na novo konstituira. Bodoči predsednik „Slovanske Jednote“ bo dr. Fiedler, načelnik enotnega češkega kluba. Jugoslovani so se že izrekli, da s tem soglašajo. Vsi Češki poslanci bodo tudi člani „Slovanske Jednote“',
Našim naročnikom!
Nekateri naši naročniki Še dolgujejo naročnino za leto nazaj. Vse tiste cenjene naročnike, ki Še do-zdaj niso poravnali naročnine, uljudno prosimo, da store to čim prej, kajti drugače smo jim primorani list ustaviti.
Vse naše naročnike pa prosimo, da še pred Božičem pošljejo naročnino za leto 1911, ker se nam ob novem letu nakopiči preveč dela, Prihodnji teden bomo priložili položnice.
Prijatelje našega lista pa prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je Še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a Še niso naročene na. „Stražo.“ Agitirajte za nove naročnike !
Raznoterosti.
Osebna vest. Ker je velečastiti gospod dekan Henrik Verk radi bolehnosti odložil dekansko službo, je administracija dekanata Videm z novim letom poverjena častitemu gospodu Josipu MeŠičeku, mestnemu župniku v Brežicah.
Razpisana mesta. Pri okrožni sodniji v Celju se razpisuje mesto sodnika, v Konjicah pa mesto o-krajnega. sodnika, oziroma voditelja okrajne sodnije. Prošnje do 18. decembra t. 1. na predsedstvo okrožne sodnije v Celju. Od kompetentov se zahteva znanje obeh deželnih jezikov.
Osebna vest. C. in kr, vojaški kurat Hubert Rant je prestavljen iz Maribora v Dubrovnik v, Dalmaciji.
Prepovedani živinski sejmi. Z ozirom na kužno bolezen goveje živine na gobcu in parkljih je c. kr, namestnija v Gradcu prepovedala goveje in svinjske sejme na Srednjem in Gornjem Štajerskem, da se kuga ne razširi dalje. Pojavila se je ta, nalezljiva bolezen v okrajih Lipnica in Wildon.
Položaj obmejnih Slovencev je žalosten. Boriti se morajo takorekoč noč in dan proti tujemu nasilju, da si ohranijo svoj jezik in svojo zemljo. Ali sami so preslabi, da bi mogli dobojevati gigantski boj. Pomagati jim morajo oni, ki so v srečnejših razmerah. — Res je, da. vsak ne more prispevati z denarjem, podpira pa lahko obmejne Slovence s tem, da kupuje blago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Tu mislimo na Kolinsko kavino primes v: korist obmejnim Slovencem, ki je opremljena s, štamjhiijo „Slovenske Straže.“ Kolinska kavina primes je izvrstni domači izdelek, ki daleko nadkriljuje vse tuje tovrstne izdelke. Skatljice, ki se prodajajo izrecno v prid obmejnim Slovencem, niso nič dražje od navadnih Škatljic, in blago je v njih ravno tako izvrstno. S tem torej, da kupujemo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim (na škatljicah mora biti štampilija .„Slovenske Straže“!), podpiramo obmejne Slovence, ne da bi pravzaprav sami pri tem kaj trpeli, kajti od prodane kavine primesi prispeva za obmejne Slovence tovarna sama iz svojega. Zato je dolžnost vsakega našega somišljenika, da zahteva v prodajalnicah izrecno in samo ono cikorijo z napisom: „V korist obmejnim Slovencem“, in ki je na nji štampilija ..Slovenske Straže.“
„Dan.“ Slovensko katoliško akademično društvo „Dan“ v Pragi smatra za svojo prijetno dolžnost, da se tem potom najiskreneje zahvali slavnemu društvu „Pravnik“ v Ljubljani, ki mu je darovalo 14 letnikov svoje revije „Slovenski Pravnik.“
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehn. društvo „Zarja“ v Gradcu ima danes v petek dne 9. decembra prvi izredni občni zbor pri „Zeleni Štajerski.“ Spored: 1. Volitev predsednika. 2. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer.
