s EATON ST.
toronto, ž. '
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second clasa matter at the Post Office Dept. Otiawa.
Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto.....-................. $3.00
Za pol leta............................1.75
• •	V . . .		NEODVISNO	GLASILO	KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 80.		Priče 5c.	TORONTO,	ONTARIO	FRIDAY, SEPT. 29 1944.	Priče 5 c.		Let. 2. št. 80.
TISOČI PREHAJAJO NA STRAN NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE
NARODNOOSVOBODILNA ARMADA V OFENZIVI NA VSIH TOČKAH V JUGOSLAVIJI
London — Napram zatrdilu najnovejših poročil iz glavnega stana Narodno-osvobodilne vojske maršala Tita, Narodno-osvobodilna amada in partizanski oddelki, so v ofenzivi na vsih točkah bojne črte v Jugoslaviji. Prednji oddelki Narodno-osvobodilne armade se približujejo Beogradu, dočim so v Bosni zasedli Banja Luko in več drugih važnih mest, pri katerih so bili vtaborjeni Nemci in četniki Draže Mihajloviča.
V Sloveniji in Hrvatski oddelki Narodno-osvobodilne armade so napredovali zadnjega tedna. V Sloveniji so zavzeli Zidani most. železniško postajo na progi Ljubljana-Zagreb, na več krajih posebno med Ljubljano in slovenskim Primor-jem, so razstrelili železniško progo.
Napram poročilu iz zavezniškega vojnega urada v Italiji, zavezniška armada in sicer potem, ko so komando
NASLOV SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV ZA POMOČ SVOBODNI JUGOSLAVIJI:

The Ccuncil of Canadian South Slav To Aid Free Yugoslavia 319 Bay St. — Room 108 Toronto 1, Ont.
Naprošamo vse prijatelje, da se v vsih zadevah tikajo-čih se Sveta Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč Svobodni Jugosloviji, obrnejo na omenjeni naslov.
Vse čekovne in drugače, denarne nakaznice naslovite na omenjeni naslov ali pa skrajšano: Canadian Free Yugoslavia Fund.
Podpredsednik Wallace okrcal opozicijo
Washington — Dne 3 novembra se bodo vršile predsedniške volitve v Združenih državah, menda najbolj značilne sem oid Ldnkolna in Je-ffersona. Kajti od naslednjih volitev bo odvisno ali bo-Amerika z svojo ogromno vlogo delovne moči in bogatimi rezervami na strani zavezniškega sporazuma v o-boroženem zavezništvu po vojni, ali pa bo sledila pot najčrnejše reakcije v njeni povesti.
Podpredsednik Wallace, kateri je govoril na konferenci časnikarjev, je odločno okrcal opozicijo okrog Mr. Dewey-a, zaradi neresničnih izjav glede sodelovanja z demokratično stranko za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta. Namreč dejal je, da ni res da bi odlomi sodelovanje in sporazum, tembolj nasprotno, d,a sodeluje z nacionalnim odborom v popolnem sporazumu.
Opozicija v marsikaterih ozirih očita predsedniku Ro-oseceltu, namreč vladi zaradi vojnih stvari in zunanjega stališča Združenih držav. Nobenega dvoma ni, da opoziciji ni všeč kaznovanje industrijskih magnatov v Franciji, Belgiji in drugod, kateri so podpirali Hitlerja. Bolj všeč ji je inpirijalistič-na pohlepnost in dominacija po vojni. Poglavitno pri tem, nikakor ji ne gre v tek Atlantski čarter, kateri določa narodno samo-odločevanje.
če kdo drugi torej reakcija trpi smrtni strah pred narodno oblastjo, tako v Združenih državah kakor tudi drugod.
oddelki na več krajih zdrobili sovražnikov odpor ob obrežju Dalmacije in Albanije, se je izkrcala na obrežju v Albaniji. Isto poročilo trdi, da se je spojila z partizanskimi oddelki maršala Tita.
Nadaljna vest pravi, da so zavezniški letalci bombardirali Viadukt pri Borovnici, namreč železniški most, ter nekoliko mostov čez Donavo v Madžarski.
Ljute bitke so v teku v Bosni ob mestu Gračanica, ter Srbiji in Macedoniji. Medtem značilno je, da je tekom zadnjega tedna prešlo na stran Narodno-osvobodilne vojske, tisoči četnikov, civilistov itd., kateri se zdaj bore ramo ob rami z narodnimi
Rdeča Armada drobi nacisticne sile pri Rigi
OSVOBODILA JE NADALJNIH STO IN STO MEST IN VASI BALTIŠKIH REPUBLIK. LJUTE BITKE V TEKU NA MADŽARSKEM IN SLOVAŠKEM OZEMLJU.
Moskva — Močni kopneni oddelki Rdeče Armade podprti z Rdečo mornarico,, dro-be nacistične sile ob presto-lici Latvije, Rigi, menda poslednja močna sovražna utrdba v baltiških republikah. V zadnjem tednu poleg tega da so z treh strani sožili jekleni obroč okrog presto-lice in da je padec mesta neizogiben, so osvobodili na-daljnih sto in sto mest in vasi v baltiških republikah.
Odpor nacističnih sil je zdrobljen, pravi poročilo Rdeče Armade. Nacistične sile skušajo evakuirati mesto, toda pod zelo rezičnimi
bojevniki Narodno-osvobo- okolščinami, kajti izhod je dilne armade maršala Tita. | podvržen močnemu bombar-
Shod Južno - Slovank v Torontu
Toronto — Zadnjo nedeljo se je vršil tukaj zelo uspešen shod, ki so ga sklicale južnoslovanke, namreč Slovenke, Hrvatice in Srbkinje. Shoda se je vdeležilo okrog 65 žena in deklet, katerega namen je bil kako doseči čimvečji uspeh v zbiranju pomoči z,a naš trpeči narod1
Murray urgira za mednarodno konferenco
Washington — Predsednik CIO, Philip Murray, je naslovil pismo Sir Walter Citrini, glavnemu tajniku, kongresa, britskih strokovnih unij v katerem urgira, da se skliče Zedinjenih Narodov Delavski Kongres. Tak kongres se je imel vršiti v prošlem juniju, kateri pa je vsled zavezniške invazije odložen za nedoločen čas.
Predsednik Murray v svojem pismu nadalje pravi, da je nujnost na pragu za delavski kongres, kateri naj bi se vršil enkrat v decembru.
Do tega času pa je mogoče urediti vse potrebno glede prevoznih sredstev delegatov iz raznih krajev.
v starem kraju.
Po kratki razlagi o dosedanjem delovanju ženskega krožka in potrebi da se včlani čimvečje število žena in deklet v krožek demokratičnih južnoslovank, razvnela se je splošna diskusija. Posamezne rojakinje so obljubile prispevati po en in več dni na teden za zbiranje obleke in drugih daril, kakor tudi čediti in likati že zbrano obleko in jo pripraviti z,a odpošiljatev ob prvi priliki. Z burnim odobravanjem je enoglasno sprejet brzojavni pozdrav materam, ženam in dekletom v Jugoslaviji, kateri vsebuje zaobljubo 65 Slovenk, Hrvatic in Srbkinj v Torontu, da bodo delale za pomoč naroda v Jugoslaviji.
Pozdravni brzojav je podpisalo 65 Slovenk, Hrvatic in Srbkinj, namen pa je, da ga podpišejo še vse preostale, katere se niso vdeležile shoda. Posamezne rojakinje bodo obiskale vsako posebej v tem oziru.
diranju s zraka in topniškemu ognju z kopna. Medtem, glavnejša pota in železniška proga sta presekani na več krajih z strani partizanskih oddelkov.
Napram vesti iz nacističnih virov, oddelki Rdeče Armade nekih 750 milj južno od Rige„ so prekoračili mejo med Rumunijo in Madžarsko, ter so dospeli deset milj na znotnaj madqarske-ga ozemlja. Radio vest iz Pariza med drugim pravi, da je Madžarska v predve-čerju kapitulacije. Notranji odpor ljudstva postaja čim dalje bolj resen in nepomir-Ijiv problem za madžarske oblastodržce, kateri skušajo z terorom in nasiljem odvrniti ljudstvo od narodnega odpora proti Nemcem in domačim kvizlingom.
Ob čehoslovaški in Poljski meji, namreč karpat-skem prelazu, oddelki Rdeče Armade so napredovali skozi minirano ozemlje in so pri tem odstranili v enem dnevu 800 nastavljenih sovražnih min.	•
Pri Warwavi so v teku
FRANCOSKI MAGNAT ARETIRAN
KANADSKI ODDELKI PRISPELI V AVSTRALIJO
Melbourne — Tukaj so zadnjega tedna se izkrcali prvi oddelki kanadske armade, katerim je želel dobrodošlico Kanadski komišio-ner v Avstraliji.
Med posameznimi krogi prevladuje mnenje, da se bodo kanadski oddelki pove-ačli v armado in pripravili za splošno ofenzivo proti Japonski vred z armado Vel. Britanije in Združenih držav. Najbrž da sta to prva znaka konference v Quebe-cu, invazija Albanije in pa priprava za ofenzivo na Pacifiku.
EKZEKUCIJA KITAJSKEGA GENERALA
Chungking, Kitajska —
Uradna časniška agentura poroča, da je bil general Čen Munung, poveljnik kitajske armade v Chuanhsie-nu. ustreljen, ker je ignoriral navodila vrhovnega poveljstva glede obrambe tega mesta.
Ekzekucijo generala je odredilo vrhovno poveljstvo. Munung je bil obdolžen da je pobegnil, ko so se japonske čete približale Chunanh-sienu. Te so potem zdrobile kitajske utrdbe,; katere so ščitile Kweilen, mesto ob reki Siang.
ZAHTEVE ZA ODSTRANITEV SOSNKOVSKEGA
London — člani kabineta ubežne poljske vlade so enoglasno naslovili zahteve premieru poljske vlade Wladi-slavu Raczkiewicz-u„ da odstrani iz položaja generala Kasimierz Sosnkovski, kot glavnega poveljnika poljske armade.
Obtožba proti Sosnkovske-ga pravi, da je po njegovem nalogu širjena politična mržnja med vojaštvom poljske armade proti Sovjetski Uniji in tudi proti silam narodnega osvobojenja.
Pariz — Zadnje dni je ,a-retiran francoski industrijski magnat zelo znanih tovarn Renault, Louis Renault pod obtožbo sodelovanja in pa proizvodnje njegovih tovarn v vrednosti 120 milijonov dolarjev za Nemce.
Kongres južnoslovan-skih Amerikancev
Pittsburgh — Zadnjo nedeljo dne 24 septembra se je vršil Kongres južnoslo-vanskih Amerikancev, katerega se je vdeležilo 2,500 delegatov in delegatinj, kateri so zastopali razne kulturne, prosvetne, podporne in politične organizacije juž-noslovanskjh Amerikancev.
Osebno so pozdravili Kongres. Harold L. Ickes, tajnik notranjih zadev in C.D. Scu-lly, župan mesta Pittsburgh. Pismene pozdrave so poslali predsednik Roosevelt, državni tajnik Cordell Hull in drugi voditelji v Združenih državah.
Glavni cilj drugega Kongresa Ameriških južnih Slovanov, je širiti in ojačiti osnovo združitve južnoslo-vanskih Amerikancev za zmago in pa izgraditev povojnega sveta. Kongres se je enako izrekel za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta v - prihodnjih predsedniških volitvah.
ljute bitke. Topniški in zračni oddelka Rdeče Armade zadajajo močne udarce nacističnim utrdbam in se o-benem pehotni oddelki bolj in bolj približuj u poljski prestolici.
Vesti z balkanskega področja trdijo, da so oddelki Rdeče Armade posebno v Bolgariji napredovali zadnjega tedna proti Jugoslovanski meji, ter z tem ogrožajo umik nacističnim silam zlasti sedaj, ko je zavezniška armada vdrla v Albanijo. Napram točasnemu položaju bojne črte na Balkanu,! namreč Jugoslaviji, je za pričakovati skorajšni poraz nacističnih sil.
ZAVEZNIŠKA ARMADA VDRLA V ALBANIJO
IN SE BO V KRATKEM SPOJILA Z RDEČO IN NARODNO OSVOBODILNO ARMADO
Rim, 28 sept. — Včeraj je zavezniška armada in sicer potem,, ko so komando oddelki zdrobili posamezne sovražnikove obrežne utrdbe, vdrla v Albanijo in točasno> prodira v notranjost njenega ozemlja. Invazija Albanije je izvedena iz otokov ob Dalmaciji, kateri so bili osvobojeni prehodno po oddelkih Narodno-osvobodilne vojske. Medtem pa zavezniška zračna sila, je predhodno bombardirala sovražne položaje in utrdbe navz-dolž albanskega obrežja. Največji odpor je bil kakor trdijo vesti, pri Himara v Albaniji, kjer je bil nameščen nemški garnizon.
Poročilo zavezniške armade ne pove daljših podrobnosti o številu oddelkov in pa kako daleč so dospeli v
Otprta pot za odpošiljanje obleke našemu narodu
POROČILO ŠVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV ZA POMOČ SVOBODNI JUGOSLAVIJI
Toronto — Glavni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, si je dokaj prizadeval da se čimprej mogoče vzpostavi transportno zvezo z staro domovino, kakor tudi dobi znižano ceno za prevoz zbrane obleke do pristanišča. V tem svojem prizadevanju lahko naznanimo danes, da je dosegel uspeh v enem in drugem vprašanju.
Namreč vprašanje za odpošiljanje obleke našim bratom in sestram v Jugoslavijo, je končno rešeno za čez morje, pa tudi do pristanišča v Kanadi po železnici, za kar nam je šel na roko kanadski rdeči Križ. Prva pošiljka, ki so jo zbrali naši priseljenci v Montrealu, je že na potu v Jugoslavijo in sicer z našem jugoslovanskem parnikom.
Zaradi tega naprošamo lokalne odbore, da takoj naznanijo glavnemu uradu, koliko obleke namreč zabojev in povprečna teža istih, je pripravnih za odposlati, da uredimo vse potrebno z rdečim Križem glede prevoza do pristanišča, ozir. Montreala, kjer je že najeto potrebno skladišča. V pismu označite koliko zabojev in povprečno težo, da nam bo rdeči Križ na podlagi tega naredil tkzv. shiping bills.
Zbrana obleka bo odposlana potom jugoslovanskih parnikov, kateri prihajajo v kanadske luke, ali pa preko rdečega Križa do Anglije in bo potem odana v nadaijno
našega
Vojaki druge baltiške armade. Njihova najnovejša zmaga je kronana z osvobo-jenjem Estonije, ni pa daleč dan, ko bodo Latvija in Litvija popolnoma osvobojeni.
skrb predstavništvu naroda.
Glede pokiranja zabojev je treba ravnati se po sledečem radu za zaboje:
	1--Obleka mora biti čedna in dobro zavarovana proti moljem.
2	— V naseljih, kjer je zbrano več razne obleke, se lahko loči moško, žensko in otročjo 'obleko posebej, posebno velneno blago itd. Kje pa je manjša količina, naj se naredi skupni zaboj.
3	— Vsa obleka mora biti zapakirana v lesene bak-se, katerih teže ne sme biti manj 75 in ne več kot 200 funtov. Najbolj priporočljivi zaboji so 150 funtov teže.
Medtem zaboji ki so že pripravni v eni ali drugi naselbini in katerih teža je bodisi več ali manj, ni potrebno razložiti in ponovno pakirati po določeni teži, ampak odposlati v Montreal, kjer bodo razloženi in pripravljeni po določeni teži.
4	— Čevlje in vse druge predmete je treba pripraviti v posebej zaboj. Pri tem seveda je treba paziti, da so čevlje in tudi drugi predmeti v dobrem stanju.
5	— Na zabojih označite mesto odkod je poslan, dočim oni, kateri so darovali recimo obleko itd, lahko napišejo svoje ime in naslov ter prišijejo na obleko, ki so jo darovali.
Iz razgovora z Dr. Bičani-čem, šefom jugoslovanske delegacije za UNRRA konferenco v Montrealu, doz-navamo, o tem nam pa je e-nako povedal Nikola Vuk-ša, politični komisar parnika "Senga", da je v Jugoslaviji posebno potrebna o-butev, težki čevlji, milo, nit in šivanke. Zatorej je priporočljivo, da se v zaboje poleg že zbrane obleke doda o-menjene predmete.
Obleka, ki so jo zbrali naši priseljenci v Montrealu, je odposlana z enim našem parnikom. Vsled kratkega času ni bilo mogoče ustreči topot, da se odpošilje obleko tudi iz drugih naselbin. Sedaj pa, ko je vprašanje glede prevoza do Montreala rešeno in so dobri znaki za možnost prevoza do Anglije, nadejamo se da bo vsa zbrana obleka odposlana v skorajšni bodočnosti. Največ bo odvisno od nas samih, kako smo pripravni s zaboji v naselbinah.
Albaniji, razen, da močni oddelki zavezniške kopnene in zračne sile so v akciji ob dalmatinskem in albanskem obrežju ob Jadranskem morju.
Nad tisoč 700 bombnikov in nad 2,500 lovskih letal,, je včeraj bombardiralo sovražne položaje ob reki Rhine in so vrgli nad 7000 ton streliva. Močno je prizadeto mesto Cologne, Mainz ob vznožju reke Rhine.
Na drugih točkah bojne črte ni bilo večjih sprememb in posamezni krogi napovedujejo deloma zastoj, razen, da so britske padalne čete, ki so bile obkoljene pri Ar-nhem prebile sovražno črto, prekoračile reko Rhine in se zojet srečno spojile z drugo britsko armado, število pa-dalnih čet je znašalo nekako okrog osem tisoč, katere so se močno upirale proti napadu sovražnika in uspele se v večjem številu rešiti iz obroča.
Posamezni krogi napovedujejo močnejši odpor nacističnih sil ob meji Nemčije in trdijo, da se vojna zna zavleči čez prihodnjo zimo in spomladi pričakuje popolni poraz nacističnih sil.
ZAHTEVE ZA KOALICIJSKO VLADO
Toronto — Med organiziranim delavstvom in progresivnimi krogi,, prevladuje močno mnenje in zahteve za koalicijsko vlado v provinciji Ontario.
Roy England, predsednik unijskega lokala št. 200 (CIO), je naslovil odprto pismo, CCF poslancem, ki so izvoljeni z strani organiziranega delavstva. Pismo, ki je bilo priobčeno v "The Windsor Star" vsebuje tri vprašanja CCF. poslancem, namreč vprašanje: "Ali so proti vladi Drew-a; ali so pripravni za sestav demokratično koalicijske vlade in ali podpirajo zahteve za takojšno zasedanje zakonodajne zbornice."
Tudi drugi unijski lokali so naslovili zahtevo za re-signacijo konservativnega premiera Drew in njegove' vlade, katera neizpolnjuje svojih obljub, .ampak celo o-vira vzakonitev progresivnih reform.
VLOMILCI PRED SODIŠČEM
Port Frances — Tukaj se zagovarjajo pred sodiščem štiri vlomilci, kateri so izvršili poleg vloma tudi strašen zločin, kateri je zbudil veliko pozornosti med tamo-šnjim prebivalstvom. Namreč vlomilci, ko niso mogli izsiliti večje denarne vsote od Mrs. Viola Jamieson, so nato jo poseli na razbeljeno peč in jo držali dalj času sedeti na peči, kjer je zado-bila strašne opekline, katerim je pozneje podlegla v bolnišnici.
Radi tega zločina se dolži največ William Smitha, 29 let star, kateri da je izvedel ta zločin.
NOVA VLADA V BELGIJI
London — Premier Hubert Pierlot je naznanil formiranje nove belgijske vlade, narodnega osvobojenja, poroča radio iz Bruselja, Belgije.
V novi vladi so vključene vse politične stranke, vključno komunistična, pravi isto poročilo.
51
EDINOST
19
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in fhe Registry Office for the Oity ef Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Milijoni pričakujejo pomoč
Zadnje dni v Montrealu zboruje Mednarodna ustanova znana pod imenom UNRRA (United Nations Relif and Rehabilitation Administration)# to je ustanova za pomoč osvobojenim državam v Evropi in daljnem Vzhodu. Zborovanja se je vdeležilo oziroma predstavništva 44-tih držav Zedinjenih Narodov, vključujoč Jugoslavije.
Tisoči in milijoni ljudstva v Evropi posebno državah, katere so bile okupirane in skoraj do zemlje oropane z strani nemških fašističnih roparjev, pričakuje pomoč. Tisoči upirajo svoja upanja na to mednarodno ustanovo, da bo storila kar največ mogoče in z tem olajša resen problem hrane, obleke obutve, zdravil ter stotero drugih potrebščin sicer z strani držav, katere so založene z priro-dnim bogastvom in tudi z prevoznimi sredstvi. Tako pomoč lahko nudite na prvem mestu Kanada in Združene države.
UNRRA v bistvu svojega pomena ni ustanova za obnovitev gospodarstva v opustošenih državah. Njena osnovna naloga je prožiti neposredno pomoč narodu v osvobojenih pokrajinah, kot del neposredne pomoči z strani zavezniških držav v hrani, obleki, obutvi, zdravili itd; Njena nadaljna naloga je skrbeti, da je relifna pomoč izdana napram resnim potrebam dotične države in napram stopnji bede, povzročene hitlerjevskim ropanjem in prirodnimi nedostatki poedinih državah. Torej prožiti začasno in takojšno pomoč ljudstvu in mu z najnujnejšim pomagati k obnovitvi življenjskega položaja in normalizirati razmere dokler se vsaj nekoliko gospodarsko ne opomore na lastni zemlji .ali pa dobi daljše kreditne pogod-nosti na račun obnovitve gospodarstva.
Naprimer narodim Jugoslavije poleg začasne pomoči z hrano, obleko, obutvijo itd., je potrebna tehnična pomoč, namreč poljedelsko orodje, tovarniški stroji za hitrejšo proizvodnjo. Dočim državam, katere so celo pred vojno morale uvažati žito iz drugih držav, bo potrebna hrana. Tako naprimer bo delo te mednarodne ustanove da dožene najnujnejše stvari v sklad in za katere je potrebna takojšna pomoč.
UNRRA je nadalje neposredno plod sporazuma v Teheranu. Je viden dokaz, da Zedinjeni Narodi morejo sodelovati in vse kar je potrebno je razumevanje in poštena volja, ki sloni na podlagi takojšnih narodnih potrebščinah. Tako sodelovanje, ki je bilo mogoče za dobo oboroženega zavezništva in je njegov rezultat viden v prib-ližavajoči zmagi nad fašizmom, je pomoče po zmagi in v izgraditvi novega in pravičnejšega sveta po vojni. Končno to je cilj sporazuma v Teheranu in delati za njegovo uresničitev, pomeni delati v duhu smernic in načel, ki jih je postavilo človeštvo in zedinjene sile demokratskih narodov za nadaljni obstoj, mir in progres, malih in velikih narodov.
Kanadski Slovenci, Hrvati in Srbi posebno s ozirom na stari kraj, se bomo radovali uspehu UNRRA konference, katera točasno zboruje v Montrealu. Toliko bolj, ker Kanada — naša nova domovina — v tem oziru lahko doprinese največ s zalogami hrane za narode v Evropi in daljnem Vzhodu. Treba bo precej globoko poseči v žitne shrambe obenem pa določiti daljše kredite za izvoz kanadskega žita v pomoč za izhranitev ljudstva z vojno prizadetih državah. In da se to doseže potrebni so v državni upravi ljudje z razumevanjem in demokratskimi pogledi na svet.