Podporno društvo za slovenske visokošolee na Dunaju je prejelo od 1. oktobra do 6. decembra 1910 sledeče darove: po 20 K: Ekscelenca knez in nadškof dr. Frane. B. Sedej v Gorici in okrajna posojilnica v Ljutomeru; 16.1 S K: dr. Fran Skaberne, c. kr. ministerijalni podtajnik na Dunaju; 15 K: dr. J. Tičar, zdravnik v. Kranjski gori; po 10 K: dr. Al. Fatur, žel, kom. južne železnice v Trstu, dr. Josip Pipenbaeher, c. kr. profesor, in dr. Lovro Požar, c. kr. gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, dr. Karol Savnik, c. kr. ministerijalni tajnik na Dunaju in okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani; po 5 K:	Janez
Hutter, c. kr. katehet na državni realki v Celovcu, Ivan Pušar, strojevodja južne železnice, Spodnja Siska, In dr. Mihael Truden na Dunaju; po 8 K: Fr. Ilovar, uradnik v finančnem ministrstvu, in Josip Smerdu, uradnik južne železnice, Brunn a. G.;	2
K: Frančišek Berlec, posestnik v Kandiji. Skupaj K 144.18. — Potreba je velika, prosimo torej hitre pomoči! Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nad-revident južne železnice v pokoju, Dunaj, III., Reis-nerstrasse 27,
Kmetovalci, pozor! Kmetijska podružnica z* St. Jurij ob juž. žel. poroča: Posestniki, M se zanimajo za osuševanje mokrega in močvirnega sveta, si lahko ogledajo prihodnjo nedeljo dne 11. decembra ob m uri predpoldan drenažiranje njiv na kmetijski Šoli v Bezovju. Na licu mesta se bo praktično razkazovalo izvršitev in učinek osuševanja. Pri zadostni u-deležbi se vrši o tej zadevi kratko predavanje.
Štajersko.
Maribor. Politična oblast je dovolila, da se imenuje poštna ulica odslej „Edmund Schmid“ ulica.
Maribor. Katoliško delavsko društvo priredi v nedeljo dne 11. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer božičnico. Na v^poredu sta dve primerni igri in petje.
Maribor. V sredo dne 7. decembra ob 7. uri zvečer se je obesila gospa Frančiška Modrič, gostilničarjeva soproga na Jožefovi ulici 10. Bila je 88 let stara. Pogreb se je vršil danes popoldne. Vzrok sa-moumora ni znan, nekateri govore o nesrečnem zakonu.
Ptuj. Nemško politično društvo za Ptuj in Rogatec ima v nedeljo, dne 11'. t. m. v Nemškem Domu občni zbor. Poročala bodeta Malik in Ornik ter seveda tudi — Linhart.
Pri Sv. .Križu tik Slatine se vrši v ponedeljek, dne 12, decembra ob 1. uri v Čitalnici Bralnega društva seja dekanijskega odbora S, K. S, Z. za rogaško dekanijo. Bralna in izobraževalna društvaprl Sv. Križu, Sv. Petru in v Kostrivnici, pri Sv. Florjanu, v Stopercah, v Žetalah, v Rogatcu in pri Sv. Emi ter podružnice Slov. Straže pri Sv. Petru, pri Sv., Križni, Sv, Florjanu in v Stopercah pošljite vsaj vsaka po dva zastopnika k tej seji, pri kateri se bodo storili važni sklepi za bodoče Izobraževalno in o-brambno delo v dekaniji!