že iz tega razvidimo neprecenljivo vrednost v vojnih in povojnih vprašanjih naše nove domovine Kanade, da kot rodoljubi in kot demokrati na vsakem koraku dopri-našamo kar največ mogoče za njene vojne napore. če podpiramo vojne napore naše nove domovine, podpiramo istočasno junaško borbo našega naroda v starem kraju, kajti njemu je potreben kruh, ohleka, obutev m stotero takih stvari,, ki jih naše tovarna in žitna polja producirajo.
Prvo zasedanje SNOS
Na drugem mestu v tem iztisu lista, smo priobčili z popolno vsebino razpravo prvega zasedanja Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta, skrajšno SNOS. Priobčili smo to velevažno zgodovinsko poslanico slovenskega naroda, katera prvikrat v njegovi povesti dejansko vsebuje sklepe in odloke v njegovem državnem m narodnem obsegu v duhu pravičnih narodnih tekovin, ter narodne svobode in enakopravnosti.
Kakor uvod tako tudi posamezni sklepi in odloki, ne potrebujejo kakršnega koli omentarja, kajti vsak sam za sebe jasno pove svojo neprecenljivo vrednost — ne obljube — ampak dejansko izvedbo državnega m narodnega programa v duhu narodnih interesov, ter duhu interesov svobodne demokratične federativne Jugoslavije.
Če primerjamo bivše državne programe ter tudi izjave bivših državnikov, se nam docela zjasni, zakaj je reakcija besnela proti Narodno-osvobodilnega gibanja m njegovega vodstva in naposled zavedati se moramo, da ni odnehala od svojega besa proti narodnega programa. Prvič zato, ker narodni program po svojih določbah je ne samo v duhu narodnih interesov, ampak dejansko last. In drugič, ker narodni program izločuje goljfivost in obljube po vzorcu bivših oblasti in onih, ki so delali le za svoje osebne koristi in v to svrho z obljubami, goljfijo m korupcijo izkoriščali narodno bogastvo. Program Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta, je vse to izključil in daje vso oblast narodu, da nadzoruje svoje imetje potom določenih sklepov in določbah od najnižjih do najvišjih državnih oblasti.
Vsled tega priporočamo posebno Odsekom Zveze Kanadskih Slovencev, kakor tudi društvenim odsekom VPZ. Bled, da skupno prečitajo bodisi na svojih rednih sejah ali pa izrednem sestanku sklepe in odloke prvega zasedanja Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta.
Zemlja gori pod petami Nemcem
(Brzojavno Edinosti od vse-slovanskega odbora)
Moskva — Urad za brzojavna poročila Vse-slovanskega Odbora, vam pošilja članek po Ivanu Regentu, slovenskem javnem delavcu in članu Vse-slovanskega Odbora pod zgornjim naslovom. članek se glasi:
"Srečal sem se z večjim številom Slovencev, bivšimi vojaki Hitlerjeve armade med vojnimi vjetniki v Sovjetski Uniji. Povedali mi so, da so odločili vprašati sovjetsko vlado za dovoljenje, da vzamejo orožje in da se bore proti nemškim bandi-tom.
Na moje vprašanje, kje in kdaj so bili vjeti, eden odi njih po imenu — Nande Pire je odgovoril: "Vi napačno sodite. Rdeča Armada nas ni vjela kot vjetnike, ampak osvobodila."
Isti dan sem dobil podoben odgovor od italijanskega vjetnika. "Nemci so nas zajeli, je dejal Antonio Be-lloni, ker se nismo hoteli bo-
Louis Adamič prispeval • $100.00
New York — Združeni Odbor južnoslovanskih A-merikancev, naznanja, da je njegov častni predsednik Louis Adamič, priložil $100. 00 za pomoč narodom Jugoslavije in pa na podlagi zaključka seje Združenega Odbora v Pittsburghu, da se zbere čimprej $250.000 v to svrho.
Adamič pri izročitvi gornje vsote je dejal, da postane doneči glas za pomoč Sloveniji, obenem pa je obljubil prispevati še nadaljno vsoto, kakor tudi dobiti od svojih prijateljev najmanj $5.000.
Na drugem mestu rojak Jože Menton iz Detroita pravi, da upa, da je pet tisoč Slovencev v Združenih državah, kateri bi bili pripravni prispevati vsoto $100.00. Po njegovem zatrdilu pravi, da je 250.000 Slovencev v Združenih državah. Med temi pa je malenkost zbrati pol milijona dolarjev, če računamo da je zbirka namenjena našim bratom in vsest-ram in če smo v Kanadi kjer nas je komaj od treh narodnosti okrog 15.000 že zbrali nad sto tisoč dolarjev.
ŠE EDENBRATSE JE LOČIL 00 NAS
Timmins — Sporočilo, ko sem ga prečitala v Edinosti, d,a je podlegel teškim ranam Johny Kosmrl, stisnilo se mi je srce in spreletela me je zima. Nisem ga osebno poznala, razen po njegovih dopisih. Posebno njegovo zadnje tolažilno pismo, ki ga je; pisal materi, izraža njegovo globoko zavest. Kajti tako pismo more napisati le pravi proletarec, kateri pozna bolečine in čute svoje matere, kakor tudi okolščine v katerih se nahaja. "Ne prizadevajte si večje skrbi, so bile njegove tolažilne besede materi. Jaz bom ozdravel in vam bom pisal sam z svojo roko."
Ali kruta usoda nam je prekrižala ta načrt. Trdno sem prepričana, da smo z njegovo smrtjo izgubili zelo pripravno moč v našem gibanju. On bi bil ne samo naši mladini, ampak tudi nam za vzgled. On bi bil nosil zastavo naše mladine in smo lahko prepričani, da bi je ne bil nikdar izdal.
Toliko bolj me boli srce, ker smo izgubili I drugega brata, ki je padel na bojnem polju za svobodo našega naroda. Kakor Johny Kosmrl, tako tudi Janez Smrke, nista mogla doživeti dan popolne zmage nad fašizmom, katerega sta mrzela iz dna svoje duše. Zato sta tudi oba pohitela v najbolj ognjen metež krvave borbe in sta padla za pravico in srečnejšo bodočnost nas vseh.
Družini Kosmrl, moje iskreno sožalje.
M. Slak.
riti za Nemce, so nas kot vjetnike sestavili v kazanske e-dinice in nas poslali na vzhodno fronto, kopati streljske jarke in delati utrdbe za nemško armado. Rdeča Armada je nas osvobodila. Vojaki prisilno mobilizirani iz okupiranih držav v nemško armado, smatrajo Rdečo Armado kot svojega osvoboditelja, enako tudi ljudstvo v okupiranih državah, katero se bori proti nemškim okupatorjem.
Ob tej priliki sem imel daljši razgovor z Slovenci. Pripovedovali so o junaški borbi slovenskega naroda v Sloveniji. Kmeti skrivajo žito pred nemškimi okupatorji in ga dele z partizani in Narodno-osvobodilno armado. Delavci kljub temu da se izpostavljajo riziku za življenje, izvršujejo sabotažo v tovarnah, katere producirajo za Nemce. Rudniki v Trbovlju, Zagorju in živega srebra v Idriji, so napolnjeni z vodo. Ljudstvo v o-kupiranih krajih Slovenije zbira denar, hrano in druge stvari za partizane. Nemci in njihovi prodanci nimajo miru — smrt preži na njih od vseh strani in beže v bes-nečem begu. Človeku se postavijo lasi po koncu ob pripovedovanju strašnih zločinov, ki so jih Nemci storili v Sloveniji.
Janez Andrejka je pričal strašnemu dogodku, ko je SS. vojak (nemški šturmtru-perji) nabodel petletnega otroka na bajonet in ga tako nataknjenega nosil celo uro po vasi. Nato pa je vstopil v gostilno in si naročil kozarec piva, toda na njegovem bajonetu, je še vedno visel naboden otrok.
Anton Rea (morda Rejc, ured.) stanujoč v bližini Maribora, so mobilizirali Nemci v letu 1943. On pripoveduje: BiH smo vtaborjeni v bara-
kah pri Mariboru. Neke noči so pripeljali pet slovenskih partizanov v barake, kjer so jih gestapovci mučili celih pet ur. Najprej so jim začeli rezati ušesa, zatem roke in jim drugače prizadeli strašne rane, nakar so jih pustili tako krvaveti do smrti.
Devetnajst letni Jakob S., kateri je tudi mobiliziran v letu 1943, je videl nemške vojake vsako večer oditi v vas in ko so se povrnili, so prinesli z seboj na ropane moške in ženske obleke, čevljev, denar, razne slike, kokoši, sol, meso itd. Vse to so pa pošiljali v Nemčijo svojim družinam in sorodnikom. Nemška komanda je dajala ne malo potuho roparjem, nego je celo podžigala k takemu početju.
Nekega dne sedem kmetov se je pritožilo radi tatvine. In kaj se je zgodjlo? Eden o njih je na mestu vs-treljen drugih šest so pa poslali za kazen na prisilno delo v Nemčijo.
Andrej Mlakar rojen v Gorenji Bistrici, pravi: "V njegovem mestu Nemci so o-besil 34 slovenskih kmetov, pod obtožbo da so pomagali partizanom"...................
Grobovi in razvaline pokrivajo Slovenijo, je dejal študent Marian. Težko si je predpostaviti koliko manjših vasi in mest so Nemci popolnoma vničili, koliko pobili ljudstva ali pa koliko Slovencev je odgnano v Nemčijo. Moja rojstna vas, ne obstoja več, Sto in sto vasi je izbrisanih iz lica zemlje. Toda iz teh razvalin, potokov solz in morja krvi, raja se Nova Slovenija — demokratična svobodna Slovenija. Slovenci ne točimo solze! Borimo se za osveto!
"Zemlja naj gori pod petami Nemcev!"
Ivan Regent.
Kako so v Ljubljani slavili Hitlerjev rojstni dan!
Ljubljanski "Slovenec" z dne 21. aprila je na prvi strani z Velikimi črkami objavil sledeči članek: Slovesnost Hitlerjevega rojstnega dne v operi — 14 LJUBLJANA JE NADVSE SVEČANO POČASTILA PRAZNIK VODITELJA NEMŠKEGA RAJH A ADO-LFA HITLERJA
Snoči je bila v državni O-peri slovesna proslava rojstnega dne voditelja nemškega Rajha Adolfa Hitlerja. Za to priliko je SS Gruppen-fuhrer Rosener povabil k svečanosti vse odlične in vodilne osebnosti našega javnega življenja in so se njegovemu vabilu odzvali pre-zident pokrajinske uprave general Rupnik s soprogo, nemški generalni konzul dr. Muller, konzul Nerazavsne države Hrvatske prof. Salih-Baljič s soprogo, prezvišeni knezoškof dr. Gregorij Rožman, rektor univerze dr. (Milko) Kos, predsednik Slovenske akademije znanosti in umenosti dr. Milan Vidmar, zastopstvo nemške vojske in slovenskega domo-branstva, predstavniki nemških oblasti in slovenskih u-radov. V ložah so bili častniki nemške oborožene sile in številni ugledni zastopniki ljubljanskega javnega življenja. Oder, na katerem je bil v sredini doprsni kip Fu-hrerja, je bil ves v cvetju in v nemških zastavah.
Spored slovesnosti se je začel z Beethovnovo uvodno glasbo "Egmont", ki jo je izvajal operni orkester pod vodstvom namestnika upravnika Državnega gdedališča polkovnika Herzoga. Takoj nato se je z odra oglasila "Fuhrerjeva" beseda — to je, da je mlad govornik v uniformi nemškega vojaka s krepkim in donečim glasom prednašal glavne odlomke iz najvažnejših Fuhrerjevih govorov in spisov. Za njim je govorni zbor neke vojaške edinice prav lepo in zelo ubrano prednašal pesniško
sestavljeno izpoved mladega nemškega rodu našega časa, pesem: "Mladi narod vstaja". V klenih in izdela-nik stavkih je bila v tej pesmi izpovedana vsa močna in neomajna vera sodobne nemške mladine v svojega Fuh-rerja in v bodočnost Nemčije.
Orkester je nato zaigral Griegovo slavnostno koračnico, nakar je stopil na govorniški oder Hauptbereichslei-ter dr. Lapper, ki se je v za-nosnem govoru spomnil praznika moža, v katerega zre ves združeni nemški narod s tolikšnim ponosom in zaupanjem. Govornik je orisal lik Fuhrerja kot vojaka, državnika in umetnika, podal je njegovo Življensko pot, ki je bila vsa posvečena dvigu in sreči Nemčije in očrtal ne-loge in dolžnosti Nemcev in tudi drugih evropskih narodov ob borbi velikega moža, ki stoji danes na čelu nemškega naroda.
Overtura k Wagnerjevi o-peri "Mojstri pevci" je v odlični izvedbi zaključila glasbeni del prireditve, nakar je krajevni vodja stranke v strumnih besedah podal izjavo trdne vere in zaupanje Nemcev v svojega voditelja.
Vsi navzoči so nato stoje zapeli himne nemškega naroda in je bila s tem nadvse zbrana in resna proslava velikega praznika zaključena.
Opomba: Dr. Milko Kos in dr. Milan Vidmar sta tista dva gospoda, katerih imena je p. Ambrožič na SANS-ovi seji 12. aprila rabil za dokaz, da so vse vodilne o-sebe stare Slovenije proti Osvobodilni fronti in partizanom ter z ostalim narodom vred čakajo zaveznikov in osvobojenja. Komaj dober teden po dotični seji pa najdemo oba ta gospoda s knezoškofom vred v ljubljanski operi pri proslavi Hitlerjevega rojstnega dne, kjer so "vsi navzoči zapeli himne nemškega naroda"...
SANS.
PRVO ZASEDANJE
Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta
SKLEPI IN ODLOKI 1944.
Izdalo Predsedstvo Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta, (SNOS).
UVOD
Prvo zasedanje SNOS, ki se je vršilo dne 19. in 20. februarja 1944, je brez dvoma mejnik v razvoju slovenskega narodnega osvobodilnega gibanja, če so vsa naša večja zborovanja — tudi Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda — doslej pretresala predvsem taka politična vprašanja, ki so značilna za množično gibanje, je prvo zasedanje SNOS neposredno in ustvarjalno razpravljalo zlasti o graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije, o graditvi naše
ljudske demokracije, o gospodarskih vprašanjih, o prosvetnih in kulturnih problemih. Odloki, ki jih je sprejelo prvo zasedanje SNOS in ki jih v celoti vsebuje pričujoča brošura, niso več samo odloki, kakršni so doslej spremljali bolj ali manj samorasli, iz neposredne narodne osvobodilne borbe izvirajoči in neposrednih potrebam narodnega osvobodilnega gibanja ustrezni pohod slovenske narodne oblasti, temveč so že neprimerno več. So temelji naše narodne oblasti in ljudske demokracije v — svobodni bodočnosti.
Osrednji dokaz za tako trditev so Deklaracija o vzpostavitvi Nacionalnega komiteta osvoditve Slovenije, Deklaracija o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva ter Odlok o razpisu volitev v Narodne Osvobodilne odbore.
Deklaracija o vzpostovitvi Nacionalnega komiteta osvoboditve Slovenije nudi jasen obris narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije. Deklaracija o dolžnostih in pravicah slovenskega ljudstva, zlasti pa Odlok o volitvah v Narodne Osvobodilne odbore jasno podaja osnove pristne ljudske demokracije, zgrajene na zakonitosti ter najbolj demokratičnih načelih o istočasnosti.zakonodajne, odnosno naredbodajne in izvršne oblasti, o samoupravi, o rasti višjih samoupravnih organov na temelju nižjih, o odgovornosti navzgor in navzdol, o dejanskem stanju za ljudsko kontrolo nad delom ljudskih predstavnikov in predstavništev.
Skozi prizmo teh dokumentov je treba razmotrivati tudi druge odloke, sprejete na prvem zasedanju SNOS. V tej zvezi naj zlasti naglasim Odlok o ukinitvi Varnost-noobveščevalne službe kot posebne, izredne organizacije s posebnimi, izrednimi pooblastili ter Odlok o vzpostavitvi verske komisije, ki predstavlja ponovno zakonsko jamstvo za svobodo vesti, veroizpovedi in bogočastja.
Nikakor ni slučaj, da se je prvo zasedanje SNOS vršilo po zgodovinskem drugem zasedanju AVNOJ-a če je Kočevski Zbor skupno s podobnimi zbori pri drugih narodih Jugoslavije sodil med temeljne pogoje za drugo zasedanje AVNOJ-a, pa je drugo zasedanje AVNOJ-a nujna osnova za sistematično graditev resnične narodne oblasti tako pri slovenskem kakor pri ostalih jugoslovanskih narodih. Tudi iz tega je razvidna neizpodbitna resnica, da sta graditev močne Jugoslavije .in graditev demokratične oblasti jugoslovanskih narodov — isti, popolnoma isti proces, pri katerem se ne moremo odreči prve njegove strani, ne da bi se hkrati odrekli druge, in obratno.
Narodno osvobodilno gibanje je pod genijalnim političnim in vojaškim Titovim vodstvom doseglo že svojo višjo stopnjo.
če,se je naša politika doslej predvsem ukvarjala z združevanjem vsega pozitivnega, kar narod premore -v narodni osvobodilni borbi, — se sedaj ukvarja že tudi z problemi graditve, smotrene, načrtne, v perspektivo usmerjene graditve demokracije in narodne oblasti. Če je torej naša politika imela predvsem pečat političnega gibanja, nosi sedaj že tudi državniški pečat. To pa hkrati pomeni, da je naša osvobodilna slovenska in jugoslovanska politika, ki jo je v svojem referatu na prvem zasedanju SNOS tako izčrpno s pogledom na preteklost in bodočnost, analiziral podpredsednik NKOJ in IOOF, naš vodilni tovariš Edvard Kardelj, že pričela roditi sadove, ki jih narod od nje pričakuje — ne le za osvoboditev temveč tudi za svojo srečno bodočnost.
Včasih smo Slovenci sebe imenovali narod — hlapcev, a Osvobodilna borba nas je preoblikovala v narod — borcev. V sedanjem razdoblju osvobodilnega boja ra-stemo hkrati kot — državni narod, ki gradi svojo ožjo slovensko in skupno jugoslovansko narodno oblast v ne-razdružljivi povezanosti z enako državnimi narodi — federativne, bratske in prav zato močne Jugoslavije.
ODLOK
PREDSEDSTVA SNOO O SKLICANJU SNOO K PRVEMU REDNEMU ZASEDANJU S KATERIM -JE PREDSEDNIK JOSIP VIDMAR ODPRL ZASEDANJE
Predsedstvo SNOO je s svojim odlokom z dne 5. februarja 1944 sklicalo člane SNOO k prvemu zasedanju. Ta odlok se glasi: SNOO se sklicuje na prvo redno zasedanje, ki se bo vršilo od dne 19. II. 1944 dalje v kraju, ki bo članom posebej sporočen. — Kot predsednik SNOO ugotavljam, da je prvo zasedanje odprto,
VERIFIKACIJSKA KOMISIJA
izvoljena na prvem zasedanju SNOO. Prvo zasedanje SNOO je soglasno izvolilo naslednje svoje člane v svojo Verifikacijsko komisijo; Dr. Darka černeja, Lidijo Šen-tjurc, in prof. Joška Zemljaka.
SKLEP
O PREIMENOVANJU SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA ODBORA-
Zaradi oblikovanja organov narodne oblasti, sklene Slovenski Narodni Osvobodilni Odbor; člen 1. Slovenski Narodni Osvobodilni Odbor se kot najvišji zakonodajni in izvršni organ na slovenskem ozemlju preimenuje v SLOVENSKI NARODNI OSVOBODILNI SVET (SNOS). Člen 2. Ta sklep postane takoj obvezen.
Dne 19. februarja 1944.'
DEKLERACIJA
O POTRDITVI DELA SLOVENSKE DELEGACIJE NA DRUGEM ZASEDANJU AVNOJ-A
Prvo zasedanje Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta v celoti odobrava in potrjuje delo slovenske (Nadaljevanje na 3 strani)


PRVO ZASEDANJE
Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta
(Nadaljevanje iz 2 strani) delegacije na drugem zasedanju protifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije z dne 29. novembra 1943 v Jajcu.
Slovenski narod se je združil z narodi Srbije, Hrvatske, Makedonije, črne gore ter Bosne in Hercegovine v enotni državni skupnosti, v federativni Jugoslaviji, zgrajeni na principih resnične ljudske demokracije in narodne enakopravnosti, svobodne, po svoji lastni volji, na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe, vključno pravico odcepitve, pa tudi združitve z drugimi narodi.
Zavedajoč se, da so v demokratični in federativni Jugoslaviji zajamčene slovenskemu narodu vse pravice, ki mu pripadajo kot svobodnemu narodu, se SNOOS kot najvišje zakonodajno in izvršno telo slovenske narodne oblasti v imenu slovenskega naroda zavezuje, da bo slovenski narod častno izvršil obveze, ki izhajajo iz njegove pripadnosti federativni Jugoslaviji na čelu z Nacionalnim ko-'mitetom Osvoboditve Jugoslavije kot začasno vlado narodov Jugoslavije, kot najvišjim zakonodajnim in izvršnim organom oblasti narodov Jugoslavije.
SNOS izjavlja, da slovenski narod kot del demokratične federativne Jugoslavije ne priznava nikomur razen AVNOČ-u in NKOJ-u pravice, da ga zastopa pred inozemstvom. Zato pričakuje, da bodo zavezniške vlade odrekle vsako nadaljno podporo izdajalski begunski vladi v Kairu ter da bodo priznale demokratično voljo slovenskega in vseh drugih narodov Jugoslavije s priznanjem NKOJ kot edine zakonite vlade Jugoslavije.
IZJAVA
SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA SVETA O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH SLOVENSKEGA LJUDSTVA
Slovenski narodni osvobodilni svet na svojem prvem zasedanju slovesno izjavlja:
1.	da je Slovensko narodno osvobodilno gibanje^ po svoji vsebini globoko demokratično in pristno človečan-sko, kot sestavni del enako demokratičnega in človečan-skega jugoslovanskega narodnega osvobodilnega gibanja zapisalo na svoj prapor — ustrezno doslednemu pojmovanju človekove in narodne svobode — borbo za naslednje pravice slovenskega ljudstva; zakonitost, enakopravnost ne glede na spol, narodnost in raso, svobodo vesti besede, tiska, zborovanja in združevanja, nedotakljivost osebnosti in stanovanja, pravico do dela, oddiha in starostne preskrbe.
2.	da narodno osvobodilna borba in narodna oblast te pravice že sedaj uveljavljata, kolikor dovoljuje okupatorjev teror in okoliščine težke domovinske vojne proti okupatorju ter narodnim izdajalcem.
3.	da je obramba domovine osnovna dolžnost državljana.
4.	da je naravna posledica narodnega izdajstva poleg drugih kazni izguba državljanskih pravic.
DEKLARACIJE
SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA SVETA O VZPOSTAVITVI NACIONALNEGA KOMITETA OSVOBODITVE SLOVENIJE
I.	Prvo zasedanje Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta slovesno ugotavlja in izjavlja, da nudijo zgodovinski sklepi drugega zasedanja AVNOJ-a in nova, demokratična, na bratstvu svojih narodov temelječa, federativna Jugoslavija, grajena pod genijalnim političnim in vojaškim vodstvom maršala Tita, slovenskemu narodu vso pravico in možnost, imeti v okviru skupne jugoslovanske države z NKOJ na čelu — svojo lastno nacionalno vlado. Nacionalni komitet osvoboditve Slovenije bo zato vzpostavljen, čim bodo dani potrebni pogoji.