Ljutomerske novice. (R a z n e novice.) Ne-ka narodna trgovina v Ljutomeru ima v izložbi skoraj) samo nemške božične, novoletne in druge razglednice. Kdor ne veruje, naj si ogleda to lepo dekoracijo. Morda ni znano, da ima naša Cirilova tiskarna razglednice vsake vrste, od koder- jih je dobiti po primerni ceni. Prosimo, da odstranite te izzivalne razglednice, sicer govorimo resneje. Tc niso malenkosti. — N a g o d sv.. Frančiška dne 3, t. m. so pokopali v Cezanjeveih najstarejšo ženo in mater Sa-vineevo v 86, letu in najmlajšo 221etno ženo in mater Katarino Flifst, rojeno Pušenjak, Blagima) ženama večna, luč! - Mesto venca na grob pok. veleč, gosp. župnika Ferd Šoštariča je podarila gospa Marija Postružnik v Ljutomeru za „Slovensko Stražo“ 10 K. Bog plati!
Trbovlje. Slučajno mi je prišel „Slovenski Narod“ štev. 419i z dne 26. nov. t. 1. v roke. V tej številki najdem dopis iz Trbovlj, v katerem nekdo popolnoma neopravičeno napada naše redarstvo. Ker mi je mnogo na tem, da se po nedolžnem nihče ne obrekuje*, bi dotičnom gospodu ali kar že je, sledeče pojasnil: 1. Ce je bilo dotičniku znano čez postavno trpinčenje živali, bi si moral šteti v dolžnost isto naznaniti pristojni oblasti. 2. Naši redarji imajo pač toliko posla, da bi bilo pretirano, od njih zahtevati, da morajo vsak prestopek sami opaziti. Gospodu ^obrekovalcu bi bilo tudi lahko znano, če se že spušča v časnikarstvo, da redar, če kakšnega prestopka sam ne vidi, ali pa mu ga ne izpove kaka zanesljiva ose ba, ki je pripravljena, svojo izpoved tudi pred sodnijo dokazati, ne more naznaniti, ker je sicer za vsako ■ ovadbo redar sam odgovoren. 3. Kar se pa tiče tega, da ob 8. uri zvečer ni nobenega redarja na cesti, naj bi se gospodine dopisnik malo ozrl in bi videl, kako velika je trbovljska občina; potem bi mu morda, tudi prišlo na misel, da redar ne more stati vedno na ■enem mestu, ampak mora tudi malo okoli pogledati.
4.	Končno pa moram gospoda poročevalca „Slovenskega Naroda“ vprašati, kaj on dela, kadar je službe prost, Če namreč sploh katero ima poleg poročevanja v „Slovenski Narod.“ Ali mogoče on ni nikdar prost. Upam, da je, pa še veliko preveč. No, in če se dopisniku ne zameri, da svojo prostost pošteno uporabi, dasiravno take bedarije v časnike poroča, upam, da bo tudi on privoščil našim redarjem, da v svojem prostem času delajo, kar je seveda postavno -dovoljeno; lahko torej tudi spe in sanjajo o bedarijah gospoda dopisnika Lahko noč! — 'Občan.
Dobrna. Različni časniki 30 prinesli novico, da je Štajerski deželni šolski svet prestavil def. učitelja Leopolda Culka iz Ptujske gore na Dobrno, Ker je pa sedaj na Dobrni mesto nadučitelja prazno in je bila ta služba razpisana do 31. oktobra, smatrajo nekateri, da je gospod O ul k imenovan za nadučitelja na dobrnski slovenski šoli. Kolikor so nam razmere znane, gospod Culic še za to mesto prosil ni, dobro _ vedoč, da ga Dobrncani ne marajo. Bil je že nekaj let na Dobrni učitelj, a njegovo delovanje na tukajšnji Šoli ni bilo povoljno. Ope'tövano so se na primer domačini in tujci pritoževali, da cisto slovenski otroci nemško pozdravljajo. Popolnoma jasno je, da je gospod Culk to navado pri šolarjih upeljal. Dunajčani so se kar zgražali, češ, kakšna mora biti vzgoja v šoli, če slovenskim otrokom učitelji ukažejo pozdravljati v tujem jeziku, kako morajo taki otroci spoštovati svoj narod, če se ga učitelji, vzgojitelji, sami sramujejo. „Se nas je sram, če vidimo, kako krivično naš jezik tujemu ljudstvu vsiljujejo“, so rekli pošteni dunajski Nemci. In tak učitelj bi sedaj prišel zopet na Dobrno!' Oblasti bodo, če se jim ne gre samo za vspehe ponemčevanja slovenskih otrok, otrok zavednih in. odločnih slovenskih starišev, gotovo zato skrbele, da bo nastavljena na Dobrni dobra moč. Krajni šolski svet je, kakor izvemo, tudi izmed prosilcev za nadučiteljsko mesto izvolil take gospode, o katerih je prepričan, da bodo šolo izvrstno vodili in z ljudstvom v miru in složnosti živeli. Imeli smo zadnja leta neznosne razmere vsled tega, ker se je rajni šolski vodja udal tujemu vplivu. Kako žalostno bi bilo, Če bi zopet take razmere pri nas zavladale! Tn zavladale pa bodo, to naj vedo merodajni krogi, ako ne bodo upoštevali željo občine,) izražene v krajnem šolskem svetu. Nam je le za mir in pravi napredek!
Mozirje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Mozirju ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 18, dec. po večernicah v društvenih prostorih. Dnevni red je: Predavanje o čitanju dobrih knjig in časopisov, poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, volitev novega odbora. Ker je letošnji občni zbor velikega pomena, se vabijo vsi udje, da se ga v polnem številu udeležijo. — Odbor.
Gornja Savinjska dolina. „Narodni Dnevnik“ m „Narodni List“ imata na programu vedno zabavljanje čez duhovnike in pristaše Slovenske kmečke zveze. To je največje veselje, če morata komu škodovati na časti in mu pred ljudstvom vzeti zaiupanje. Take liste se pa najložje najde v gostilnah Savinjske doline. Veliko gostilničarjev je naročenih na ta dva celjska lista, čeprav živijo od kmečkega ljudstva, in samo oni, ki zahaja v njihove gostilne, je kaj vreden. Čeravno ima polno napak na sebi. Skrajni čas je že, da naši ljudje takšne gostilne zapustijo in se ne ozirajo na sladko govorjenje. Varujte se gotovih ljudi, ker so samo pred vami kakor ovce, zadaj za hrbtom
Vzemite 9
j Elsaplatz 264. (HrvaSko).
pa delajo proti vašemu stanu in proti vaši organizaciji. Kako dolgo še bomo slepi? Kako dolgo še bomo gojili gada na svojih prsih?
Iz Savinjske doline. „Dober dan Vam Bog daj, gospod urednik! Dolgo se že nisem oglasil, kaj ne? Mislili ste gotovo že Vi in cenjeni čitatelji „Straže“, da me je zadušila „sapa“ iz liberalne postaje, kjer se liberalni petelinčki labricirajo. No, pa hvala Bogu, Še sem živ,, čeravno sem že marsikaj skusil. Zadnjič me je obiskal moj tovariš samotar izpod gore, s katerim sva dolgo kramljala in marsikatero ukrenila. Ljub in drag mi je moj tovariš, odkar ga poznam, samo preveč otožen je. „Veselimo se“, sem mu rekel, ko sva sedela pred mojim brlogom. „Glej, zemlja, ki leži pred nama, prelepa Savinjska dolina, je slovenska, v njej prebiva krepak in ponosen rod slovenski, razne cerkve in krasna svetišča nama kažejo, da je slovensko ljudstvo tudi verno. Osrečujoče je to, ker kdor ni v veri vdan Bogu, tudi narodu svojemu ne bo.“ Ko se je moj tovariš poslovil od mene, sem še posedel malo pred brlogom in popravljal svoj „rešpe-flin“, kar slišim po stezi proti brlogu močno sopihanje, kakor bi vlak pihal. „Pr’ moj kokoš“ si mislim, pa ne da bi vlak v Žalcu poslali na Mrzlico, da podere moj brlog in ugonobi mene in moj rešpetlin, ki tako sveti, da vidim včasih celo v tisto skrivno sobico, kjer kujejo načrte zoper („klerikalnega zmaja.