II.	Prvo zasedanje Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta nalaga svojemu Predsedstvu (Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte slovenskega naroda) v katerem so na osnovi sklepa Kočevskega Zbora vsebinsko združene funkcije političnega vodstva OF, Predsedstva Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta in Nacionalnega komiteta osvoboditve Slovenije — ker v pogledu narodne osvobodilne borbe in graditve narodne oblasti na slovenskem ozemlju zadostuje za sedanjo prehodno in pripravljeno razdobje pred vzpostavitvijo Nacionalnega komiteta osvoboditve Slovenije — da takoj preide k organizaciji in vodstvu svojih upravnih odsekov (odsek za notranje zadeve, odsek za izgradnjo narodne oblasti, odsek za gospodarstvo, odsek za finance, odsek za prosveto, odsek za zdravstvo, odsek za obnovo, itd.), ki bodo pret-vorjeni v ustrezna poverjeništva, čim bo vzpostavljen Nacionalni komitet osvoboditve Slovenije.
Dalje nalaga Slovenski Narodni Osvobodilni Svet svojemu Predsedstvu, da poveže te odseke v smislu federativne izgradnje nove Jugoslavije že sedaj z ustreznimi poverjeništvi Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije, kolikor to zahteva potreba enotnega državnega vodstva.
ODLOK
0 OSNOVANJU ZAKONODAJNEGA ODBORA NARODNEGA OSVOBODILNEGA SVETA
Člen 1. V Slovenskem Narodnem Osvobodilnem Svetu (SNOS) se ustanovi zakonodajni odbor z nazivom "Zakonodajni odbor Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta", člen 2. Zakonodajni odbor SNOS je sestavljen iz predsednika in desetih članov, ki jih izvoli SNOS iz svoje srede z navadno večino glasov, člen 3. Naloga Zakonodajnega odvora SNOS je zlasti iniciativno sodelovati pri izgraditvi pravega reda, skrbeti za skladnost z osnovnimi demokratičnimi načeli ureditve Slovenije in Jugoslavije, varovati zakonitost in temeljne pravice državljanov. V ta namen ima pravico do zakonodajne pobude, pretresa zakonske predloge, izdaja o njih svoje mnenje in kozul-tativno ugotavlja skladnost odlokov splošnega značaja, ki jih izdajajo organi ljudske oblasti, z uveljavljenimi zakoni, člen 4. Zakonodajni odbor SNOS posluje na podlagi poslovnika, ki si ga sam določi in ki ga pri prvem zasedanju v naknadno odobritev predloži — SNOS-u. Sklepa se z navadno večino glasov, člen 5. Ta odlok postane polnomočen, ko ga sprejme SNOS in postane obvezen z objavo tega odloka.
ZAKONODAJNI ODBOR SNOS
IZVOLJEN NA PRVEM ZASEDANJU. Slovenski Narodni Osvobodilni Odbor je izvolil na svojem prvem zasedanju naslednji odbor: predsednik Dr. Lado Vavpotič, člani: France Bevk, Jože Kralj, Maks Krmelj, Ivan Novak, kapitan Štefan Pavlič, Jošip Rus, Peter Stante, Vida Tomšič, dr. Jože Vilfan, in Boris Ziherl.
ODLOK
0 RAZPISU VOLITEV V NARODNE OSVOBODILNE ODBORE
člen 1. Slovenski Narodni Osvobodilni Svet nalaga v

zvezi s .sklepom Zbora odposlancev slovenskega naroda z dne 3. oktobra 1943 točka L-3 predsedstvu SNOS, da razpiše volitve v krajevne, okrajne in okrožne Narodne osvobodilne odbore. Člen 2. Krajevni narodni osvobodilni odbori, Okrajne in Okrožne skupščine s svojimi izvršnimi odbori so samoupravne edinice, zgrajene na osnovnih načelih slovenske in jugoslovanske narodne oblasti o isto-časnosti zakonodajne odnosno naredbodajne in izvršne oblasti. Delujejo na svojem področju v okviru veljavnih zakonov in splošnih odlokov višjih samoupravnih organov, k,i izhajajo iz nižjih samoupravnih edinic. Člen 3. Voliti in voljeni biti morejo vsi moški in ženski državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti, vključno vojaške osebe ne glede na starost, izvzemši umobolne in osebe, katerim so odvzete državljanske pravice, člen 4. Volitve odbornikov v Krajevne narodne osvobodilne odbore se vrše naravnost in neposredno. Volitve v Okrajno skupščino se vrše na ta način da izvolijo volilci krajevnih odborov neposredno člane Okrajne skupščine. Okrajne skupščine izberejo iz svoje srede izvršni odbor, ki se imenuje Okrajni narodni osvobodilni odbor. Okrajne skupščine volijo iz svoje srede člane Okrožne skupščine, ta pa izbere iz svoje srede izvršni odbor, ki se imenuje Okrožni narodni osvobodilni odbor. Okrajni narodni odbori so za svoje delo odgovorni Okrajnim skupščinam in Okrožnim narodnim osvobodilnim odborom. Okrožni narodni osvobodilni odbori so za svoje delo odgovorni Okrožnim skupščinam in Predsedstvu SNOS. član 5. Predsedstvo SNOS določi število odbornikov in članov teh odborov, volilni red in čas volitev, dalje izvede volitve v vse narodne osvobodilne skupščine in odbore.
Predsedstvo SNOS določi z odlokom pristojnost in način dela Krajevnih narodnih osvobodilnih odborov, Okrajnih in Okrožnih skupščin ter njih odborov. Pri prvem zasedanju pa mora predložiti ta odlok SNOS-u. Člen 6. Vsak neposredno izvoljeni odbornik in član skupščine mora poročati svojim volilcem o svojem delu in jim zanj odgovarja ter je lahko vsak čas odpoklican, če to sklene večine volilcev po postopku, ki ga določi Predsedstvo SNOS.
člen 7. Ta odlok zadobi moč, ko ga sprejme Slovenski Narodni Osvobodilni Svet in postane obvezen z dnevom objave.
ODLOK
O ZVIŠANJU ČLANOV SNOS IN O POSTOPNIH DODATKIH VOLITVAH
člen 1. Dosedanje število članov SNOS se zviša odi 120 na 180 članov.
Člen 2. Dodatnih 60 članov voli: Ozemlje Pokrajinskega odbora O.F. za Slovensko Primorje 20 članov; O-zemlje Pokrajinskega odbora O.F. za štajersko 21 članov; in Ozemlje Pokrajinskega odbora O.F. za Gorenjsko in Koroško 19 članov. Predsedstvo SNOS porazdeli te člane na posamezna okrožja.
Člen 3. Zaradi izrednih vojnih razmer izvedejo te volitve postopno z osvoboditvijo slovenskega ozemlja ta-mošnje okrožne narodne osvobodilne skupščine. Voiilci so člani Okrožnih narodnih osvobodilnih skupščin, ki volijo naravnost in neposredno. Postopek in čas določi Predsedstvo SNOS. .
člen 4. Ta odlok zadobi moč, ko ga sprejme SNOS in stopi v veljavo v objavo.
ODLOK
O USTANOVITVI KOMISIJE PRI PREDSEDSTVU SNOS ZA UGOTOVITEV ZLOČINOV OKUPATORJEV IN NJIHOVIH POMAGAČEV
V duhu deklaracije moskovske konference iz oktobra 1943 ter skladno z odlokom Predsedništva AVNOJ, a št. 10 z dne 30. novembra 1943 se sklene;
Člen 1. Za ugotovitev odgovornosti, izsleditev in kaznovanje vseh krivcev, odgovornih za zločine, ki so jih in ki jih še bodo na slovenskem ozemlju zagrešili okupatorji in njihovi pomagači, ter za ugotovitev in povrnitev po teh zločinih slovenskemu narodu nastale škode se postavlja komisija pri Predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Ta komisija sodeluje z ustrezno Državno komisijo pri NKOJ. Člen 2. Predsedstvo SNOS imenuje Predsednika in potrebno število članov komisije in ji predpiše poslovnik, člen 3. Ta sklep zadobi moč, ko ga sprejme Slovenski Narodni Osvobodilni Svet in stopi v veljavo z objavo.
ODLOK
O USTANOVITVI VERSKE KOMISIJE PRI SLOVENSKEM NARODNEM OSVOBODILNIE SVETU.
Da se zavaruje nemoteno bogočastje in bi se brez težav uredili odnosi med slovensko narodno oblastjo in cerkvijo, se sklene; člen 1. Pri Slovenskem Narodnem Osvobodilnem Svetu se ustanovi Verska komisija, ki ima predsednika in 8 članov iz vrstah laikov in duhovnikov. Predsedstvo SNOS se pooblašča, da ob ustanovitvi imenuje predsednika in člane Verske komisije. Poslovnik si ta določi sama, predložiti pa ga mora v odobritev Slov. Nar. Osvob. Svetu pri prvem zasedanju. Člen 2. Naloga Verske komisije je zlasti Varovati nemoteno izvrševanje bogočastja; raziskovati in ugotoviti v vseh panogah javnega in zasebnega življenja vsebino, vpliv in učinke dosedanjega razmerja med cerkvijo in slovensko narodno oblastjo na slovenskem ozemlju; sodelovati pri urejanju tega razmerja zlasti s tem, da pri nastalih nesporazumih izdaja mnenja in stavi predloge, dalje da pomaga organom ureditev razmerja med cerkvijo in slovensko narodno oblastjo s tem, da daje pobudo in predloge ter prido-biza potrebno gradivo, člen 3. Ta sklep zadobi moč, ko ga sprejme Slovenski Narodni Osvobodilni Svet in stopi v veljavo z objavo,
ODLOK
O UKINITVI VARNOSTNOOBVEŠČEVALNE SLUŽBE.
1.	V stremljenju da pospešuje ter izgradi demokracijo na vseh področjih, javnega življenja, in spričo dejstva, da narodni izdajalci vse bolj izgubljajo tudi poslednje korenine med slovenskim narodom, ukinja SNOS Var-nostnoobveščevalno službo kot posebno, izredno organizacijo s posebnimi, izrednimi pooblastili in polnomočji za borbo proti peti koloni. Kolikor ostaja posameznih organov dosedanje VOS so potrebni, in se podredijo Odseku za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS in se vključijo v redno organizacijo tega odseka.
2.	Prvo zasedanje Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta izreka celotni VOS priznanje za njeno triletno borbo proti peti koloni in narodnem izdajstvu.
NOVA ČLANA SNOS
IZVOLJENA PRI NADOMESTNIH VOLITVAH NA .... PREDLOG OKROŽIJ LJUBLJANA IN GORICA. Za okrožje LJUBLJANA; VIDA TOMŠIČ, za okrožje GORICA: JOŽE SREBRNIČ.
Ponosni bodite da ste sinovi m hčere junaškega naroda
NARODNO OSVOBODILNA VOJSKA SIMBOL NARODNEGA EDINSTVA
Toronto — Pretekli četrtek in ravno ko je bila prej-šna izdaja lista že v tisku, pojavil se je v naši sredini na uredništvo častnik Narodnoosvobodilne armade, Ni-kola Vukša, kateri služi na jugoslovanskem parniku, kot politični častnik že od aprila meseca odkar je zapustil bojno polje v Jugoslaviji.
Nikolaj Vukša, je po narodnosti Hrvat in je rojen v Dalmaciji, čitatelji se bodo spominjali njegovega članka "propadla gnila Jugoslavija", katerega je napisal ob priliki prvega poseta v kanadske luke za naš tisk v Kanadi.
Ob priliki razgovora z mladim partizanskim častnikom o borbi narodov Jugoslavije, je dejal: Ponosni bodite, da ste sinovi in hčere junaškega naroda, kateri je pod ceno potokov krvi visoko dvignil prapor Nove bratske svobodne federativne Jugoslavije. Ta prapor je cena njegove krvi — cena tisočev mladih življenj — toda obenem nezlomljiva cena njegove bodočnosti".
"Ni mogoče v kratkih besedah opisati skozi kakšne strahote je šel narod, trpljenje in muke, ter naposled krvavo in neenako borbo proti okupatorjev in doma-ših izdajalcev. Sovražnik je izkoriščal rasno in versko miržnjo, da bi dosegel svoj zločinski cilj. Toda narodi Jugoslavije spoznavajoč prevaro, so se oklenili tesno ok-
rog svoje narodne vlade maršala Tita in Narodi^o-os-vobodilne vojske, vedoc da je mogoče ohraniti narodni obstanek in zagotoviti bodočnost bratskih narodov v ob-menjnosti Jugoslavije, le v
Nikolaj Vukša, politični Komisar NOV.
bratski in nezlomljivi slogi ter sporazumu.
"Takoj po zlomu Italije in po naključju sem prispel s parnikom v Alžir. Topot sem bil priča globoke narodne zavesti bratov Slovencev, večina iz prej okupiranega Primorja in obmejnosti Jugoslavije, kateri so bili nasilno mobilizirani v italijansko armado. Po zlomu Italije so prišli pod oblast zavezniške armade in so na
SKLEP
O SPOJITVI NARODNEGA OSVOBODILNEGA SVETA
ZA SLOVENSKO PRIMORJE Z ORGANI SLOVENSKE NARODNE OBLASTI.
Člen 1. Sklep Narodnega Osvobodilnega Sveta za Slovensko Primorje z dne 13.1.1944, s katerim se ta raz-pušča, sprejme Slovenski Narodni Osvobodilni Svet, odobravajoč ga na znanje. Pristojnost dosedanjega Narodnega Osvobodilnega Sveta za Slovensko Primorje se prenese na Predsedstvo SNOS (IOOF). člen 2. Predsedstvo Primorja. Zato se zviša število 10 članov Predsedstva SNOS (IOOF), v točki 11-11 sklepa Zbora odposlancev slovenskega Naroda z dne 3. X. 1943 o predstavništvu in vodstvu slovenske narodne osvobodilne borbe itd. na 11 članov. Volitev tega člana Predsedstva SNOS izvrši Slovenski Narodni Osvobodilni Svet na svojem prvem zasedanju. Člen 3. Ta odlok zadobi moč in postane obvezen, ko ga sprejme Slovenski Narodni Osvobodilni Svet.
VOLITEV ČLANA V PREDSEDSTVU SNOS (IOOF)
Na temelju sklepa o spojitvi Narodnega Osvobodilnega Sveta za Slovensko Primorje z organi slovenske narodne oblasti, je Slovenski Narodni Osvobodilni Svet na svojem prvem zasedanju soglasno izvolil za enajstega člana Predsedstva SNOS (IOOF) pisatelja FRANCETA BEVKA.
ODLOK
O ODOBRITVI ODLOKOV IN SKLEPOV PREDSEDSTVA SNOO (IOOF) ZA DOBO OD PRVEGA ZBORA ODPOSLANCEV SLOV. NARODA DO PRVEGA ZASEDANJA SNOS.
Člen 1. Odobre se vsi odloki in sklepi, ki jih je Predsedstvo SNOO (IOOF) izdalo v času od 3. oktobra 1943 dalje, člen 2. Ta sklep zadobi moč, ko ga sprejme Slovenski Narodni Osvobodilni Svet in stopi v veljavo z dnem objave.
ODLOK O IZDAJI PLAČILNEGA BONA.
čl.l. Predsedstvu SNOS se nalaga, da izda postopno po potrebi kot zakonito plačilno sredstvo na osvobojenem ozemlju Slovenije plačilne bone v iznosu 100 milijonov lir v enotah po 1,5,10,50,100,500 in 1000 lir. Svote posamez-, nih enot določi Predsedstvo SNOS. Čl. 2. Pravilnik k temu odloku izda predsedstvo SNOS. čl. 3. Ta odlok zadobi moč, ko ga sprejme SNOS in stopi v veljavo z objavo.
ODLOK O NARODNEM DAVKU.
čl. 1. Na temelju sklepa Zbora odposlancev slovenskega naroda o splošni mobilizaciji vse ljudske sile in vseh gmotnih sredstev slovenskega naroda od 3. X. 1943, ter vseh prejšnih odlokov o narodnem davku se dosedanje davčno poslovanje poenoti s tem, da se ustanovi narodni davek s splošnodavčno obveznostjo na dohodke vsake vrste in na imovino, ki donaša koristi. Neobdavčena ostane imovina, ki je potrebna za obstoj davčnega obvezanca in oseb, za katere je dolžan skrbiti. Obdavčenje se mora vršiti sorazmerno višje, v kolikor znatnejši je dohodek ali imovina, ki se ima obdavčiti.
Čl. 2. Okrajni Narodni Osvobodilni Svet ustanovi na temelju javne razprave s člani krajevne skupnosti, kateri pripada davčni zavezanec, in ob njegovem sodelovanju višino, čas in način izpolnitve davčnega bremena, ki ga ima ta zavezanec nositi za posamezno davčno leto. Davke pobirajo krajevni Narodni osvobodilni odbori, čl. 3. Davčna obveznost se izpolnuje s plačilom v gotovini ali pa z dajatvami v naravi. Slednjih Okrajni narodni osvobodilni odbor ne more predpisati, temveč se lahko ustanove samo sporazumno.
čl. 4. Predsedstvo SNOS predpiše pravilnike k temu odloku.
Čl. 5. Ta sklep zadobi moč, ko ga sprejme SNOS in stopi v veljavo z objavo.
(Nadaljevanje na 4 strani)
ta način bili nastanjeni v taborišču v Alžirju. Bilo jih je okrog 80.
Ni bilo treba dalj času za spoznavanje drug z drugim. Petokraka na kapi je zadostovala, d,a so mi zaupali svoje težnje, ki so jih gojili napram Narodno-osvobodilni armadi. Povedali mi so, da so jim agenti bivše kairske vlade ponujali službo in zaslužek, da se priključijo bivši jugoslovanski vojski, namreč Mihajloviču. Odklonili smo seveda tako ponudo in smo Šli rajši delati za samo hrano tukaj pri zavezniški armadi, dokler se nam ne izpolni želja, da se pridružimo resnični naši armadi maršala Tita.
Tem besedam jaz nimam kaj dodati je pripomnil Nikolaj Vukša, kajti same za sebe vam jasno izražajo globoko zavest Slovencev, kateri so skozi zadnjih 23 let živeli pod peto italijanskega fašizma. Enako je narodna zavest pri bratih Srbih, Hrvatih, Črnogorcih, Macedon-cih itd. Zaprav med narodom je skozi krvavo in neprimerno borbo vzrastlo medsebojno zaupanje in bratstvo do take stopnje, da se govori, če pade udarec po bratu Slovencu, enako boli brata Hrvata, Srba, Črnogorca, Macedonca in obratno.
Naša mladina je simbol vzstajnosti. Tisoči mladih fantov in deklet so najmočnejši steber Narodnoosvobodilne armade. Mladinski odredi Narodno-osvobodilne armade so z pesmijo premagovali vse najtežje. Mi smo se skozi neprimerno borbo privadili neverjetnemu življenju. Ko smo bili lačni ali utrujeni ali pa smo šli v borbo, smo vedno prepevali naše narodne in nove partizanske pesmi. One so nam olajševale napor, bodrile nas in nam dajale korajžo. Ni bil samo en slučaj, da je tovari-šica odtrgala kos svojega krila in z njim zavezale težko rano tovarišu. Odkod riaj bi vzeli potrebne zavoje razen, da smo jih zaplenili od sovražnika ali pa so jih zaplenili posebni odelki mož in žena n,a okupiranem ozemlju in nam ob priliki izročili. Delili smo medseboj v bratski zaupnosti poslednji košček kruha. Z eno besedo delili smo dobro in zlo.
Vam bo mogoče neverjetno, toda povem vam, da Jugoslaviji, oziroma narodi Jugoslaviji, niti odaleč niso to, kar so bili pred to vojno, njimi je vzrastel novi duh narodne zavesti, kateri sega daleč v preteklost in pa polaga močne stebre za njihovo bodočnost. Roka v roki se gradi Nova svobodna in federativna Jugoslavija v kateri ne bo vladala samovolja ozke in sebične skupine, nego narod sam za svoje lastne interese. Toda potrebna je pomoč zdaj bolj kot nikdar prej, da bi uspešno izvedli svoja velika narodna dela. In vi kanadski Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci, lahko veliko pomagate vtem oziru. Vi lahko pomagate denarno, tudi z obleko in o-butvijo, toda poglavitno z vašo enotnostjo in medsebojno slogo. Odstranite od sebe razna zbadanja in prezir, ter se oklenite gesla : "Vse za pomoč za čimprejšno zmago nad fašizmom in pa pomoč vašim bratom in sestram v stari domovini."
Mislim da je na svojem mestu, da poleg vsega omenim tudi zavezniško pomoč Narodno-osvobodilni armadi. Na tisoče našega ljudstva je našlo zavetje v Italiji, Afriki in srednjem vzhodu z pomočjo naših zaveznikov. Tisoči in tisoči naših ranjencev se nahaja v bolnišnicah zavezniške armade v Italiji, obenem pa naša armada dobiva orožje, municijo, obleko in tudi hrano. A vendar vse to na zadostuje in je potreba še večje in je upati, da bo stopnjema izboljšan celoten položaj in razmere.
Na delo bratje in sestre zdaj, ko vas kliče sveta dolžnost za svoje in narodne interese, je zaključil svoj pogovor Nikolaj Vukša. ;
Pisma zastopnikov in naroonikov
Geraldton — Cenjeno u-redništvo Edinosti: Pošiljam vam denarno nakaznico v znesku $11.00, to je za dve ponovne naročnine in pet dolarjev tiskovni sklad, ki jih je priložil br. Drago Sekulič, kateri je ravnokar prišel za par dni na počitnice iz gozdnega dela. Niti trenutka ni izgubil, da si ponovi naročnino in daruje nekaj za tiskovni sklad listu. Hvala bratu Sekulič!
želeti je da bi imel kaj več posnemalcev, kajti vsaj za delavce ni večjega in močnejšega orožja, kakor njihov časopis, kateri zvesto zagovarja njihove interese in kaže pravo pot v srečnejšo bodočnost.
Sprejmite rojaške pozdrave :
Ela Garbas.
Windsor — Dragi George ! S tem pismom ti pošiljam $21.00 to je tri dolarja za novo in drugih 18 dolarjev za šest ponovnih naročnin. Na novo so se naročili: S. Hartman, F. Kosi. J. Jer-še, F. Magdič in L. Zdravje, vsi iz Windsorj,a. Na novo pa se je naročil Frank Kovač iz Detroita.
L. Zdravje.
Timmins — Cenjeni urednik Edinosti! Pošiljamo po br. John šeme, delegatu tretje redne konvencije VPZ. Bled., v gotovini $43.75, kar je za 14 ponovnih naročnin in eno novo za pol leta. Ponovne naročnine so zbrali Anica Starič, katera je dobila tudi novo za pol-leta, Ignac Župančič in M. Slak.
Nekoliko naročnikov se je preselilo od tukaj neznano kam, zato zaustavite list dokler se ne oglacijo.
Iskrene pozdrave in obilo uspeha listu.
M. Slak.
Perron, Que. — Cenjeno uredništvo Edinosti: Oprostite ker sem malo zaostal z naročnino. Tukaj vam pošiljam denarno nakaznico za tri dolarja na račun ponovne naročnine in prosim da
mi pošiljate list na moj novi naslov, ker kot vam je znano Pescalies mestece je pogorelo pred nekoliko meseci v zadnjem gozdnem požaru.
S pozdravom.