“ Skočim brž v brlog in duri zapahnem, potem pa skozi Špranjo gledam, kaj pride. Pa moj strah je bil prazen. Kmalu primahata proti mojemu brlogu dva gospoda, eden majhen, bolj rejen, drugi pa velik, pa se mu je videlo, da si razun „klerikalcev“ privošči tudi kako pisce. Na trati pred mojim brlogom sedeta, da se odpočijefa. Ko me mine strah, mislim odpreti duri, Jaka počakaj, da boš videl, kak kruh jima je ljubši, pravim in gledam, kaj bosta začela. Ko st pa malo oddahneta, se začneta pogovarjati o tem in pa onem, nazadnje prideta do politike. Večji reče: Poglej lepo Savinjsko dolino, ta mora ostati naša, Farjem moramo vzeti ugled, potem ga bomo dobili mi u-čitelji več in tako pridemo do boljših plač, ker bomo imeli v raznih zbornicah svoje tovariše. Zdaj pa ravno farji ljudem oči odpirajo in mi ne moremo doseči svojih namenov, čeprav jih prikrivamo in se ljudem prilizujemo. Ja, dragi moj, pravi mlajši, do tega bo težko prišlo, da bi pri slovenskem ljudstvu duhovni-vom ugled vzeli, ker nimamo v svojih vrstah takih ljudi, ki bi ljudstvu imponirali. Vsak razgrajač, pijanec in pretepač že hoče biti liberalec in povrhu še tisti poštenjaki, ki se ne izogibljejo lakomnosti in iščejo dobiček kjer le morejo in se jim ne smili noben revež. Ljudstvo pa to kmalu sprevidi. Naši so že tudi napravili razne budalosti, kakor pri misijonu v Žalcu, pri Cokanu so se blamirali in še marsikaj pri nas ni v redu. Sploh pa, da smo le mi siti, drugi pa naj lakote umirajo, da le mi liberalni hčitelji imamo boljše plače, klerikalni pa, Če so prav naši kolegi, naj propadejo. — Za tem ostaneta in gresta dalje. Jaz si komaj oddahnem, taka jeza me je kuhala. Tri tavžent našopanih pur, taki so liberalci, da, je le sam sit, druga pa naj bo kakor hoče. Pa tisti Časi so da-leč kakor utopija o deveti deželi. Sment ni, da bi ljudstvo ne spoznalo nakane liberalcev, ki s polnim želodcem gladujejo. Tako sem Vam danes malo napisal, pa bi še več, pa se bojim Vaših Škarij. Ojstrih reči se bojim že od otročjih let, ko sem se s škarjami igral, pa so rekli oče, Bog jim daj dobro, da so „ajsa“, zato jih Še svojemu dopisu ne privoščim in rajši za danes končam, ter ostanem Vaš zvesti pu-ščavnik z Mrzlice,
Gradec. Za pondelj-ek dne 5, dec., popoldne jo bila določena občinska seja, v kateri bi se bil moral graški mestni občinski svet baviti z občinskim dolgom, ki znaša okoli &V2 milijona kron. Graškim svobodomiselnim mestnim občinskim svetovalcem in odbornikom pa je vsled straha pred temi velikanskimi svotami zlezlo srce v hlače, ter so prišli med seboj v konflikt In sejo pred otvoritvijo odpovedali. Krasno in vzorno je potemtakem gospodarstvo graških vse-nemških frajzinovcev. ki so prišli že blizu kraha. To je gotovo tudi senzacija, menda nič manjša, kakor jo je nedavno na Koroškem vzbudil polom Kayser in Palese, Je pač lažje delati narodno zagrizeno politiko in preganjati Slovence, kakor pa pametno gospodariti!
Narodno gospodarstvo.