M. Flainik.
•
Geraldton — Tukaj priloženo vam pošiljam tri dolarja za ponovitev naročnine, katera mi je potekla in obžalujem, da nisem opazoval datuma radi preobloženega dela in sem tako nekoliko zaostal.
želim veliko napredka listu Edinost, kakor tudi vsem čitateljem in čitateljicam.
J. Deržaj.
Port Arthur — Pošiljam šest dolarjev, to je za eno ponovno naročnino in tri dolarja za tiskovni sklad, katere je priložil J. Kauzlarič.
T. Cimprič.
Kirkland Lake — Cenjeni urednik Edinosti: Ker mi naročnina poteče koncem tega meseca, rajši pošljem prej, kakor pa da bi bil zaostan-kar pri Edinosti.
Toliko za prijazno nazna-nje in ostajem zvest naročnik.
R. Brozovič.
Vancouver — Dragi prijatelj George! Prilagam denarno nakaznico v znesku $10.00, namreč za dve pono-. vni naročnini, tri dolarja je priložil za tiskovni sklad M. Spoljarič in en dolar J. Kas-telc.
J. Popovič.
New Westminister — Cenjeno uredništvo. Prilagam denarno nakznico v znesku $1.50, na račun dosedanje naročnine. Kot sem vam zadnjič pisal vzrok, da ne morem ostati nadaljni naročnik mi zaustavite list.
A. Kernishar.
Windsor — Cenjeni urednik Edinosti: Priloženo pošiljam $1.75 za polleta novo naročnino, katero mi je izročil rojak F. Modic.
Iskrene pozdrave.
John Škof.
ŽENSKI KROŽEK ZA POMOČ STAREMU KRAJU
Timmins — Pred štirimi leti smo se me slovenske in hrvaške žene organizirale, kot znano v ženski krožek Slovenk in Hrvatic. Ob vsta-novitvi krožka ni nas bilo veliko članic, a smo vendar v imenu krožka priredile nekoliko hišnih zabav v prid dobrodelnih stvari, kakor tudi pozneje smo pletle nogavice, jopiče itd., za Rdečo Armado Sovjetske Unije. Delale smo pač za eno ali drugo stvar, kar je bilo potrebno na prosvetnem ali kulturnem polju.
Predaleč bi me zavedlo
naštevajoč težkt>$s ženskega krožka, poglavitno seveda v pridobivanju novih članic. Takrat je na v pogled morda marsikatera rojakinje vsled nerazumevanja potrebe da smo tudi me žene organizirane, se bolj hladno ponašala napram ženskemu krožku. Včasih se je slišala tudi sem in kje kakšna pikra beseda, češ potika se v politiko itd. Seveda take besede zbodejo človeka v srce, toda zavedajoč se da se izgovarjajo edino vsled nerazumevanja se premaguje in deluje za dobro delo naprej. Tako smo tudi me od vstanovitve krožka delovale za eno ali drugo stvar, ne oziraje se na težkoče in tu in tam prigovor.
Doba. ki smo jo preživeli skozi zadnja štiri leta, opravičuje naše delo in še vedno kliče na pomoč vse one, ki so bodisi vsled nerazumevanja ali pa odvračanja os-tali po strani. Danes je neizmerna potreba, da zberemo za lastne brate in sestre v stari domovini čimveč pomoči, posebno obleke in obutve. Ni nam treba ugibati ali jim je potrebna. Sovražnik, kateri je pomoril na tisoče nedolžnih bitij, požgal desetine mest in vasi, ni prizanesel bornim tovarnam. Medtem tudi, kdo pa je sejal lan in pripravljal predivo po okupiranem polju po katerem je besnelo sovražnikovo kopito in pustoš. Najbolj značilne besede v tem oziru so,
ki jih je zapisal Dragoljub čolakovič rekoč: "Kot je šla črna vojska teme in nasilja, tudi zemlja je ostala oropana in opustošena". Torej Slovenija in preostali deli Jugoslavije, kakor tudi okupirane Evrope, nam nudi lik strašnega pustošja in bo vzelo nekaj let predno se opomore k obnovitvi gospodarstva za najnujnejše.
Zato smo se žene v Timminsu sestale, kakor hitro smo dobile poročila iz vstanovne konvencije Združenih južno-slovenskih kanadčanov, da so dobri izgledi za odpoši-ljanje pomoči v stari kraj. Sestanek se je vršil z namenom, da se pogovorimo, kako in na kateri način dosežemo uspeh. Naš zaključek je bil, da se to prvo priključimo Svetu Kanadskih Južnih Slovanov, kateri nam pošlje potrebne listnine za zbiranje pomoči. Razdelile smo si ulice in smo šle takoj na delo, ter dosegle prav dober uspeh. Namreč zbrale smo obleke za 200 oseb, pa tudi skladišče nam je odstopila sestra Reza Zupančič, oziroma del svojega stanovanja na 104 — 5th Ave.
Tem potom je moja želja nasloviti par besed našim rojakinjam, katere še niso se pridružile k nam. Pridite in pristopite v naš ženski krožek! Pomagajte nam v tem plemenitem delu, katero gre v prid našim bratom in sestram v stari domovini. Storite to še danes — ne odlašajte do jutri. Zdaj je treba napeti vse sile in vse moči, da jim vsaj nekoliko olajšamo teško in naporno borbo za svobodo in srečnejšo bodočnost.
Enako naprošamo vse, ki imajo kaj za odati obleke ali obutve za pomoč našemu narodu, naj bodisi prinesejo na zgoraj omenjeni naslov, to je 104 — 5th Ave., ali pa obvestijo odbor. Darove za stari kraj se sprejema čez dan in tudi zvečer, vsak dan zaporedoma.
M. Slak.
flfjonski fond in drugo
Detroit — Nebom kritiziral posameznikov zakaj se je v slovenski pomožni akciji SS v treh letih tako malo nabralo. Vzrokov je več, glavni je, ker nismo kot je bilo prvotno nameravano vstanovili pomožno in politično akcijo istočasno, žal, da so bili nekateri naši vodilni možje in žene ob času, ko se je vs-tanavljala pomožna akcija, tako kratkovidni, misleči, da nam je politična akcija za pomoč takrat tako zasužnjenemu narodu v stari domovini nepotrebna. Izkazalo se je pozneje, da bo samo pomožna akcija brez pomena, če ne bo naš narod politično in gospodarsko svoboden, ker bi bilo vse kar bi mu poslali, le v korist Nemcem, I-talijanom in Madžarom. O-kupatorji so imeli v svojih programih, Slovence, kot narod popolnoma zatreti.
Dogodki v Sloveniji, ozir. Jugoslaviji so se začeli razvijati tako, da so mnogi naši možje in žene spoznali, da bo naš narod brez političnega delovanja za njegovo rešitev ostal suženj za večno. Zato je nastal Slovenski A-meriški Narodni Svet, nekaka konkurenca pomožni akciji v nabiranju prispevkov med ameriškimi Slovenci. Nekateri so se izjavili, da za politično akcijo ne dajo nič, druga pa, da je politična akcija za osvoboditev naroda v stari domovini bolj potrebna sedaj, kot pomožna in tako ni JPO-SS in ne SANS dobil toliko prispevkov, kot če bi bile obe akcije uk-Ijučeni v eni organizaciji. Moči so se cepile.
SANS je naredil veliko delo, njegova zasluga je, da nismo smatrani le narod hlapcev in dekel, kot so nas širši javnosti prikazovali nemški, laški in madžarski kul-tuironosci, pač pa narod herojev, ko se mu gre za življenjski in narodni obstanek. Svet sedaj ve kje žive Slovenci in se izgovarja njih krajevna imena pravilno, kar se ni nikdar preje zgodilo.
Slovenski narodni kongres je pred 2 leti v Clevelandu sprejel med drugimi resolucijami tudi 3 točke, ki raz-motrivajo v glavnem le ma-terijalno pomoč narodu v Sloveniji. V teh točkah se ni nikdar razpravljalo, ne na SANSovih sejah in ne javno v našem časopisju. Citiral bom le točki 1 in 3, ki se glase : "bodi sklenjeno,
1	"Da se naroči stalni organizaciji, ki se bo porodila na tem kongresu, naj nemudoma stori vse potrebno za vstanovitev posebnega odseka, čigar takojšna dolžnost bo to, da se natančno seznani z morebitnimi potrebami v Sloveniji po vojni ter najde to pot, po kateri se bo začel izvajati pomožni program med slovenskimi Amerikanci, zlasti pa med velikimi bratskimi organizacijami.
2	In da nadalje ugotovimo to, da bi po našem mnenju morali v ta namen ameriški Slovenci in njihove bratske organizacije zbrati sklad do petih milijonov dolarjev, a natančno vsoto pa določi posebni odsek, ki ga naj ustanovi iz tega kongresa nastala organizacija.
SANS je glavne naloge svojega političnega delovanja v Ameriki skoro dovršil, izvrzemivši gori omenjene točke. Mnogi delegatje smo na minuli SANSovi konvenciji v Clevelandu bili mnenja, da se bo našlo pota in načine, da se bo SANS in JPO-SS nekako združil. Čas je prišel, ko bo nam ameriškim Slovencev potrebno zbrati kar največ mogoče ma-terijalno pomoč našemu to strašno nesrečo preživelemu narodu, da bo po osvoboditvi, zopet počel živeti življenje človeka.
Delegatinja iz Detroita je imela pdedlog o tem smislu, pa ko je prišla na red na konvenciji razprava o pomožni akciji, je predsednik gledal drugam in je bila prezrta. Potem bi bil pa pred-
log iz dnevnega reda.
častni predsednik L. Adamič je izrazil upanje, da bodo ameriški Slovenci zbrali v teku čest mesecev fond v znesku $500.000 za pomoč narodu v stari domovini. Ta izjava se zdi, je bila važna, da bi ji konvencija morala posvetiti največjo pažnjo, sedaj, ko se bliža našemu narodu v domovini svoboda, a žal se je šlo preko nje brez vsake razprave in zaključka.
JPO je Fotičeva organizacija in je za nas le na papirju. Sploh za Jugoslavijo nima več nobenega pomena. SS privesek te organizacije, pa tudi bolj dremlje. Le par rojakov odbornikov SS se trudi in piše apele v našem novinstvu, drugače pa vodstvo te organizacije ne izda nobenih načrtov in programov. kako in s kom bo stopil v stik po osvoboditvi Slovenije, da ne bodo zopet, kot so bili po prvi svetovni vojni naše podpore deležni oni. ki niso bili potrebni, resnično potrebni pa niso nič dobili. Kdor sledi poteku dogodkom v domovini je prepričan, da se ^stara korupcija po osvoboditvi Slovenije ne bo ponavljala, ker bo bodoča uprava Slovenije in Jugoslavije skrbela, da bo imel vsak iste pravice in dolžnosti. Vendar pa je potrebno dati nepoučenim od strani centralnih organizacij najboljša pojasnila.
Je pa sedaj vse eno kdo prispevke nabira. SANS in SS omasta to pravico, za pošiljati pomoč v domovino pa le Združeni Odbor južnoslo-vanskih Amerikancev, ki je z velikim trudom in največ po zaslugi Adamiča pridobil to pravico. Torej ZOJSA sedaj deluje kot politična in pomožna organizacija ameriških Jugoslovanov in ni razloga zakaj bi morali imeti Slovenci dve organizaciji, ki ovirajo ena drugo, vsaj smo dosedaj delovali eno in isti ljudje za obe organizaciji. če hočemo da bomo do-
VABILO NA VINSKO TRGATEV
St. Catharinec — Cenj. U-redništvo! Upam da bodete ugodili moji želji ter priobčili teh par vrstic v časopisu "Edinost" z katerimi imam željo povabiti rojake iz St. Catharines in okolice da se zagotovo udeleže naše prireditve oziroma Vinske Trgatve dne 7 oktobra ob 7 zvečer pri rojaku F. Strac-u, da se zopet enkrat skupno razveselimo, kajti že je precej času odkar smo imeli kaj-takšnega oziroma nas odsek "Novo Mesto" št. 12. V.P.Z. Bled še sploh ni imel Vinske trgatve iz za obstoja istega zatorej bodemo napravili na nekakšen izvenreden način. Torej pridite da vidite saj bode vsega kar si boste poželeli.
V drugo moram omeniti ter povedati da smo se odločili sklicati sestanek Mladinskega Oddelka, kateri se bode vršil dne 15 oktobra ob 2 uri popoldan pri rojaku Fred Seršen v Vineland-u. V svrho bi naprosil stariše vseh članov mladinskega oddelka da jih gotovo pošljejo na ta važen sestanek, vsaj bolj odrasle ako že ne vse tako n. pr. od 6 leta starosti naprej, kajti precej stvari je, ki so še nerešene v kolikor se mladinskega oddelka tiče.
Torej še enkrat — pridi-
segli vsoto $500.000 kot jo je Adamič sugestiral, boste morala SANS in SS skupno nastopiti.
Adamičeva zasluga je, da nas in naš herojski narod, AT merika in svet pozna, kot kulturen narod. On je dosegel več, kot vsi mi drugi, vseh stanov in prepričanj v vsi zgodovini našega naselje-ništva v Ameriki. Adamič je vreden našega največjega priznanja in najlejše priznanje mu bomo dali, če uspešno dovršimo v 6 mesecih
POLMILIJONSKI FOND V ČAST NJEMU.
V Ameriki je približno 250.000 Slovencev, nekateri so rekli, da jih je več. Siguren sem da je med nami pet tisoč slovenskih mož in žena, ki bi dali v ta fond po $100. 00 (sto dolarjev) na enkrat ali pa v šestih obrokih. Vsa imena pettisočerih bi se objavljala sproti v posebni rubriki v našem ameriškem časopisju. Vsak prispevatelj celega deleža $100.00 naj bi dobil posebno izkaznico.
Star sem in ne delam več, toda če ta sugestija ozir. predlog dobi javno podporo, sem pripravljen dati svoj in del soproge.
Polmilijonski fond ki naj bi se imenoval "Adamičev Fond"; naj bi zbirale slovenske bratske Jednote, SANS in SS in tako bi pomogli našemu narodu ter najlepše izrekli svoje priznanje in zahvalo našemu nesebičnemu rojaku velikemu Jugoslovanu Louis Adamiču.
Jože Menton.
VABILO NA REDNO SEJO
Izvršni Odbor odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Torontu, tem potom naznanja članstvu odseka, da se vrši redna seja dne 1 oktobra ob 2 uri popoldan v navadnih prostorih 386 Ontario St., namreč Communitty Dvorani.
Na dnevnem redu je več važnih vprašanj in je važno da se člani in članice vdele-že redne seje,, ter z tem omogočijo dobre zaključke za nadaljno delo odseka.
Seji pa lahko prisostvujo tudi ne člani, če je to želja enega ali drugega rojaka.
NOV GROB
te!
Taj. Jos Pogorelec.
Po dolgi in mučni bolezni je preminul dne 17 septembra v bolnišnici v Hamiltonu dobro znani rojak John Žalec v najlepši moški dobi, 42 let starosti. Bival je v Grim-sby Beach. na farmj in je bil član tukajšnega odseka Zveze Kanadskih Slovencev, ter odseka H. B. Zajednice.
Pokojnikov pogreb se je vršil dne 20 septembra ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. Da je pokojnik bil priljubljen in imel mnogo prijateljev so priča 43 vencev, ki so okrašali njegovo krsto na zadnji potj k miru in počitku. Velika povorka 26 avtomobilov se je podala Od> hiše žalosti do zadnje izročitve materi zemlji na pokopališču v Grimsby Beach.
Tukaj zapušča žalujoču soprogo tri hčere ter brata. V stari domovini pa več sorodnikov.
Lahka Ti naj bode kanadska zemlja.
Soprogi, hčerkam in bratu naše globoko sožalje.
J. Crnič.
Enako izrekamo globoko sožalje družini pokojnega Johna Žalec, ter njegovemu bratu Petru, ured. Edinosti.
Junaška obramba Sevastopola

CIVIL SERVIGE COMMISSION OF GANADA
SLUŽBO DOBI: Pri državljanskem oddelku Nacionalne Vojne posluge v Ottawi, (CITIZENSHIP DIVISION, NATIONAL WAR SERVICE, OTTAWA). Plača $1920-2100, poleg tega bonos. KVALIFIKACIJA: Izobrazba enaka višjih šol, sposobnost za vršenje točnega prevoda; dovolj-no poznavanje angleškega ali francoskega jezika, sposobnost za čitati in pisati hrvatski, srbski, slovenski, češki ali slovaški, še bolj ako znate madžarski, bolgarski ali italijanski jezik. Potrebno tiskovino dobite lahko na vsakem poštnem uradu in je potrebno da jo izpolnite ne kasneje od 7 oktobra in pošljete na Civil Service Commission, Ottavva. Ta oglas je odobren po direktorju National Se-lektive Service.
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Ko je predsednik Sovjetskov obiskal tvornico in zahteval, da bi dnevna proizvodnja bila zvišana znatno nad dosedanjo višino, tvorniški delavci so mu obljubili, da bodo izvršili v štirih dneh. In res par dni pozneje so proizvajali dvakrat toliko zakopnih možnarjev, kot so obljubili. Trideset različnih del je bilo potrebno da se napravi za-kopni možnar, kar je vzelo okrog 40 ur. Sedaj so pa reducirali na številu del, da je vzelo od tri do štiri ure vsega skupaj
Tvornični delavci so delali z roko v roki z fronto. Bili so resnični prijatelji moštva v bojni črti. Večkrat so mornarji obiskali tvornico, da se zahvalijo delavcem. Tovarniški delavci pa so enako obiskali položaje na bojni črti. Ni bil samo obisk kakor gostje, ampak s sabo so prinesli deset zabojev novih bomb.
Naša baterija je odprla ogenj. . .
Delegati — tovarniški delavci, so bili na opazovalni
postaji. Skozi streloskop so mogli videti kako so bombe zadele v cilj in kako so sovražni zakopi leteli v zrak. Ko so se delegati vrnili so imeli sejo v svoji tovarni. Izročili so preostalim delavcem zahvalo, katero so jim poslali možje iz bojne črte. In ta zahvala je vsebovala:
"Več pušk — več municije!"
Ko je vojaško povejstvo videlo, da tovarna zmore vsako delo, so svetovali, da delavci popravijo bojno ladjo. Rok za popravilo katerega so postavili, je bil točen in strog. Kočljiva stvar je sedaj bila, kako začeti električno varenje brez da bi z tem izdali sovražniku, kje se tovarna nahaja. In ni se moglo odložiti do jutra, ker je bilo mnogo dela za popravilo, ter malo časa odločenega za dogotoviti delo.
Oni niso čakali . . . ker se je načel izhod iz položaja. Velikanska platnena rjuha, so prinesli ter z njo pokrili zadnji del ladje. Delavci so se splazili notri ter tako delali, Naloga je bila izvršena dva dni pred pretečenim rokom.
Podzemaljska tovarna se je širila. Nove delavnice so se pojavljale v tuneliih in zakopih.
(Se nadaljuje prihodnjič)	_.
PRVO ZASEDANJE Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta
ODLOK
O OBVEZNI OBDELAVI PLODNE IN O ZAŠČITI SEMEN TER PLEMENSKE ŽIVINE
čl. 1. Vsa plodna zemlja na slovenskem osvobojenem ozemlju mora biti v celoti obdelana in čim smoterneje izkoriščena. Plemenska živina in semena so zaščiteni, čl. 2. Razen poljedelca, ki obdeluje svojo zemljo, je dolžan sodelovati, kadar nastane potreba, pri obdelavi plodne zemlje po svojih zmožnostih tudi vsak drug Slovenec, z vzajemno pomočjo. Pravica in dolžnost organov narodne oblasti je zlasti, dajati za izvedbo v členu 1. postavljenega načela pobude, nudili vso ustrezno pomoč, ob potrebi pa izdajati primerne ukrepe, čl. 3. Predsedstvo SNOS izda k temu odlok potrebne pravilnike, ki bodo predvidevali tudi senkcije. čl. 4. Ta odlok zadobi moč, ko ga sprejme SNOS in postane veljaven z objavo.
ODLOK
O USTANOVITVI KOMISIJE ZA UPRAVO RAZLAŠČENE IMOVINE NA SLOVENSKEM OZEMLJU.
Čl. 1. Soglasno z izdanimi odloki je razlaščena imovina pripadnikov tujih narodnosti, zlasit veleposestnikov, ki so služili okupatorju, ter narodnih izdajalcev, last slovenskega naroda in se daje v brezplačen užitek slovenskemu ljudstvu, se neposredno upravlja, kolikor to zahteva po ohranitvi slovenskega narodnega bogatstva. Čl. 2. Predsedstvo SNOS postavi za enotno upravo te imovine komisijo z nazivom "Komisija za upravo razlaščene imovine pri predsedstvu SNOS". Ta komisija je sestavljena iz predsednika in 8 članov ter posluje po pravilniku, ki ga predpiše Predsedstvo SNOS. Čl. 3. Naloga te komisije je zlasti ugotoviti to imovino, oskrbeti da se daje v brezplačni užitek slovenskemu ljudstvu, skrbeti za njeno vzdrževanje in za ohranitev narodnega bogastva, ki ga vsebuje; upravljati koristi, izvirajoče iz nje in polagati o njih račune Predsedstvu SNOS. Čl. 4. Kolikor so prejšni odloki v nasprotju s pričujočim, se njihova določila razveljavljajo. čl. 5. Ta odlok zadobi moč, ko ga sprejme SNOS in postane obvezen z objavo.
ODLOK
O ZAŠČITI GOZDOV NA SLOVENSKEM OZEMLJU
čl. 1. Vsi gozdovi na slovenskem ozemlju so pod zaščito slovenske narodne oblasti, čl. 2. V okviru odseka za gospodarstvo pri Predsedstvu SNOS se ustanovi komisija z nazivom "Komisija za zaščito gozdov", sestoječa iz predsednika in 5 članov, mešana z gospodarskimi strokovnjaki. čl. 3. Naloga te komisije je; proučevanja gozdnega bogastva, možnosti smotrenega in načrtanega izkoriščanja gozdov in sredstev za pospeševanje gozdnega gospodarstva ter vseh s tem združenih gospodarskih panog in ugotovitev potreb po gozdnih produktih, izdajanje splošno obveznih navodil in po potrebi konkretnih nalogov za zaščito gozdov pred škodljivci in elementarnimi nevarnostnimi, za sečnjo in pogozdovanje, čl. 4. Pravilnik k temu odloku izda po zaslišanju Komisije za zaščito gozdov Predsedstvo. SNOS. Čl. 5. Ta odlok zadobi moč, ko ga sprejme SNOS in postane obvezen* z objavo.
ODLOK
O USTANOVITVI RODITELJSKIH SVETOV PRI NARODNIH OSVOBODILNIH ODBORIH NA SLOVENSKEM OSVOBOJENEM OZEMLJU
Čl. 1. Pri vsakem narodnem osvobodilnem odboru se ustanovi kot posvetovalni organ v vprašanju šolstva Roditeljski svet, ki sodeluje tesno z Narodnim osvobodilnim odborom samim.
Člen 2. Sestavo, naloge in poslovanje Roditeljskih svetov določa poseben pravilnik, ki ga naj na podlagi tega odloka izda Predsedstvo SNOS.
Člen. 3. Ta odlok zadobi moč, ko ga sprejme SNOS in postane obvezen z objavo.
20. II. 1944.
Predsednik;	Sekretar;
Josip Vidmar l.r.	Boris Kidrič l.r.
Zapisnikarja; Vladimir Krivic Lr. Janez Stanovnik l.r.