Dendrin. Tvornica za karbolinej R. Avrenari-us v Amstettenu na Nižje-Avstrijskem poroča o najnovejših izkušnjah s tem zatiralnim sredstvom v letu 1909 naslednje: Izkušnje iz zimskega Časa 1908-1909 se potrjujejo na ta način, da „dendrin“ za po-končevanje listnih bolezni ni poraben, pač pa je, porabljen pozimi, zanesljivo sredstvo proti kaparju, krvavi uši, jabolčnemu molju, drevesnemu raku, mahom in lišajem, kakor tudi proti raznim vrstam gliv, ki prezimujejo na skorji ali pa v njenih razpoklinah. Enako dober je tudi za preganjanje bramorjev in krtic (rovk), za pokončevanje ogrcev ter, pomešan z ilovico, za zdravljenje drevesnih ran, zadanih po divjačini. Pozimi so se dosegli povoljni vspehi po Škropljenju, oziroma mazanju dreves s približno 10—15% dendrinovo raztopino. Mora se pa, to dek ponoviti že
zgodaj spomladi, a to pot se rabi mnogo redkejša 2— 5% raztopina. Rakove rane so se vspešno mazale s 30—50%, mahovi in lišaji pa z 10—20,% raztopino, Koščičasto sadje je za „dendrin“ -občutljivejše kakor peškato.
Predavanja o avstrijskem zadružnem pravu je letos vpeljala dunajska univerza, Predava docent dr, Oskar Pisko, k'i je imel dne 28. oktobra svoj nastopni govor. Avstrijski zadružni zakon iz leta 1873 se naslanja na severonemški zadružni zakon iz 1. 1868, ta pa na pruski zadružni zakon iz leta 1867, čegar duševni oče je bil Schultze-Delitsch. Naš zadružni zakon je bil izdan v dobi, ko je bilo zadružno gibanje v Avstriji še malo razvito. Marsikatera določba te postave ne odgovarja več sedanjemu stanju zadružništva in zato se na vseh straneh povdarja potreba novega zadružnega zakona.
Hmeljišča v Avstriji v letu 1916. Poljedelsko mihistrstvo je nedavno izdalo začasno statistiko o velikosti površine zemlje, ki je v Avstriji nasajena s hmeljem. Glasom te je bil leta 1910 v Avstriji nasajen hmelj na 20,037 ha; od tega odpada na Češko 73.2%, Galicijo 11.4%, Štajersko 3.7%, MoravskoS.l-% in Zgornje-Avstrijisko 2.6%. Ako primerjamo te Številke z onimi iz leta 1909, vidimo, da so se v letu 1910 hmeljski nasadi omejili, in sicer v celem za 2500 ha (11.5%), Najbolj se je to poznalo na Štajerskem (40.2%), Zgornje-Avstrijskem (38.5%), v Galiciji (10.1-%), na Češkem (4.7%); na Moravskem pašo se timelj-ski nasadi zvečali za 3.4%. Primerjanje obsegov hmeljskih nasadov od leta 1900 do 1910 nam pokaže stalno omejevanje hmeljišč. To je razumljivo, če se pomisli, da stalno naraščujoči stroški ne stoje v pravem razmerju z negotovostjo pokritja in s cenami hmelja.
Kmetijska organizacija v Sleziji. O stanovskih kmetijskih zadrugah obstoji državni okvirni zakon iz leta 1902, ki pa je samo na papirju. Dosedaj se ni rajzun Slezije odločila še nobena kronovina, da bi uvedla kmečka stanovska zastopstva, katera ureja ta zakon. Od deželnega zbora Šlezijskega sklenjeni zakonski načrt o stanovskih kmetijskih zadrugah in deželnem kulturnem svetu je pred kratkim dobil najvišje potrjenje, tako da bo Slezija prva dežela v Avstriji, kjer bodo kmetje dobili svojo zakonito stanovsko organizacijo.
Razgled po svetu.
Povzdiga tujskega prometa v Dalmaciji- Te dnf se bo vršila v trgovinskem ministrstvu konferenca, ki se bo pečala s povzdigo tujskega prometa v Dalmaciji. Namerava se zgraditi ob morski obali v bližini Zadra velik etablisement in sploh ob celi obali več velikih hotelov, zlasti pa v bližini Dubrovnika in v kotorskem zalivu, kjer naj bi se zgradile tudi ceste. Istotako naj bi se zgradili hoteli na otokih Vis in Arha.
Sedmica. Sedmica je bila pri Babiloncih in Izraelcih. sveto število in je pomenjala veliko obsežnost ali popolnost. Istotako pri naših narodnih pesmih ne smemo vzeti številke „tri“ doslovno, ampak v pomenu množine, za katere natanko določitev ni bilo narodnemu pesniku mnogo mar, na primer:
„Cez tri gore, Čez tri dole, čez tri zelene travnike — “
Pri Babiloncih je sedmica svetovno število in zaznamuje vesoljstvo. Mesta: Babel, Uruk, KiŠ etc, se imenujejo sedmera, pa ne zaradi sedmerih zidov, ampak ker so bila svetovna mesta. Znani babilonski stolp Birs Nimriid, s polnim imenom E-ur-imin-an-ki pomenja: „Hiša sedmerih nosivcev (lastnikov, vladarjev) neba in zemlje.“ Ti vladarji pa niso sedmeri planeti, kakor se je navadno mislilo, marveč vsi bogovi. Sedmico, kot vse obsegajoče število, so Babilonci razširili na vsakovrstne razmere. Stopnjevanje je pri njih sedmero. Ninih, Bog boja, ima kačo š sedmerimi glavami in junak Chumbaba ima sedmero 0-Idepov. Vrhunec češčenja je, ako pade človek sedemkrat na svoj obraz. Največji greh je sedmeri in zahteva sedemkratno odpuščanje. Na to število naletimo pri različnih čarovnijah in navadah. Se bolj razvita je bila uporaba sedmice pri Hebrejcih. Preveč bi bilo, ko bi naštevali vse zglede. Navedem naj le nekatere: V sv. pismu stare zaveze se govori na mnogih krajih o sedmeri daritvi, o sedmerih oltarjih, o sedmerih bikih, o sedmerih koštrunih itd. Samson je imel sedem kodrov in je bil zvezan s sedmerimi vrvmi itd, Hebrejci imajo za prisegati glagol nišba* 1= „se osedmeriti“, kar pomenja vse nebesne moči poklicati za pričo.
Koliko ljudi prebiva v Združenih državah se-, veroameriških? „Rew-York-Tkiburie“ poroča,*vda so našteli v Združenih državah 98,471,648 oseb. Od zadnjega ljudskega štetja leta 1900 se je pomnožilo prebivalstvo za 17,168.261 oseb.
Tisočake zamenjati! Z ozirom na razglas av-stro-ogrske banke od dne 13, decembra 1902 se morejo zmenjati stari bankovci po 1000 goldinarjev avstrijske veljave, ki imajo datum 1. maja. 1880, samo Še do 31. decembra 1910 pri glavnih ali podružničnih uradih omenjene banke. Po tem 31. decembru 1910 bodo bankovci po 1000 goldinarjev brez vsake vrednosti.
če ste se prehladili, imate prehlajeno grlo ali če težko dišete Fellerjev Fluid z. z. „Efsafluid“. Prepričali se boste posebno pri prsnih ter boleznih v vratu o blagodejnem, kaSelj-pomiijajočem, krepčilnem uspehu, Dvajnajstorica za poskuSnjo 5 K, dve 8 K 60 v. franko. Izdeluje lekarnar E. V. Feller v Stubioi
:: :: rjuh zelo debele in :: ; : po. 2 m 14 K, po 2‘/4 m P° 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2V4 m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
Postrežba točna!
Cene nizke!
Za božič in novo leto
priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
Goričar & Leskovšek, Celje.
Svileni, barvani in krep papir v vseh barvah, podobice za jaslice, narejene jaslice, zlato peno, barvo za mah, perje za cvetljice, žico itd.
Dopisnice sa božič in neve Beta
Okraski za božično drevo in
s	v največji izberi po najnižjih cenah.
umetne cvetljice. Kasete, albnmi za poezije, slike in dopisnice v veliki izbiri.
ewwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwepwv
dišale se sPreJme na IZJgL,- stanovanje in
lajntrk. Vpraša se Uferstrasse štev. (£6 v Mariboru.	187
Sprejme se takoj
hlapec
poštenega obnašanja v službo v župnišče. Mora znati vsako poljtko delo opravljati; konje umivati, konjsko opravo snažiti, in dobro voziti. Oslnženi vojaki konjiki imajo prednost. Pogoji so ugodni. Kje? pove uredništvo „Straže.“	184
Edina staj« naredna steklarska fp§@wiria
na debeta in mm drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižih cenah svojo bogato zalogo steklene m porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev m podobe»
rpeiraetje^meli steklarskih del gsri cerkvah in priv. stavbah» o****«*#'*^** Majsolidnejša in talina postrežba* »♦»♦♦»♦»<>»»&
Argentinsko meso
za 80 v iu arjev en kilog. ne boste nikjer dobili, zaradi teg a kupuj te s a božične praznike, dokh r je še kaj dobiti pšenično moko Št. 00 kg. po 36 vin., lepo krušno moko po 22, 23, 26 ^in., jako lepi celi riž po 32 vin., sladkor v grud; po 76 vin., ravuo tako rozine, cibebe, grc-zdičje in vso drugo špecerij; ko robo, ki se debi vedno sveže v trgovini
Ivan Sirk, Maribor
Glavni trg zraven rotovža» ib4
Kdor?
si hoče po ceni in dobro blago za jesen kupiti, naj se potrndi in vsaj enkrat poskusi iti v trgovino
J. Ulaga Maribor
Tegetthoffova cesta 21.
Postrežba tpčea in solidna.
Cene najnižje. :: :: Cene najnižje.
J. N. Šoštarič, Maribor
W samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najusodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
&
--
in pleskar V
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
fl\ A RIB O R, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in siikar-
Edma špecijelna tvrdka za katoliška društva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Broše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav Mrkwicka Dunaj VII.
Zieglergasse 67.
I š ¥ 'MM Za nakup
medno blago za ženske obleke, svilnate in difuge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, ofrrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje itd. priporoča
modna in manufakt. trgovina
M. E. ŠEPEC
j Maribor, Grajski trg, |
Olje1
za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K.
Velika zaloga
dobro sneženega
posteljnega perja
po vsaki ceni priporoča tvrdka
Jožef Ulaga, Maribor
Tegeithof. cesta 21.
za vagone, voze ne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove is vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča nizkih cenah
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Emerih Beizer
brivec w Mariboru
T®JeHhoff-ova ulica Ifev. 29
se priporoča slavnemu občinstvu. Za dijake in vojake znižane cene.	105
k svojim!
Urar, očalar in zlatar
mSk=Bufeš
lüapibop
vVmII Tsg&thofova cesta 39
. 'ffi perd kolodvorom,priporoča »vejo bogato zalogo zlat-aine, srebrnine, ur i. t. d.. po najnižji ceni.
® slovenskimi ploščami, čistim in V71t»ILlUlUUo jasnim glasom iz najboljših tovarn. —	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolenc: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, 'fižol, kumno, vsakovrstno žilo, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 2 10, droben po K 1'40 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovoru. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrše, predivu vsako množino se kupi kakor tudi solnate vreče.
WAMXM GO$&OIPMW*rA.im
priporocujemo priznano najboljši pridatek za [kavo „ZAGREBbKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Robert Diehl, žganjarna, Celje
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak»