Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku
Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med	^ krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon
velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih	O- (
bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so	LU
izključeni in se ne seštevajo.	2
t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si	^ ___________________________

Štajerski
Ptuj, petek, 2. junija 2023
Letnik LXXVI • št. 43 Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
HEDin|"	TANJA RIBIČ
Sestavine za svoje jedi najde na travniku
Podravje, Pomurje • Elesove odškodnine občinam za gradnjo daljnovoda
Ormožu za daljnovod 1,9 milijona evrov
Železni velikani, ki so presekali gozdove, polja in travnike ter mečejo senco na bližnje hiše, sestavljajo 80,5 km dolg daljnovod, ki povezuje Cirkovce na Dravskem polju in Pince na meji z Madžarsko. Občine
bodo za škodo, ki jenastala med gradnjo, prejele 4,4 milijona evrov, od tega največ Ormož. Več na strani 3
Aktualno Ormož • Začetek gradnje vrtca
O Stran 2
Politika Ptuj • Regijsko
1 • v v v 1
sredisče se kar na vrtiljaku
O Stran 3
Gospodarstvo
Kidričevo • Obrtna cona za stiri milijone evrov
O Stran 5
Kronika
Podravje • Kako daleč ali blizu je »Srbija«?
O Stran 12
v
Šport
Drobnič • Če bi se
oziral na govorice, bi že zdavnaj dvignil roke O Stran 13
Haloze •
Družina najprej ostala brez očetaf zdaj še brez doma
m NADLAN15 na 1919
ali svoj
na prireditvi.
Foto: CG
9771581625012
2 Štajerski
Aktualno
petek • 2. junija 2023
Cirkulane • Plaz družini Plošinjak odnesel varno streho nad glavo
Družina najprej ostala brez očeta, zdaj še brez doma
Natalija Plošinjak s Pohorja in njeni trije otroci so zaradi plazenja čez noč ostali brez varne strehe nad glavo. Na njihovi domači hiši, ki je ujeta med dvema plazovoma, je vsak dan več razpok. Zaradi varnosti so se raje začasno preselili k Natalijinemu bratu na Hrvaško, vendar tam ne bodo mogli ostati za vedno. Prav zato si želijo čim prej pridobiti mnenje geomehanika, ki bi ocenil, ali se lahko vrnejo domov.
Ravno na rojstni dan enega izmed sinov je začela v kletne prostore vdirati voda. Z vedri so jo nosili ven, vendar se je kljub temu povzpela do višine 30 centimetrov. Poplavilo je celotno klet, ki se vse do danes še ni posušila. Nekaj metrov vstran, ob stari domačiji, je začelo plaziti. Preden se je dovozna cesta posedla in utrgala, je Nataliji uspelo premakniti avtomobil na
drugo stran, drugače bi ostal ujet na dvorišču. V tem haloškem kraju si brez lastnega prevoza še toliko bolj nemočen. Plaz se je sprožil tudi na drugi strani hiše, pri sosedih, in uničil manjši vikend. Njihova hiša je sicer stisnjena v strm breg, ki za zdaj še miruje. Kljub temu pa so povsod po hiši vidne razpoke različnih velikosti, od najmanjših do največjih, ponekod je zamakni-
V Paradižu brez mosta, vozijo se 10 km naokrog
Občina Cirkulane je do sedaj za sanacijo škode na občinski infrastrukturi porabila okoli 110.000 evrov. Na seji ta teden so svetniki sprejeli sklep, da se za ta namen porabijo tudi sredstva v višini 200.000 evrov, ki so jih sicer planirali za izgradnjo prizidka k večnamenski športno-prireditveni dvorani. Najverjetneje bodo morali iz proračuna črtati še katero izmed načrtovanih investicij. Seveda si obetajo povrnitev sredstev od države, vendar nanje ne morejo čakati, saj je treba ljudem omogočiti dostop do njihovih domov. Trenutno sta brez dostopa še dve stanovanjski hiši v Slatini.
Velike težave so v naselju Paradiž, kjer je voda uničila most. Tamkajšnjim prebivalcem seje pot do vrtca, šole in službe podaljšala za okoli deset kilometrov, voziti se morajo vse naokrog. Cesta skozi Paradiž je izjemno nevarna, ozka, na enem predelu jo ogroža še objekt, ki delno visi na cesto. Krajani so zato precej nezadovoljni, nekateri tudi nerazumevajoči, saj bi radi imeli popravljen most že drugi dan po naravni nesreči. Govorilo seje celo o tem, da bi ga zgradila vojska ali pa, da bi čez namestili železno ploščo. Vse te rešitve so strokovnjaki občinski upravi odsvetovali. Marsikdo je izpostavil še, da bi lahko imeli velike težave, če bi se komu pri prečkanju železne plošče zgodila nesreča. V takem primeru bi moral nekdo prevzeti odgovornost. Županja Antonija Žumbarje zato bolj naklonjena temu, da bi obstoječi most v celoti odstranili povezavo pa vzpostavili po drugi trasi. »Paradižje zdaj res naletel na smolo, vendar mostu ne moremo postaviti čez noč. Razumem, da se ni prijetno voziti naokrog, vendar prosim ljudi za potrpežljivost. Bomo pa poskušali zadeve čim prej urediti.«
Neprehoden je tudi most v Dolanah proti Gradiščam, njegova sanacija pa bo še zahtevnejša, pripraviti bodo morali projekte. To pa posledično pomeni da bo kar nekaj časa trajalo, preden se bodo začela gradbena dela še na tem mostu.
lo zidove. Natalija je zatrdila, da jih je iz dneva v dan več, zato se v hiši ne počutijo več varne. Gasilci so omenjali celo, da bi se lahko plaz sprožil pod celotnim objektom. Na prošnjo cirkulanske občine so jim pripadniki Slovenske vojske pomagali pri selitvi opreme in drugih nujnih stvari do njene sestre, ki živi v Medribniku. Tam so tudi vse njihove živali: osel in oslička, trije poniji in psička. Na pomoč so jim priskočili cirkulanski gasilci, ki so razpoko prekrili in jim prav tako svetovali začasno izselitev. »Pred dnevi so me obiskale gospe iz Rdečega križa, ki so rekle, da naš dom trenutno ni primeren za bivanje. Sama si želim, da bi se lahko čim prej vrnili domov. Najmlajši sin, ki je star 16 let, je trenutno pri sestri, od tam ima najbliže do šole. Midve s hčerko sva pri mojem bratu na Hrvaškem, najstarejši sin pa dela v tujini. Tako rad bi več zaslužil, uredil hišo in nam omogočil boljše življenje,« je povedala Natalija, ki
Občina je v teh dneh cesto že sanirala,
je pri 28 letih ovdovela. Njen mož Marjan je hudo zbolel in leta 2011 izgubil borbo z boleznijo.
Plošinjakovi so ponovno v hudi stiski
Vse od takrat se Natalija skupaj z otroki le stežka prebija skozi življenje, živi skromno, že pred leti so ji pomagali dobrotniki iz vse Slovenije preko sklada Zveze prijateljev mladine. Takrat so ji v hiši uredili
BEL -	¡jop«
\	
■ ; ' X W-' . W - y * *	
	' - /A-
.v» . .. " *	Foto: EK
Družina Plošinjak se je morala zaradi plazenja izseliti.
Natalija Plošinjak je pokazala večje razpoke v kletnih prostorih.
centralno napeljavo, peč na drva, štedilnik in drugo. Letos pa je njej in otrokom sreča ponovno obrnila hrbet. Da je tragedija še večja, hiša ni zavarovana, prav tako Natalija nima nobenih prihrankov, trenutno je brez zaposlitve. Le nekaj dni po tragediji jih je obiskala županja Antonija Žumbar skupaj s predsednikom državnega sveta Ivanom Lotričem. »Hvaležna sem, da so prišli k nam in si ogledali razmere v živo, ki so precej bolj kritične kot na slikah,« je dejala Natalija.
Žumbarjeva je povedala, da je v občini veliko ljudi, ki potrebujejo pomoč, pri sanacijah pa sledijo do-
ločenim prioritetam. Dodala je, da razume stisko družine Plošinjak, vendar imajo na razpolago omejeno višino sredstev, s katerimi želijo pomagati čim večjemu številu prizadetih občanov. Zatrdila je, da so jim v najkrajšem možnem času sanirali dovozno cesto in jim ponovno omogočili dostop do hiše. Prav tako so skupaj z lokalno izpostavo RK že odprli transakcijski račun, na katerem zbirajo denarna sredstva za pomoči potrebnim. Sredstva za ta namen pa zbira tudi Slovenska karitas.
Estera Korošec
Foto: EK
Foto: EK
Ormož • Težko pričakovan začetek del v Miklavžu pri Ormožu
Za obnovo in dozidavo vrtca 1,5 milijona evrov
V Miklavžu pri Ormožu so začeli težko pričakovano dozidavo in obnovo več kot štiri desetletja stare dotrajane vrtčevske stavbe. Gradnja se bo zavlekla v prihodnje leto, saj jo bodo financirali izključno z občinskim denarjem. Projekt so ocenili na 1,5 milijona evrov.
Nastal bo sodoben vrtec s tremi igralnicami in izhodi na pokrite zunanje terase, dobili bodo potreben skupni večnamenski prostor, ki ga bodo lahko v primeru povečanega vpisa otrok preuredili v dodatno igralnico, ustrezne prostore bodo pridobili tudi zaposleni. V nadstropju bosta dve šolski učilnici in prostor za lokalno knjižnico. Po besedah Vlada Hebarja, ravnatelja tamkajšnje šole, pod katero spada tudi vrtec, gre za veliko pridobitev, ki bo velik doprinos za vse - otroke in zaposlene. Obstoječi vrtec je namreč zastarel in pretesen.
Investicija dražja od sprva predvidenega
Investicija se bo zaradi tega, ker
jo bodo financirali izključno z občinskim denarjem, precej zavlekla. Rok za končanje je predviden konec junija prihodnje leto. Župan Danijel Vrbnjak upa, da bodo z deli pohitrili in morebiti otroke še pred zaključkom novega šolskega leta preselili v nov vrtec: »Sicer načrtujemo, da se bodo vsa gradbena dela - tudi na starem objektu - začela zelo hitro, saj želimo čim bolje izkoristiti poletne šolske počitnice.«
Letos imajo za omenjeno investicijo v proračunu načrtovanih okoli 400.000 evrov, v prihodnjem letu pa bodo morali zagotoviti še dober milijon evrov oz. pol milijona evrov več, kot so sprva načrtovali.
Za vrtčevsko varstvo bo poskrbljeno
Kljub temu da bo investicija terjala kar nekaj časa, vodstvo šole zagotavlja, da bo za vrtčevsko varstvo ustrezno poskrbljeno. Otroke bodo v kratkem preselili najprej v šolsko telovadnico, ki jo bodo z montažnimi pregradami pregradili na tri dele ter v njih uredili začasne igralnice (tako kot so to storili v Podgorcih). Septembra, bodo vrtčevske otroke selili na drugo lokacijo, v kulturno dvorano, ki je v neposredni bližini. »Za kasnejšo selitev v kulturno dvorano smo se odločili, ker v nasprotnem primeru učenci ne bi mogli uporabljati telovadnice.
1HH[
Izvajalec, Komunalno podjetje Ormož, je začel prva dela.
Nekaj prilagajanj bo potrebnih tudi v šoli, kamor smo že preselili oba razreda, ki sta bila v vrtcu,« je dejal ravnatelj Hebar in ob tem pohvalil lokalno skupnost skupaj z vodstvom krajevne skupnosti, ki sta prisluhnili potrebam in omo-
gočili koriščenje kulturne dvorane. »Zelo veseli smo, saj gre za eno največjih investicij v naši krajevni skupnosti. Ta pa mora biti v veselje tudi vsem krajanom, kajti doslej smo se vseskozi soočali s prostorsko stisko,« je pokomentiral pred-
sednik krajevne skupnosti Boštjan Kosajnč, ki obenem vse še prosi za razumevanje v času del: »Pri vsaki gradnji je treba stisniti zobe in s tega vidika zadevo olajšati izvajalcem.«
Monika Horvat
Foto: MH
petek • 2. junija 2023
Aktualno
Štajerski	3
Podravje, Pomurje • Elesovi milijoni že na računih občin
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski politični vrh je največjo investicijo v infrastrukturo prenosnega omrežja označil za projekt, ki ga potrebuje Evropa, medtem ko ga nekateri domačini označujejo za grob poseg v okolje, ki je znižal njihovo kakovost življenja. Položitve temeljnega kamna se je udeležil tedanji predsednik vlade Janez Janša, odprtja pa aktualni predsednik vlade Robert Golob.
Najvišjo odškodnino bo prejela Občina Ormož, in sicer 1,9 milijona evrov, ki ima na svojem območju tudi največ stebrov ter kilometrov vodov. A kot opozarjajo na Elesu, dolžina vodov in število stebrov ne odražata obremenjenosti cest, ki so bile uporabljene za gradnjo, ter s tem pripadajoče odškodnine. »Razumeti je treba, da so bile nekatere občine pri gradnji obremenjene tudi z našim »tranzitnim« prometom do gradbišča in ne le s prometom, povezanim z neposredno gradnjo daljnovoda v tisti občini. Dostopi so bili v veliki meri odvisni tudi od površinske razgibanosti občine ter s tem dostopnosti posameznih stojnih mest.«
Kako bodo občine porabile denar
V Markovcih bodo po podatkih Elesa prejeli nekaj manj kot 120.000 evrov. »Odškodnina je bila določena na osnovi izvedeniškega mnenja zapriseženega sodnega izvedenca s področja nizkih gradenj, Slavka Bunderla, s. p.,« je pojasnila direktorica občinske uprave Valerija Horvat Majcen. Denar bodo porabili predvsem za sanacijo ceste ob pokopališču v Markovcih, ki je bila v času gradnje najbolj obremenjena. Sicer pa sanacija vključuje tudi javne poti v Bukovcih, cesto Nova vas-Markovci ter cesto proti Vidmu. V Kidričevem bodo na občinski račun prejeli 334.000 evrov.
Višina izplačil odškodnine po občinah
Občinam 4,4 milijona evrov odškodnin, skoraj polovica Ormožu
Železni velikani, ki so presekali gozdove, polja in travnike in mečejo senco na bližnje hiše, sestavljajo 80,5 km dolg daljnovod, ki povezuje Cirkovce na Dravskem polju in Pince na meji z Madžarsko. Vrednost izgradnje daljnovoda s pripadajočim RTP Cirkovce je vredna okoli 160 milijonov evrov, občine pa bodo za škodo, kije nastala med gradnjo, prejele vsega 4,4 milijona evrov. Od tega največ Občina Ormož, kjer je tudi dolžina vodov najdaljša.
Predsednik vlade Robert Golob je ob lanskem zagonu daljnovoda, ki se ga je udeležil tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, investicijo opisoval s superlativi. Saj da je izgradnja omrežja točno takšen projekt, kot ga Evropa potrebuje, da omogoča hitrejši zeleni prehod in energetsko stabilnost. Direktor družbe Eles Aleksander Mervar je izpostavil zahtevnost projekta zaradi izjemne razsežnosti daljnovoda, saj da je pri gradnji sodelovalo več kot 100 pogodbenih partnerjev, 300 terenskih delavcev, da so sklenili 3.000 služnostnih pogodb z lastniki zemljišč, uredili 120 km dovoznih poti ... O sami gradnji, vplivih na okolje in ljudi - pričakovano niti besede. So pa zato bili bolj zgovorni Videmčani, ki so ves čas opozarjali na ponižujoč in malomaren odnos delavcev do domačinov, na krpe, ki so prepojene z mazivi ostale na tleh ob stebrih, na prah, poškodbe, ki so nastale na cestni infrastrukturi, na mostovih. »Mali človek je bil izigran, nikoli ne bo dobil poplačane škode, ki jo je izgradnja daljnovoda pustila na infrastrukturi in še pomembneje - na okolju in zdravju ljudi,« je večkrat ponovil videmski svetnik in borec proti gradnji Andrej Rožman.
Ormožu skoraj polovica denarja od odškodnin
Kot pravijo, psi lajajo, karavana gre dalje. Daljnovod z brnečim zvokom ostaja v kraju, med hišami, med ljudmi, občine pa počasi prejemajo odškodnine, ki so jih izpogaja-le na podlagi sporazumov o uporabi cest, ki so jih podpisale z upraviteljem vsega prenosnega omrežja v Sloveniji. Na osnovni sporazuma je Eles izvedel preglede cest pred gradnjo, občasne preglede med gradnjo in končni pregled, ki je bil osnova za izdelavo cenilnega poročila, ki ga je pripravil sodno zaprisežen cenilec. »Višina odškodnine je tako detajlno ocenjena in je odvisna od stanja ceste pred začetkom gradnje, dejanske obremenjenosti ceste med gradnjo in poškodb, ki so bile s tem povzročene. Odškodnina je namenjena sanaciji predmetnih cest in mora biti porabljena namensko,« so pojasnili.
Občina	Št. stojnih mest	Dolžina (km)	Odškodnina (€)
Kidričevo	19	6,61	334.000
Videm	34	10,29	548.600
Markovci	19	5,29	119.000
Gorišnica	23	6,47	82.000
Ormož	56	16,5	1.900.000
Ljutomer	35	10,22	580.000
Beltinci	7	2,42	66.000
Črenšovci	18	5,36	79.000
Velika Polana	6	1,67	115.000
Lendava	44	14,45	620.000
Skupaj		||79,28	11.445.000
Na Elesu so povedali, da vsa izplačila odškodnin še niso bila izvedena.
Glavnino denarja so že prejeli, in sicer dobrih 200.000 evrov, za ta denar so rekonstruirali lokalno cesto v dolžini 1,8 km, to je od glavne ceste Slovenska Bistrica-Ptuj, mimo RTP do Cirkovc, del denarja pa so porabili za sanacijo poljskih cest, je odgovoril direktor občinske uprave Damjan Napast.
V Ormožu o načrtih
I V(l
molčijo
V Vidmu, kjer imajo v Spodnjem Podravju za Ormožem najdaljšo traso daljnovoda, so izpoga-jali dobrega pol milijona evrov. Predvidoma bodo obnovili tri mostove na Pobrežju v skupnem znesku 150.000 evrov, za 120.000 evrov gramozirali javne poti in za 250.000 evrov obnovili ceste. »Glede na to, da smo na javnem razpisu
Foto: Črtomir Goznik
Dvosistemski daljnovod Cirkovce-Pince meri 80,5 km, sestavlja ga 264 stebrov. Investicija je vredna okoli 160 milijonov evrov, od tega je 48 milijonov evrov prispevala Evropska unija.
za preplastitev prečne ceste Pob-režje-Tržec ter Šturmovci do Športnega parka Pobrežje dosegli nekoliko nižjo ceno, bomo še kakšno dodali na seznam. Katero, pa je sedaj še preuranjeno govoriti,« je dejal župan Brane Kolednik. Glede dosežene odškodnine je dejal, da je zabeležil osem pogajanj in da je glede na izhodiščno višino škode, postavljeno na 27.000 evrov, zadovoljen. »Podpisani sporazum je temeljil na cenitvi obstoječe vrednosti cest, ki je ponekod zaradi starosti in amortizacije tudi nič evrov, in ni temeljil na cenitvi škode glede na novo vrednost ceste. Zato menim, da smo dosegli dober dogovor, čeprav je dejanska škoda, predvsem v naravi, večja.«
Gorišnica ima na svojem območju okrog 6,5 kilometra vodov dvo-sistemskega daljnovoda Cirkovce-Pince. »Občina je 81.740 evrov prejela na podlagi podpisanega sporazuma in cenilnega zapisnika, in sicer za odseke na cestah Moška-njci-Zagojiči-Borl, Gorišnica-Ga-jevci ter Gorišnica-Formin. Z višino odškodnine smo zadovoljni,« je povedal župan Borut Kolar. Krepko pred vsemi ostalimi občinami po višini odškodnine je Ormož, ki je pridobil kar 1,9 milijona evrov. Od tega je Eles na transakcijski račun občine že januarja nakazal 663.000 evrov. Na vprašanje, za katere infrastrukturne investicije bodo pridobljeni denar porabili, pa žal nismo prejeli odgovora.
Mojca Vtič
Ptuj • Strategija prostorskega razvoja
Še vedno brez regijskega središča
Od tega, kakšna bo vsebina Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050, bo odvisno marsikaj. Mestni občini (MO) Ptuj je uspelo pri vključitvi nekaterih svojih predlogov, kar nekaj zelo pomembnih, pravzaprav ključnih zadev, ki se tičejo tako Ptuja kot regije, pa ostaja nerešenih. Trenutno so vsa prizadevanja osredotočena v to, da se Ptuj opredeli kot samostojno širše mestno območje, kar bi pomenilo, da bi tudi uradno dobili regijo Spodnje Podravje. Če v tem ne uspejo, ostaja središče našega območja tudi v prihodnje Maribor.
Ob prvih verzijah tega izjemno pomembnega dokumenta MO Ptuj sploh ni bilo med občinami druge ravni. Glasna opozorila, da jo je nujno treba uvrstiti v to kategorijo, so zalegla. V aktualnem predlogu, ki ga je Vlada konec aprila potrdila, je ta krivica odpravljena. Ostajajo pa nerešene nekatere druge. Štefan Čelan, direktor Znanstveno-razisko-valnega središča Bistra Ptuj, institucije, ki jo je županja Nuška Gajšek pooblastila za spremljanje vseh aktov, ki se nanašajo na regionalizaci-jo, pravi: »Čas je, da se Ptuju končno popravi krivica iz leta 1957. Takrat so nam vzeli okraj, posledice čutimo še danes. Dotlej smo imeli tri proračune, po odvzemu okraja le enega. Seveda se je to poznalo tudi na razvoju same občine. Pomembno je, da se te zadeve v prihodnje primerno uredijo. Če ne bodo sledili predlogu, ki ga bomo oddali, in Ptuj ne bo širše mestno območje, bomo pod Mariborom, kar za regijo nikakor ni dobro.« Enako bitko kot Ptuj bije tudi občina Velenje. Ključni cilj obeh je pridobitev regionalnega statusa. Čelan je prepričan, da se Ptuj neupravičeno izloča kot pomembno regionalno središče. Imajo ga priznana območja z bistveno manj prebivalci, med drugim izpostavlja Zasavje, Posavje, Koroško itn.:«Izgovori, ki jih navajajo, pa so brez podlage. V redu je, da smo dosegli, da je 11 mestnih občin, nikakor se ne smemo in ne moremo strinjati s tem, da nimamo svoje regije. Vsaka nova vlada bo skušala varčevati, sledilo bo ukinjanje raznih institucij. Priča smo bili poskusom ukinjanja dela dejavnosti upravne enote, pa FURS, sodišč ... Temu se moramo odločno upreti in to lahko dolgoročno uspešno storimo le tako, da bomo skupaj močni in povezani v regijo Spodnje Podravje.«
Foto: CG
Ključna sprememba, ki jo bodo župani skušali doseči, je, da se Ptuju podeli status samostojnega širšega območja - središča regije. Še posebej slabo se po novi državni razvojni strategiji piše tudi podeželskim, predvsem gričevnatim in obmejnim območjem.
Manjše občine z razpršenimi poselitvami brišejo z zemljevida
Čelan je župane spodnjepodravskih občin pozval, naj predlog dokumenta temeljito preučijo in nanj podajo predloge, s čimer so se strinjali že na seji kolegija. V samem predlogu so nekateri župani že prepoznali pasti. Žetalski Anton Butolen je izpostavil, da posamezna določila iz predloga tega dokumenta manjše občine dodatno obremenjujejo. Zmotila so ga tudi nekatera protislovja: »Za manjše občine je to slaba strategija.« Izpostavil je še bojazen, da če ne bodo uspeli doseči sprememb glede na aktualni predlog, bodo čutili posledice tudi z vidika črpanja evropskih sredstev.
Njegovim pomislekom se je pridružil tudi župan občine Podleh-nik Sebastian Toplak. Izpostavil je določila, povezana z gradnjo na poplavnih in plazovitih območjih. V predlogu je namreč navedeno, da se gradnja na njih opušča. Toplak opozarja, da to pomeni zmanjšanje števila prebivalcev: »Ukrepi, ki jih imamo, so učinkoviti. Opuščanje gradnje kar tako pa se mi zdi nesmiseln ukrep.«
Tudi Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, meni, da je zmanjšanje poseljenosti ukrep, ki je skregan z logiko. Spomnila je, da so v nevarnosti predvsem starejše hiše, ne pa novogradnje, in dejala, da v občinah dobro poznajo teren: »Poselitve morajo biti dovoljene. Bomo mogoče vsi morali živeti v mestu? Ne predstavljam si, kako si predlagatelji to zamišljajo.«
Predloge MO Ptuj in drugih spodnjepodravskih občin bodo v Ljubljano posredovali še ta mesec, v upanju, da jih bodo upoštevali še pred sprejetjem strategije v državnem zboru.
Dženana Kmetec
4 Štajerski
Podravje
petek • 2. junija 2023
Ptuj • Dan odprtih vrat ZD
Jeseni bodo zaposlovali
Zdravstveni dom Ptuj bo letos kar dvakrat organiziral dan odprtih vrat, saj izkušnje kažejo, daje to odlična priložnost za predstavitev njihovega dela.
Foto: ČG
Na zobozdravstvu so tudi letos gostili otroke iz Vrtca Ptuj, ki so pripravili simpatično predstavo.
Obiskovalci jo s pridom izkoristijo za marsikaj koristnega, od raznih brezplačnih meritev in preventivnih pregledov do ogledov reševalnih vozil in prostorov, v katerih delajo. Ob širokem naboru programov, ki jih izvajajo, so predstavili novega, ki ga bodo ponudili septembra.
V Zdravstvenem domu Ptuj je trenutno 310 zaposlenih, njihovo delo je izjemno raznoliko. Majhen segment tega vsako leto javnosti predstavijo ob dnevu odprtih vrat. Potekal je v torek ta teden, na široko pa bodo svoja vrata odprli še enkrat jeseni. »To je odlična priložnost, da obiskovalcem predstavimo svoje delo, brezplačno so lahko opravili nekatere preglede. Letos so se lahko udeležili pregleda posameznih kožnih znamenj, pigmentov, imeli smo predstavitev raznih delavnic, predstavili smo razne telesne aktivnosti, ki lahko preprečijo kronične bolezni, na patronaži so pokazali, kako preprečevati padce pri starostnikih ipd.,« pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Kot zmeraj so preventivni program izvedli na zobozdravstvu, kjer so gostili ogromno otrok, na ginekologiji so organizirali predavanje o samopregledovanju dojk, na medicini dela pa preglede vida. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi reševalna vozila, se poučili o oživljanju in delovanju AED-aparata. Brezplačno so merili krvni tlak, gleženjski indeks, glukozo in holesterol. Na šolskem dispanzerju so govorili o mladih in odvisnosti. Nabor dejavnosti, ki so jih pripravili, je bil izjemno širok, bogat in raznolik. Takšno je tudi sicer delo Zdravstvenega doma Ptuj, ki iz leta v leto širi nabor dejavnosti. »Izvajamo praktično vse, od zobozdravstva do splošnih ambulant, patronaže, ginekologije, dermatologije, nujne medicinske pomoči do centra za duševno zdravje, laboratorija, šolskega dispanzerja, zobo-tehničnega laboratorija, centra za odvisnike, patronaže ...« je zadovoljna Petek Uhanova.
Jeseni bodo dejavnosti nadgradili, pridobili so dodaten program. Zdravstvenovzgojni center bodo razširili in ustanovili center za krepitev zdravja. Zaposlili bodo 14 novih sodelavcev. Ponudili bodo več preventivnih delavnic za zdrav življenjski slog, zvrstilo naj bi se jih več kot 70. Direktorica izpostavlja, kako pomembna je širitev kadrovske strukture, ki je povezana s tem programom. Že tako raznolikemu in strokovnemu kolektivu se bodo pridružili dietetiki, kineziologi in psihologi.
Dženana Kmetec
Sp. Podravje • Glasbene šole zasedene, otroci ostajajo pred vrati
Prispevek za šolnine od 26 do 60 evrov
Šolsko leto se počasi približuje h koncu. To velja tudi za glasbene šole. Zaokrožili smo po nekaterih, tako zasebnih kot javnih, in ugotovili, da so razlike v cenah šolnin precejšnje. Kljub temu se vse srečujejo z večjim interesom za vpis kot je na voljo prostih mest.
Cene šolnin v zasebnih šolah so zaradi nižjega financiranja države višje, je pojasnila ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Lija Frajnkovič.
Foto: MH
Starši imajo na izbiro veliko glasbenih šol po državi - tako javnih kakor zasebnih, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnega glasbenega šolstva. Na ptujsko-or-moškem območju so takšni izvajalci trije: Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, Glasbena šola Ormož ter Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Poleg omenjenih je precej tudi posameznih izvajalcev, ki poučujejo glasbo, a niso vpisani v razvid glasbenih šol in ob koncu leta ne morejo izdati javno veljavnega spričevala.
Razlike v financiranju
Starši se za glasbene šole odločajo na podlagi različnih meril - kakovosti programa, števila prostih mest, bližine itd. - nemalokrat na to vpliva tudi cena. Javne glasbene šole so navadno cenejše od zasebnih. Tako na ptujski Glasbeni šoli Karola Pahorja znaša prispevek staršev 33 evrov mesečno za učenca, ki obiskuje individualni pouk instrumenta in skupinski pouk nauka o glasbi. Za učence, ki obiskujejo samo skupinski pouk predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, plesne pripravnice, baleta in nauka o glasbi, znaša prispevek 26,50 evra mesečno. Višine prispevka niso spreminjali že nekaj let, od septembra 2010. Medtem na GŠ Ormož šolnina oz. prispevek staršev za materialne stroške že dolga leta znaša 27 evrov mesečno, v novem šolskem letu bo višji za tri evre.
Po besedah Štefana Petka, ravnatelja GŠ Karola Pahorja Ptuj, ki sicer spada med večje v Sloveniji in ima dolgoletno tradicijo, prispevek staršev zajema samo materialne stroške: ogrevanje, voda, odpadki, elektrika, telefon, internet, poštnina, čistilni in pisarniški material, servisi glasbenih instrumentov, notna gradiva, prevoze instrumentov in učencev. Plače zaposlenih,
prispevke in regres v celoti pokriva pristojno ministrstvo. In ravno v em delu je razlika glede financiranja javnih ter zasebnih šol. Slednje so namreč upravičene do manjšega financiranja države. Po pojasnilu ravnateljice Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Lije Frajnkovič država krije le 85 % sredstev za plače zaposlenih, medtem ko preostale stroške - torej 15 % za plače ter ostalo - od potnih stroškov, povračila za malice, izobraževanj do nakupa instrumentov itd. krijejo sami. Cene so tako v zasebnih šolah posledično višje. V letošnjem šolskem letu znaša celoten paket - pouk instrumenta in skupinski pouk nauka o glasbi - 55 evrov mesečno za učenca, v novem šolskem letu bo cena 60 evrov. »S prvim oktobrom lani smo povišali ceno za tri evre, z novim šolskim letom jo dvigujemo za pet evrov. Žal so se stroški povišali, zaradi česar smo primorani zvišati cene ... Nujno moramo kupiti novo koncertno harfo, ki stane okoli 14.000 evrov,« je dejala ravnateljica in nadaljevala, da so v večjih mestih cene zaseb-
nih šol nekajkrat višje, vendar si jih v tem okolju enostavno ne morejo privoščiti. Poudarila je še, da se morajo zaradi višjih cen še toliko bolj potruditi in privabiti mlade. Stavijo predvsem na kakovosten, dober odnos z učenci, večjo ponudbo in nadstandardni program - za najmlajše izvajajo programe po Willems pedagoških načelih.
Interesa za vpis povsod veliko
Kljub temu da so šolnine nekoliko višje, so gneče povsod - tako na zasebnih kot v javnih glasbenih šolah. Skoraj vsako leto se na zasebni ptujski šoli srečujejo z večjim povpraševanjem, kot je na voljo prostih mest. Letos jo obiskuje 210 učencev, zavrniti so jih morali okoli deset. Približno toliko so jih morali zavrniti na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj: »V šolskem letu 2022/2023 imamo vpisanih 613 učencev. Pri navedenih instrumentih smo zaradi prevelikega interesa morali v začetku šolskega leta zavrniti skupaj 25 učencev, vendar smo jih naknadno zaradi izpisov
sprejeli še 12. Poleg programa glasba, ki zajema pouk instrumentov in petje, izvajamo program ples, oziroma balet, ki ga letos obiskuje kar sto otrok.«
Kot kaže, jih bodo tudi v novem šolskem letu nekaj morali zavrniti v GŠ Ormož, kjer trenutno individualni pouk obiskuje 231 otrok, še 15 predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico ter po 25 balet in mažoretke. »Za obstoj se nam za zdaj ni bati. Na žalost bomo spet morali nekaj otrok pustiti na čakanju. Letos je večje zanimanje predvsem za flavto in violino. Upamo na ugodno rešitev z ministrstva, poslali bomo prošnjo za širitev. Z ministrstva smo sicer že dobili dopis, da bodo imele pri širitvi prednost tiste šole, kjer ni vpisanih več kot 12% šoloobveznih otrok. Pri nas jih je že več kot 15% ...,« je dejala tamkajšnja ravnateljica Tatjana Petek.
Sicer pa je še vedno daleč največ zanimanja za klavir, sledi harmonika, več zanimanja opažajo tudi za flavto in violino.
Monika Horvat
Lenart • Odprtje novega gasilskega doma v Voličini
Oprema ni nič brez pravih ljudi
Ob letošnjem dnevu gasilca, že 50. po vrsti, je bilo v Gasilski zvezi Lenart, zlasti njeni članici PGD Voličina, posebej slovesno.
Voličinski gasilci se lahko pohvalijo z dvema izjemnima, skoraj pol milijona evrov vrednima pridobitvama: novim gasilskim domom in novim gasilskim vozilom. Obe novosti je blagoslovil domači župnik Jože Muršec. Novo vozilo GVC-1 s cisterno so prevzeli že lani novembra in mu izrekli tradicionalno gasilsko dobrodošlico s cur-kometom. Dosedanja cisterna je v uporabi že 23 let in precej zastarela, zato so po besedah Smiljana Marina, predsednika PGD Voličina, nujno potrebovali novo. Prednost novega GVC-1 je podaljšana kabina za posadko, saj vozilo poleg voznika sprejme sedem gasilcev ali štiri z dihalnimi aparati. MAN-ovo podvozje so nadgradili v podjetju
WEBO, avto pa se ponaša z rezervoarjem za 3000 litrov vode, teleskopskim stebrom z reflektorji, agregatom, vlečnim vitlom in še z veliko druge opreme, ki bo olajšala delo gasilcem.
Zastarel in zlasti premajhen za potrebe sodobnega gasilstva je bil tudi voličinski gasilski dom, zato vanj niso mogli spraviti novega rdečega lepotca, ampak je moral počakati na dokončanje gradnje večjih prostorov. Marin je izpostavil pomen ekipnega duha in tovarištva ter trdega dela in pravega pristopa, ki so ključni za tako velike pridobitve v tako majhnih krajih. Prepričan je, da še najboljša oprema ne pomaga nič, če ni ljudi, ki so pripravljeni delati in se zavedajo
svojega gasilskega poslanstva.
Minulo soboto se je tako skozi Voličino vila parada 160 gasilcev in 20 gasilskih vozil, odprtju gasilskega doma so poleg gostov iz lokalne politike prisostvovali predstavniki iz sveta gasilstva, in to od vodstva Gasilske zveze Slovenije do gasilcev iz okoliških gasilskih zvez.
Predsednik sveta podravske regije Janez Liponik in predsednik Gasilske zveze Lenart Klemen Potrč sta najzaslužnejšim gasilcem izročila državna priznanja in odlikovanja za njihove dosežke za izjemen doprinos na področju gasilstva, uradnemu delu pa je sledila gasilska veselica
SD
Foto: PGD Voličina
Gasilci vseh generacij, ko so se ob odprtju novega gasilskega doma in vozila pripravljali na parado skozi Voličino.
petek • 2. junija 2023
Podravje
Štajerski	5
Kidričevo • Prerezali trak štiri milijone evrov vrednega projekta
Večina zemljišč nove obrtne cone že zasedenih
Župan Kidričevega Anton Leskovar in gospodarski minister Matjaž Han sta v začetku tedna prerezala otvoritveni trak 25 hektarjev velike obrtne cone v Kidričevem, investicije, težke okrog štiri milijone evrov. Glede na napovedi in želje po širitvi cone, izgradnji intermodalnega centra ter pilotnega centra za razvoj lahkih strje-valnih materialov na eni strani ter (vsaj ustne) podpore gospodarskega ministrstva na drugi je pričakovati, da ta otvoritveni trak ni bil zadnji na tem območju.
Kidričevo velja za industrijsko najmočnejšo občino v Spodnjem Podravju, ne le zaradi gospodarskega paradnega konja Taluma, temveč tudi zaradi številnih drugih mikro, malih in srednjih podjetij. »Tukaj živijo ljudje, ki se znajo iti podjetništvo,« je dejal župan Le-skovar, ki obžaluje le, da že v preteklosti ni bilo večjega posluha za ureditev podjetniških con in da so posledično podjetniki raztreseni po celotni občini. Za zdaj je v obrtni coni, za katero je občina pridobila dobra dva milijona evrov evropskih nepovratnih sredstev ter skoraj 700.000 iz državnega proraču-
na, že 20 ha zemljišč zasedenih oz. rezerviranih. V Kidričevo naj bi prišla različna logistična podjetja, proizvajalci bazenske tehnike in drugi. »Hitro bo potreba po širitvi cone, na voljo imamo še več hektarjev, sicer degradiranih zemljišč, a primernih za podjetniško dejavnost.« Le-skovar je izpostavil tudi projekt in-termodalnega logističnega centra in napovedal, da bi lahko gradnjo začeli še v tem mandatu, lokacija je predvidena severno od Talumove-ga industrijskega kompleksa. »Če se v Avstriji znajo iti logistike, zakaj se je mi ne bi,« je dejal župan in samozavestno dodal: »Ker v Kidri-
Kmalu še odprtje obvoznice
Obvoznica, kije bila temelj za razširitev industrijske cone in vzpostavitev obrtne cone, naj bi bila še uradno odprta v kratkem. »Kolesarska dirka Po Sloveniji bo potekala že po obvoznici,« je zagotovil župan Anton Leskovar.
čevem vsako idejo, ki odpira nova delovna mesta, izpeljemo, sem prepričan, da se ponovno snidemo ob odprtju centra.«
Podporo gospodarskega ministra imajo. »Projekte, ki so smeli, moramo podpreti,« je dejal minister Han. O obrtnih conah na podeželju pa razmišlja: »Razvoj Slovenije ne sme biti omejen le na centre, temveč moramo državo razvijati policentrično. S tem da zadržimo mlade in podjetništvo na podeželju, ohranjamo vitalnost občin, ki nadalje podpirajo kulturo, šport in socialno področje.« Han je povedal, da je projekt obrtne cone v Kidričevem dokaz o sodelovanju gospodarstva, lokalne skupnosti in politike (ne glede na barvo). »Vem, da je s projektom začela prejšnja vlada in prav je, da smo mi nadaljevali. Sodelovanje v Sloveniji potrebujemo bolj, kot si kdorkoli misli.«
Odprtje celotne obrtne in industrijske cone, skupaj z obvoznico,
Foto: Mojca Vtič
Stisk roke župana Antona Leskouarja in gospodarskega ministra Matjaža Hana ob odprtju nove obrtne cone
je pomembno tudi za Talum kot največjega delodajalca v občini. »S to pridobitvijo se razbremenjuje promet skozi naselje Kidričevo in Hajdina, odpira se veliko polje izjemnih priložnosti - 50 ha znotraj industrijske cone, 25 ha znotraj obrtne cone,« je izpostavil predsednik uprave Taluma Marko
Drobnič in dodal, da gre za eno najbolje opremljenih industrijskih območij v državi, kar predstavlja veliko priložnosti za razvoj. Poudaril je še projekt pilotnega razvojnega centra za napredne lahke strjevalne materiale, ki ga v dolini aluminija, kot je območje poimenoval Drobnič, snujejo sku-
paj z Impolom. »Kar nekaj časa si že prizadevamo, da projekt spravimo v življenje, upamo, da ga bo država podprla, saj je projekt priložnost za rast na področju raziskav in razvoja, kar je treba podpreti, če želimo konkurirati ostalim gospodarstvom.«
Mojca Vtič
Ptuj • Izbrali direktorico bolnišnice
Vrnila se je Anica Užmah
Po natanko letu dni se Anica Užmah vrača na direktorski stolček in ponovno prevzema vodenje Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Mandat bo nastopila 1. julija.
Juršinci • Dela v domu upokojencev
Država zagotovila 250.000 evrov
Čeprav je bilo ob ugotovljenih napakah ob gradnji juršinskega prizidka k Domu upokojencev veliko neodobravanja javnosti, je zdaj jasno, da krivci za to ne bodo nikoli odgovarjali. A bolj kot to je danes pomembno, da so zadeve urejene. Država je za odpravo neskladij namenila četrt milijona evrov.
Napake, ki so nastale pri gradnji, so odpravili.
Foto: CG
Ptujska bolnišnica ima staro-novo direktorico Anico Užmah. Za nepričakovan preobrat pri glasovanju članov sveta zavoda naj bi v zadnjem trenutku poskrbel Dejan Dokl.
Foto: CG
Ob zapletih, ki so se pojavili takoj po odprtju novozgrajenih prostorov, se je pojavilo več vprašanj. Prvo, kdo je odgovoren za nastalo situacijo, projektanti, takratna direktorica, izvajalci ali kdo drug, bo ostalo neodgovorjeno. Prav tako ali celo še pomembnejše je bilo, kdo bo kril stroške ugotovljenih napak, ki so nastale pri gradnji. Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat, ki je vodenje tega zavoda prevzela, ko je bila investicija že v polnem teku, je vztrajala pri tem, da to ne sme bremeniti proračuna doma. V svojih prizadevanjih je uspela, kar jo še posebej veseli: »Pri prizidku nove enote Juršinci, ki je bila odprta v letu 2021, je ob takratnem odprtju Komisija resornega
ministrstva ugotovila neskladja, nepravilnosti. Naša zaveza je bila, da kljub ugotovljenim napakam ne bodo obremenjeni zdajšnji niti bodoči stanovalci, za kar smo pridobili sredstva ministrstva in lahko z veseljem povem, da je ministrstvo zdaj opravilo pregled in smo vse ugotovljene napake in nepravilnosti tudi odpravili.«
Komisija za ugotavljanje minimalnih tehničnih zahtev za izvajalce je namreč junija 2021 izdala sklep, da prostori, čeprav so bili novi in sodobno urejeni, ne zadoščajo zakonsko sprejetim minimalnim standardom. V začetku maja letos so opravili vnovičen pregled in ugotovili, da so bile v vmesnem času vse napake odpravljene. Komisija je
pravzaprav ob odprtju opozorila na nekatere nelogičnosti, ki so bile nerazumljive že laični javnosti. Treba je bilo urediti vhod v kopalnico iz vseh sob ali predpro-storov, ki so sestavni del sob, v kopalnicah urediti odlagalne površine, v bivalnih enotah urediti negovalno kopalnico, zagotoviti prostor za umazano perilo in čistila ... Zmanjšali so število postelj v treh bivalnih enotah, in sicer na dvajset. Za odpravo napak je bilo izbrano podjetje Komin gradnje iz Ljubljane, rok za dokončanje del se je iztekel konec marca, ta mesec so od pristojne komisije dobili še potrditev, da so gradbena dela ustrezno opravili in končali.
Dženana Kmetec
Na razpis za prosto delovno mesto direktorja ptujske bolnišnice se je prijavilo pet kandidatov. Med njimi dosedanji vršilec dolžnosti Aleksander Voda, njegova predhodnica Anica Užmah in Dejan Doki, sin dolgoletne direktorice ptujskega Doma upokojencev. Prav Doki je tudi član sveta zavoda SB Ptuj, zato bi se kot kandidat iz glasovanja pri tej točki moral izločiti. A tik pred zdajci naj bi po naših neuradnih, a zelo zanesljivih podatkih poskrbel za presenetljiv obrat. Pred samo sejo in odločanjem o najprimernejšem kandidatu so se pojavile špekulacije, po katerih naj bi Voda in Užmahova prejela vsak po tri glasove podpore članov sveta. Sedmi član, Dokl, pa jasno ne bi smel glasovati, kar bi v primeru te računice pomenilo neodločen izid. A tik pred sejo je Dokl kandidaturo umaknil, podporo večine je tako prejela Užmahova. Štiriletni mandat vodenja bolnišnice bo predvidoma nastopila 1. julija oziroma naslednji dan po prejemu soglasja ustanovitelja. Pri tem kakšnih zapletov ni pričakovati, saj prav aktualni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan njenemu protikandidatu Vodi ni želel podati soglasja k imenovanju, zato je delo direktorja zadnje leto opravljal le kot vršilec dolžnosti.
Užmahova: »Strokovnost, motivacija in dobri odnosi«
»Člani sveta zavoda so v mojem programu očitno prepoznali nada-
ljevanje uspešnega dela bolnišnice še v naslednjih štirih letih. To temelji na visoko strokovnem kadru, ki je motiviran za delo. Zavedam se, da ne bo lahko, čaka nas veliko dela, a skupaj z zaposlenimi in podporo ministrstva se bomo trudili. Če smo uspešno prebrodili težave, ki smo jih imeli v času epidemije, bomo tudi zdaj poskrbeli za dobro delo in napredek bolnišnice. Sama ob strokovnem delu in motiviranem kadru med prioritete postavljam dobre odnose v kolektivu. Spoštovanje med vsemi je ključno, enako tudi vodenje z zgledom, kar sem dokazala, ko sem vodila ptujsko bolnišnico. Brez podpore kolektiva se gotovo ne bi odločila za vnovično kandidaturo,« pravi Užmahova, ki je zadnje leto zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer dela v službi
notranje revizije. Med drugim je v svojem programu izpostavila veliko prostorsko stisko regijske bolnišnice, poudarek je na dokončanju izgradnje urgentnega centra in čim prejšnji urediti prvega nadstropja, kar bo zagotovo izboljšalo pogoje za delo.
Na mestu strokovnega direktorja SB Ptuj ostaja Teodor Pevec, ki mu je bil lani zaupan štiriletni mandat. Z Užmahovo sta dobro sodelovala, prepričana je, da bo tako tudi v prihodnje.
Voda se po letu dni vodenja bolnišnice kot vršilec dolžnosti poslavlja, ostaja pa zaposlen v tem zavodu tudi v prihodnje kot pravnik. Spremembe pa se kmalu napovedujejo v članstvu sveta zavoda, ki ga trenutno vodi Danilo Lončarič.
Dženana Kmetec
6 Štajerski
V središču
petek • 2. junija 2023
Spodnje Podravje • Na pragu nove revolucije, umetna inteligenca pretresa številna področja, tudi šolsko
Chat GPT piše eseje, računa, sestavlja kuharske
Na področju informacijskih tehnologij se v tem trenutku dogaja prava mala revolucija. Pred nekaj meseci seje na spletu pojavil izjemno napreden program umetne inteligence Chat GPT podjetja OpenAI. Gre za orodje, kije brezplačno dostopno vsem, enostavno za uporabo in izjemno napredno. Podatkovni znanstvenik Aleksej Miloševič, zaposlen v podjetju Databox,je mnenja, da bodo najverjetneje že čez deset let katerega izmed programov umetne inteligence uporabljali skoraj vsi, podobno kot internet ali pametni telefon.
Chat GPT je zelo napreden program, ki pozna odgovore na zelo zapletena vprašanja. Med drugim zna napisati esej, oblikovati besedilo, skladati glasbo ali rešiti matematično nalogo. Komunikacija poteka na način, kot bi si dopisovali z zelo pametnim, samozavestnim in vljudnim človekom. V resnici odgovarja stroj, ki uporablja poseben algoritem, besede izbira na
podlagi izkušenj, pridobljenih pri pregledovanju milijard primerov besedil na spletu.
»V ozadju je velika nevronska mreža, ki je akumulirala neskončno količino podatkov, objavljenih na spletu. Vse informacije zna med seboj smiselno povezovati. Prav zato je Chat GPT uporaben za različne profile, od vrtnarjev, inženirjev, projektnih vodij
Obnovo ali esej napiše v petih minutah
»Učenci sedaj niti minimalnega truda ne bodo rabili vložiti v nek pisni izdelek. Umetna inteligencajim lahko napiše obnovo ali esej v petih minutah. Upoštevala bo tudi navodilo, da iz zapisanega ne bo mogoče razbrati, kdo je v resnici avtor. Slabost je v tem, da mladi ne bodo pridobivali delovnih navad in izkušenj, kako premagovati vsakodnevne frustracije,« je povedal Aleksej Miloševič in dodal, da nič več ne bo treba ure in ure sedeti v knjižnici, prebirati številnega gradiva in iskati novih idej saj jih bo posamezniku predlagal že Chat GPT ali kateri drugijezikovni model.
Večina učiteljev z vsemi temi možnostmi uporabe nove tehnologije sploh še ni seznanjena, mladi so torej znova korak pred učitelji. Vsekakor pa bo treba razmisliti o tem, na kakšen način vsem tem spremembam, ki smo jim priča, prilagoditi izobraževalne procese, predvsem ocenjevanje dela, kjer si dijaki pomagajo z umetno inteligenco, in opravljanje domačih nalog.
do kuharjev, pa tudi za domačo uporabo. Recimo, da nisem dober kuhar, v hladilniku pa imam tri sestavine. Program mi bo na podlagi teh treh sestavin predlagal, kaj lahko pripravim in dodal na primer še recept za izbrano jed. To je na nek način nadgradnja spletnih iskalnikov, ki ponujajo veliko število informacij oz. zadetkov, umetna inteligenca pa razume širši kontekst in predlaga rešitev problema. Izbira samo tiste informacije, ki nas resnično zanimajo,« je pojasnil Miloševič, ki Chat GPT pri svojem delu aktivno uporablja že pol leta. Omenjeni model namreč do neke mere obvladuje tudi programiranje.
Ob tem je treba poudariti, da je videti zelo prepričljivo, v kakšni podrobnosti pa pogosto popolnoma zgreši. Zato lahko nekoga, ki določenega področja ne pozna dobro, zavede, saj zna napake dobro skriti. Po besedah Miloševi-ča je zato zelo dobrodošlo, če vsaj malo poznamo zadeve, o katerih sprašujemo. Prav tako je dobro vedeti, da razpolaga samo z informacijami do konca leta 2021, vseh drugih še nima zapisanih v svojem
korpusu. Se pa tehnologija iz meseca v mesec nadgrajuje in razvija.
Ozek krog ljudi ga med drugim že lahko uporablja kot svojega privatnega turističnega agenta, saj je zmožen popolnoma samostojno izbrati destinacijo, pripraviti program potovanja in oglede po dnevih, rezervirati hotel in letalske karte ter vse skupaj tudi plačati, če mu to dovolimo.
Veterinarji niso ugotovili diagnoze, Chat GPT jo je
Nova tehnologija je uporabna tudi v farmaciji (odkrivanje novih molekul) in zdravstvu. Zdravnikom in veterinarjem je lahko v pomoč pri reševanju posameznih primerov. »Vem za primer psa, ki mu veterinarji niso znali več pomagati. Nato so podatke o njegovem zdravstvenem stanju vnesli še v Chat GPT, ki je ugotovil pravo diagnozo in psu rešil življenje. Zanimivo je tudi to, da je omenjeni program brez težav opravil zahteven odvetniški izpit v Ameriki, in to z najvišjimi ocenami,« je še dejal sogovornik. Izjemno dober je v pisanju besedil, tudi v slovnici, saj gre za jezikovni model. Osnovnošolci
Foto: osebni arhiv
Aleksej Miloševič, podatkovni znanstvenik
in srednješolci ga zato že uporabljajo za pisanje esejev, obnov ali drugih tekstov. Uporaben je tudi za reševanje matematičnih in fizikalnih nalog, iskanje citatov ter virov. Učitelji so za zdaj prepuščeni lastni iznajdljivosti in dovzetnosti za sprejemanje nove tehnologije, ki je že do temeljev pretresla trenutni izobraževalni model.
Umetna inteligenca ne more zamenjati odnosa med učencem in učiteljem
Na OŠ Ljudski vrt je ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič učitelje
že nagovorila, da bo treba začeti razmišljati o tem, na kakšen način bodo umetno inteligenco lahko uporabili za koristne zadeve, saj bodo morali začeti z njo sobivati. Mladim pa povedati, kako sploh funkcionira in kje vse so morebitne pasti. »Skrbi me, do kod bo znala umetna inteligenca samo sebe nadgraditi. Vsekakor sem prepričana, da ne bo mogla zamenjati učitelja. Osebni odnos, ki ga ima z učencem, je prav gotovo nenadomestljiv. Ko bo robot tisti, ki se bo pogovarjal z našimi otroki, bomo mlade naučili robotskega načina razmišljanja, to pa se ne sme zgoditi. Prav zato je še toliko
Ptuj • Opozorila mestnega sveta pred gradnjo nove cestne povezave Srbija-Hrvaška-Slovenija
Zaskrbljeni, da bi se čez Puhov most valil ves
Protihrupna zaščita, ki bi dala še več hrupa
Ptuj se na vzhodnem delu, kjer v mesto pripelje glavna cesta iz smeri Hrvaške, duši v prometu. Kot opozarjamo tudi v naših časopisnih člankih, je glavna težava tranzitni tovorni promet, ki gaje vsako leto več. Cesta za takšno prometno obremenitev ni primerna, saj je uničena, poškodovana in za druge udeležence v prometu, zlasti pešce, kolesarje in mopediste, zelo nevarna. Ob njej ni niti povsod pločnika, kolesarske steze pa sploh ne.
Po naročilu Direkcije RS za infrastrukturo ob cesti v Budini in Spuhlji sicer te dni izvajajo parcelacijo, saj naj bi v prihodnjih letih obnova le stekla. Ne ve se sicer točno, kdaj bo to.
Nemogoče si je tudi predstavljati, kam v času obnove z Ormoške preusmeriti promet do mesta ali skozenj, saj so vse vpadnice s prometom zabasane, obvoznice pa mesto nima. Mestna občina (MO) Ptuj učinkovito rešitev vidi v gradnji nove prometnice - obvozne ceste. Cesta bi se začela v Puhovi ulici, pod starim ptujskim pokopališčem, tekla bi vzporedno z Dor-navsko cesto in se nanjo priključila za novim ptujskim pokopališčem. Cesta dolžine 1,2 kilometra je že vrisana v občinski prostorski načrt, kar pomeni, da bi jo bilo moč relativno hitro zgraditi, če bodo zanjo pripravili dokumentacijo in zagotovili denar. Pobudo za obvozno cesto po besedah vodje Civilne iniciative (CI) za izgradnjo ptujske obvoznice in mestne svetnice Ser-
Sergeja Puppis Freebairn seje dotaknila vprašanja nameščanja protihrupnih ograj ob Ormoški, zaradi katerih se sedaj
rekonstrukcija zamika. „Obnovo bi lahko začeli in protihrupno zaščito namestili kasneje. Nelogična je tudi njena postavitev. Če jo postaviš samo na eni strani ceste, se bo ves hrup odbijal na drugo stran, to je čista kmečka logika. Kot je sedaj predvideno, je nesprejemljivo. Sprašujem se, ali nekdo to počne, da bi nam nagajal. Imam neuradne, a verodostojne informacije, da se tukaj drugega kot analiz in študij ne bo delalo. Ni razloga, da temu ne bi verjela. Upam, da se bodo predstavniki države odzvali in pojasnili, kdaj dejansko je v načrtu rekonstrukcija Ormoške in bodo protihrupno zaščito namestila tako, da ne bo naredila več škode kot koristi."
Daje obnova Ormoške več kot nujna, je pritrdila županja Nuška Gajšek in poudarila, da so državne ceste v Spodnjem Podravju v zares slabem stanju.
geje Puppis Freebairn podpira tudi prevozniška zbornica.
Ptujčani si želijo sestanek
Mestni svet državo poziva k čimprejšnjemu ukrepanju. Za tovorni tranzitni promet predlagajo, da se preusmeri na podravsko avtocesto ali železnico, nemudoma naj se začnejo aktivnosti za gradnjo obvozne ceste, torej vzporedne z Dornavsko. Mestni svetniki na državo prav tako apelirajo, naj čim prej začne rekonstrukcijo Ormoške ter pohitri postopke za obvoznico, ki naj se vodi kot prioritetni infrastrukturni projekt. Svetniki želijo pojasnila v zvezi z gradnjo hitre ceste na Hrvaškem, med Ormožem oziroma Središčem ob Dravi in mejo s Srbijo. Na Ptuj vabijo predstavnike države, ki odločajo o infrastrukturnih vprašanjih in projektih, da bi podali ustrezne odgovore ter prisluhnili potrebam prebivalcev Ptuja. Vse navedeno so svetniki potrdili v sklepu, ki ga bodo posredovali na naslove pristojnih v Ljubljani.
Hrvati pri lobiranju v Bruslju očitno uspešnejši
Puppis Freebairnova je sprejem sklepa pozdravila. „Če želimo doseči, da se urejanje prometne infrastrukture, ki je v domeni dr-
Po informacijah, s katerimi razpolagajo nekateri mestni svetniki, bosta novo cestno povezavo gradili tako Srbija kot tudi Hrvaška, Slovenija pa še vedno menca z rešitvijo okoli Ptuja. Avtocesta med Beogradom in Zagrebom naj bi bila preobremenjena, zato bi gradili še eno (hitro), načrti o tem so menda že zelo daleč. Medtem v Sloveniji vse stoji, ker Ptuj pač ni Ljubljana.
žave, premakne naprej, moramo nastopati enotno," je dejala in izpostavila, kaj za Ptuj pomeni gradnja hitre ceste na Hrvaškem. „Na evropski ravni ima ta ideja podpro članic EU z območja jugovzhodne
Evrope. Že zdaj, ko se tukaj vozijo kamioni iz Medžimurja (Varaž-din, Čakovec) ter slovenski del tranzita, ki ima v Podravju sedež podjetja, raztovor ali odpremo blaga, je promet nevzdržen. Po
Foto: CG
petek • 2. junija 2023
V središču
Štajerski	7
recepte in postavlja zdravniške diagnoze
»Razvoja umetne inteligence ne bomo mogli zaustaviti, zato se ni smiselno proti njej boriti ali ji nasprotovati. Vsi, ki Chat GPT uporabljajo pri svojem delu, so že sedaj v veliki prednosti, predvsem zaradi večje produktivnosti. Prav zato vsem priporočam, da ga začnejo uporabljati tako pri svojem delu kot za domačo uporabo,«je poudaril Aleksej Miloševič, podatkovni znanstvenik v podjetju Databox. Za 22 evrov na mesec je že mogoče uporabljati naprednejšo verzijo modela Chat GPT 4, ki je močnejša, bolj kreativna in ima še boljše sposobnosti sklepanja.
bolj pomembno, da so učitelji človeški in empatični, poudarek moramo dajati strpnosti, pripadnosti in medsebojnemu spoštovanju,« je povedala Vaupotičeva.
Vsekakor se bo treba v učnih načrtih vsemu temu ustrezno prilagoditi in razvijati kritično mišljenje, sodelovanje, komunikacijo in ustvarjalnost Podatki ne morejo
več biti v prvem planu, saj so ves čas na dosegu roke. Strokovnjaki sicer ugotavljajo, da s pojavom umetne inteligence prihaja v šolskem prostoru bolj v ospredje prilagodljivo učenje, personaliza-cija in različni učni stili. Tudi na OŠ Mladika so že imeli konferenco na temo Chat GPT, orodje preizkušajo in iščejo ideje, na kakšen način bi ga lahko pri določenih predmetih uporabljali. »Otrokom moramo predstaviti tako prednosti kot slabosti, ki so lahko tako učencem kot učiteljem v pomoč. Pomembno je, da to storimo mi njim in ne oni nam. Seveda moramo biti vsi skupaj pri uporabi zelo previd-
O ñ »- https://chat.f
M
Ptuj is a town in northeastern Slovenia, located on the Drava River. It is the oldest recorded city in Slovenia, with a history dating back to the Roman era. Ptuj is known for its well-preserved medieval old town, rich cultural heritage, and numerous historical sites.
One of the most prominent landmarks in Ptuj is Ptuj Castle, situated on a hill overlooking the town. The castle dates back to the 12th century and offers beautiful views of the surrounding area. Today, it houses the Ptuj Regional Museum, which displays exhibitions on the history and culture of the region.
Ptuj is also famous for its annual carnival, known as Kurentovanje, which is one of the largest traditional carnival events in Slovenia. The carnival features colorful parades, traditional masks, and various festive activities.
In addition to its historical and cultural attractions, Ptuj is a charming town with narrow streets, picturesque squares, and well-preserved medieval buildings. Visitors can explore the town on foot, discovering its architectural gems, such as the Town Hall, Orpheus Monument, and Dominican Monastery.
The surrounding region of Ptuj offers opportunities for outdoor activities, including hiking, cycling, and exploring the beautiful countryside. The nearby Ptuj Lake is a popular destination for water sports, fishing, and relaxation.
Overall, Ptuj is a delightful destination for history enthusiasts, culture lovers, and those seeking to experience traditional Slovenian customs and festivities.
Regenerate response
Send a message.
;. ChatGPT May 24 Vet
Evropski policijski urad Europol je nedavno posvaril pred zlorabami tovrstnih besedilnih generatorjev, kot je Chat GPT. Ti bi se namreč lahko uporabljali za dezinformacije, kibernetski kriminal, socialni inženiring in druge goljufije, saj ustvarjajo zelo realistična besedila.
Nekateri učenci že uporabljajo Chat GPT za pisanje esejeu in drugih besedil.
ni, saj podatki niso vedno točni in je to treba znati razbrati,« je povedal ravnatelj Bogomir Širovnik. Nekateri ravnatelji so mnenja, da je bolje, da se o umetni inteligenci še ne govori na veliko, da ne bi otrok preveč spodbudili k uporabi. Se pa zavedajo, da se vsemu temu ne bodo mogli izogniti.
Preverjanje znanja se mora prilagajati novim tehnologijam
Foto:cg Uporaba umetne inteligence v izobraževalnem kontekstu neizo-
gibno odpira globoka vprašanja - na primer o tem, kaj in kako naj se poučuje, o razvijajoči se vlogi učiteljev, o družbenih in etičnih posledicah ter še posebej, kako se posameznik v tehnološko bogatem in naprednem ekosistemu počuti in kakšen odnos razvija do tega okolja.
Na šolskem ministrstvu še niso pripravili nobenih priporočil oz. smernic za osnovne šole glede uporabe umetne inteligence. So pa poudarili, da se morajo tradicionalne oblike tako poučevanja kot tudi preverjanja in ocenjevanja
znanja ves čas prilagajati novim tehnologijam. »Domače naloge ali seminarske naloge so zato še vedno smiselne, vendar bo treba z njimi ne le krepiti in vrednotiti znanje, ampak celovito krepiti spretnosti, kot so reševanje problemov, sodelovanje, kritično razmišljanje, komunikacija, odgovornost, zaupanje, odločanje, dobrobit itd.,« so sporočili z ministrstva, kjer sicer začenjajo projekt "Digitrajni učitelj", katerega cilj je celovit dvig pedagoških digitalnih kompetenc.
Estera Korošec
Foto: CG
tovorni tranzit z Balkana
izgradnji hitre ceste na Hrvaškem se bo mimo nas vozil cel Balkan, v tranzitu. V tem primeru cesta, ki je sedaj projektirana, ne bo zadoščala, je poddimenzionirana. Postavi se nemalo vprašanj, med drugim, ali bo Puhov most sposoben prenesti toliko tranzita. Kaj to pomeni za naše mesto čez 10, 15 let? Si res želimo, da se bodo vsi kamioni z Balkana vozili čez Puhov most? Na ta vprašanja pričakuje-
mo odgovore na državni ravni, kot mesto se moramo aktivirati, ker gre za resno situacijo. Bodoča hrvaška hitra cesta že tudi ima svoje ime - Podravina, tako da to ni nova stvar. Iz izkušenj vidimo, da Slovenija v Bruslju zelo slabo zastopa interese svojih državljanov. Zdaj smo soočeni s situacijo, da je interes za hitro cesto na Hrvaškem izrazilo več članic EU. Zato se moramo na to pripraviti. Po optimističnem scenariju bi lahko obvoznico zgradili v obdobju od sedem do deset let. V tem času bo Hrvaška zgradila svojo hitro cesto in bomo ugotovili, da smo obvoznico poddimenzionirali. To so res problemi za prihodnost, ki jih ne smemo prezreti - ker smo odgovorni za to, kar se dogaja. Danes plačujemo za odločitve nekaterih prejšnjih mestnih svetov in županov, nekatere težave se vrtijo že 20, 30 let. Da se ne bo nekdo čez deset let v mestnem svetu spraševal, kaj smo delali mi. Informacijo o hrvaški hitri cesti Podravini moramo vzeti zelo resno, zato je poziv za sestanek s predstavniki države na mestu, treba bo vztrajati."
Zakaj bi občina lahko bila svetovna prvakinja
Metka Peteh Uhan iz Gibanja Svoboda je poudarila, da se mora-
jo aktivnosti za obnovo Ormoške in gradnjo obvoznice začeti nemudoma. „Po vseh močeh se bomo z infrastrukturno ministrico potrudili, da bo projekt zaživel. Že danes se vsi Ptujčani zavedamo, da Pu-hov most ne bo zmogel prometne obremenitve in bo treba zgraditi še enega."
Županja Nuška Gajšek je tokrat čez infrastrukturno ministrstvo izpostavila ostro kritiko, zlasti na račun neodzivnosti na dopise MO Ptuj. „Upam, da boste pri ministrici uspešnejši kot mi na občini," je dejala Petek Uhanovi in nadaljevala: „V eno pošiljamo dopise, pa nismo vredni niti odgovora, ali bomo dobili sestanek ali ne. To se mi ne zdi korektno, četudi imam z ministrico drugače dobre odnose. A da si občina ne zasluži niti odgovora, da za nas nimajo časa, pa se mi zdi kratkomalo nesramno. Poslali bomo še en dopis, očitno bomo postali svetovni prvaki v pisanju dopisov, upam, da bomo tokrat uspešnejši. Zagotovo je dobro, da imate nekateri svetniki dostope do ministrskih kabinetov, vseeno pa je lokalna skupnost tista, ki tudi nosi odgovornost. Ker na koncu pa smo župani krivi, da nismo učinkoviti."
Mojca Zemljarič
Spodnje Podravje • Projekt regijskega vodovoda
72 metrov papirja in 400 strani
V projektantski hiši Dr.. Duhovnik izdelujejo projektno dokumentacijo za nov povezovalni vodovodni cevovod, tako imenovani Sklop 1 za 19 občin. Pogodbo z naročilom projektiranja do pridobitve gradbenega dovoljenja so občine sklenile januarja lani, njena vrednost je dobrih 550.000 evrov.
Primož Duhovnik je povedal, da bodo projekt predali mnenje-dajalcem v pregled, nato pričakujejo njihova pozitivna mnenja. „Dokumentacija je zelo obsežna, povezovalni cevovod obsega okoli 72 kilometrov tras, kar pomeni, da bo dokumentacija v grobem obsegala 72 metrov načrtov, okoli 350 do 400 listov. Plan je, da dokumentacijo predamo ta teden in nato v roku meseca dni pridobimo vsa mnenja. Dokumentacija je pripravljena v skladu z zahtevami, ki so jih mnenjedajalci predhodno podali, zato večjih dopolnitev ne
pričakujemo. Se pa lahko zgodi, kot se je pri Direkciji za vode, da smo morali dokumentacijo za nekatere občine dopolnjevati že za same potrebe služnosti. Smo v fazi, da moramo pridobiti mnenja, nato sledi predaja dokumentacije upravni enoti in pridobitev gradbenega dovoljenja."
Najglasnejših tokrat ni bilo
Županski zbor vprašanj za projektanta ni imel, zato tudi ni bilo razprave in so za dotično točko dnevnega reda porabili dobre tri
Sh
Jože in Primož Duhovnik iz projektantske hiše Dr. Duhovnik sta župane v začetku tedna seznanila s potekom projektiranja glavnega transportnega cevovoda za oskrbo občin Spodnjega Podravja s pitno vodo.
minute časa. Res pa je tudi, da nekaj glavnih akterjev, ki so običajno v zvezi z vodovodom glasni, ni bilo na seji. Manjkali so predsedujoča kolegiju županov ptujska županja Nuška Gajšek, kidričevski župan Anton Leskovar, župan Markovcev Milan Gabrovec in županja Sv. Andraža Darja Vudler Berlak. Na seji tudi ni bilo direktorja Komunale Ptuj Janka Širca, ki sicer z vlaganji v vodovodni sistem neposredno nima nič, saj so lastnice vodovoda občine. Je pa bil Širec na temo vodovoda običajno prisoten kot koncesionar, ki upravlja s sistemom.
Vsaka občina posebej projektira še lokalno
Podjetje Dr. Duhovnik poleg skupnega povezovalnega cevovoda projektira lokalne povezave vodovoda za občine Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Mar-kovci, Podlehnik, Zavrč, Destrnik, Trnovska vas in Hajdina. Za MO Ptuj in občino Starše lokalni del vodovoda projektirata Proinfra ter Vodnogospodarski biro Maribor, za Majšperk Proinfra, za Kidričevo pa Lineal ter Hidroinže-niring.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
8 Štajerski
Podravje
petek • 2. junija 2023
Stojnci • Gasilci so obeležili sto let obstoja s številnimi dogodki
Velik gasilski praznik v Stojncih
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Stojnci letos obeležuje 100. obletnico ustanovitve. Ob tako visokem jubileju so organizirali številne dogodke, izdelali društveno medaljo in priponko, izdali zbornik ter namenu predali novo gasilsko vozilo in čoln za reševanje iz vode v skupni vrednosti okoli 78.000 evrov. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna.
Osrednje praznovanje se je začelo s slavnostnim gasilskim mimohodom, nato so padalci Aerokluba Ptuj prinesli ključe novega gasilskega vozila, v zrak so simbolično spustili golobe. Svečana slovesnost se je nadaljevala
pod okrašenim šotorom v bližini gasilskega doma v Stojncih. Dogajanje so s plesom popestrili člani Folklornega društva Antona - Jožeta Štrafela Markovci. V prvih vrstah so sedeli povabljeni gostje, predvsem vidnejši predstavniki
gasilstva in lokalne skupnosti. Častno mesto so imeli seveda člani in članice PGD Stojnci, ki so za to priložnost oblekli svečane uniforme. Slavnostni govornik Janko Cerkvenik, predsednik GZS, se je v imenu krovne organizacije zah-
Domače športno društvo Kenguru je namreč zanje ob pomoči šole in občine organiziralo tradicionalni športni dan, letos že 16., ki so ga poimenovali Veter v laseh. Učenci so se med seboj pomerili tako v številnih skupinskih kot posameznih športih, in to od košarke, nogometa, odbojke, kegljanja do lokostrelstva, rolanja in paint-balla; lahko so se lotili tudi umetniškega ustvarjanja, ob koncu pa prejeli diplome. Veliko zanimanja sta požela oklepnik Slovenske vojske in reševalno vozilo, ki so si ju vsi želeli ogledati tudi od znotraj, mlajši pa so se zabavali še na napihljivih igralih. Po besedah Dušanke Škamlec, vodje podružnične šole, so s prireditvijo otrokom skušali popestriti dan ter jim
športne aktivnosti predstaviti kot zdrav in zabaven način preživljanja prostega časa.
Tako veliko število otrok iz matične in podružnične šole pa je zahtevalo tudi veliko število animatorjev. »54 nas je sodelovalo, ne samo naših iz ŠD Kenguru, pač pa so nam na pomoč priskočili tudi člani drugih društev,« je povedal predsednik društva David Majcen. »Lepo je bilo videti mlade, sicer zadihane in malce utrujene, a zadovoljne in nasmejane. Vsaj za nekaj časa so mobilne telefone zamenjali za druženje in rekreacijo.«
Trnovski športniki že dlje časa čakajo na boljše in večje športne površine. Obstoječe igrišče vzhodno od trgovine Jager je namreč potrebno obnove in tudi
širitve. Spomnimo, da je občina od države pridobila zemljišče za širitev športnega parka z večjim travnatim igriščem, fitnes napravami na prostem in igrali za otroke ter ustrezno javno razsvetljavo, športna društva, upokojenci in prostovoljni gasilci pa potrebujejo še večjo in pokrito tribuno, dograjen prostor za pokrito kegljišče ter skupen prostor za gasilce in upokojence, v katerem bodo lahko skladiščili svoje rekvizite. Glede na finančne težave, s katerimi se zadnje čase srečujejo slovenske občine, tudi trnovska, pa realizaciji projekta ne kaže nič kaj dobrega, saj bo z obnovo in širitvijo športnega parka treba še počakati.
SD
"	Foto: ŠDKenguru
Na tradicionalni športni prireditvi v Trnovski vasi je sodelovalo več kot 300 učencev OS Destrnik-Trnovska vas.
PGD Stojnci je ob 100-letnici prejelo plaketo Gasilske regije Podravje in odlikovanje za posebne zasluge GZS.
Promocijsko sporočilo
Danes se pri Qcentru Ptuj družimo na Čalapinkarijah
AnsambefUpanje	Ttl ^	Jj?^ ^¡»a	Poskoc^zikanti
n ÉMS°a NADLAM'Mu mDLA« m 1919 ali
suoj prispeüfk-ámruj na prireditvi.
Danes se pred največje nakupovalno središče v Ptuju, Ocenter v Puhovi, vračajo Čalapinkarije, projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, ki otrokom iz Spodnjega Podravja pričara dan brezplačnih norčij in zabave. Več kot tisoč otrok bo od 14. ure dalje tudi letos uživalo v igri z animatorji, napihljivimi igrali, delavnicami, igrami, brezplačnimi palačinkami, sladoledom ter drugimi prigrizki in dobrotami. Na voljo bodo številna napihljiva igrala, ki jih prispevata Arbadapark in Hophop, na delavnicah pa bodo otroci ustvarjali, se veselili in predvsem uživali. V Pizzeriji in špageteriji Ancona na dan dogodka pripravljajo prav posebno otroško pizzo, za pijačo pa bosta skrbela Tajkun bar in Glamur bar-vsi del prihodka od prodaje namenjajo v dobrodelni sklad družbe Radio-Tednik Ptuj. Tudi letos bodo z nami padalci Aerokluba Ptuj, ki bodo pristali na prireditvenem prostoru, od 16. ure dalje pa bodo z nami tudi gasilci, ki bodo otrokom pokazali svojo gasilsko tehniko in opremo. Na dogodku bo moč prispevke oddati v dobrodelne skrinjice, ki bodo postavljene ob vseh igralih in stojnicah, preko SMS-sporočil paje moč cel mesec
prispevati svoj delček, ki bo otrokom iz socialno šibkih okolij omogočil počitnikovanje. Letošnje Čalapinkarije pred Ocentrom Ptuj prinašajo še večerno koncertno dogajanje, kjer bomo zbirali sredstva tudi za omilitev škode po ujmah. Te so v minulih tednih v Spodnjem Podravju povzročile veliko žalosti. Ena najbolj žalostnih je zgodba mlade štiričlanske družine Honomihl -Vrtič iz Rot-mana, ki ji je plaz vzel dom. Trenutno prebivajo pri sosedih, vsi pa srčno upajo, da čim prej najdejo nadomestno prebivališče in nato pot do novega doma. Zato se bodo Čalapinkarije nadaljevale tudi zvečer - na velikem odru pod šotorom pri Qcen-tru bo ob 20. uri nastopil Til Čeh, ob 21. uri prihajajo na oder člani ansambla Upanje, ob 22. uri pa še Poskočni muzikanti. Vsi partnerji v projektu se zavedajotežav, ki pestijo mnogev Spodnjem Podravju, zato se vsi odrekajo dobičku in del namenjajo otrokom za letovanje, drugi del pa za pomoč družini Honomihl -Vrtič.
Bodite z nami na Čalapinkarijah-danes, 2.juni-ja, od 14. ure dalje, pri Ocentru Ptuj, da skupaj naredimo nekaj dobrega.
valil stojnskim gasilcem za vse opravljeno delo. Med drugim je izpostavil njihovo dobro intervencijsko pripravljenost in strokovnost ter jih prosil, da nadaljujejo začeto delo njihovih predhodnikov. Ob tej priložnosti je podelil gasilsko odlikovanje I. stopnje GZS predsedniku Dejan Zemljariču. Slednji je na čelu društva že 16 let, odlikujejo ga srčnost, delavnost, pravičnost in skrb za druge. V svojem nagovoru je izpostavil, da so steber njihove organizacije člani in članice, ki izstopajo predvsem po svoji delovni vnemi, predanosti in pogumu.
Stojnski gasilci imajo veliko podporo lokalnega okolja
Skozi vsa ta leta so dajali velik poudarek posodabljanju gasilskih vozil, opreme, prostorov in izobraževanju gasilcev. Prav tako so bili gonilna sila družabnega dogajanja na vasi. Stoletnica je po njegovih besedah priložnost za zahvalo vsem, ki so v preteklih letih kakorkoli pripomogli k razvoju prostovoljnega društva, med njimi so tudi donatorji in sponzorji. Številni so priskočili na pomoč tudi ob nakupu dveh zadnjih naložb, in sicer gasilskega vozila GVM1 in gasilskega čolna. Predsednik Dejan Zemljarič in poveljnik Aleš Lenart sta na osrednji prireditvi zlatim, srebrnim in bronastim botrom izročila zahvale. Na dogodku je ga-
V spomin za zanamce so izdali zbornik vasi
PGD Stojnci je ob visokemjubileju izdalo zbornik vasi s pomenljivim naslovom »Tebi, moja domača vas«. Na več kot 150 straneh je predstavljena zgodovina vasi. Vaščanka Nina Prelog je kraj predstavila z geografskega vidika, opisani so družbeno življenje na vasi skozi štiri letne čase, narečni govor in domača hišna imena. Zbornik bogatijo pričevanja ob fotografijah ter popis vasi v letošnjem letu. Uredila gaje domačinka Alenka Domanjko Rožanc, ki seje poglobila tako v zgodovino kraja kot pomembnejše dogodke.
silcem čestital tudi Anton Kuhar
-	Bombek, predstavnik Območne gasilske zveze Ptuj. Zaželel jim je uspešno delovanje znotraj nove gasilske zveze. »Ta visoki jubilej ni samo praznik gasilcev iz Stojncev, ampak celotne občine in vseh tistih, ki imamo radi gasilstvo,« pa je dodal Janko Fišinger, prvi predsednik Gasilske zveze Markovci
-	Cirkulane - Zavrč. Gasilcem je čestitke izrekel tudi Zvonko Čreš-
nik, podžupan občine Markovci, in jim zagotovil nadaljnjo podporo in finančno pomoč tudi v prihodnje. Markovska občina jim je med drugim pomagala pri nakupu novega vozila, in sicer v višini 43.000 evrov, preostalih 20.000 evrov so zbrali sami. Gasilski čoln je stal 5.600 evrov, denar zanj je prispevalo pet podjetij iz okolice Ptuja in Maribora.
Estera Korošec
V muzeju več kot 600 eksponatov
Začetki gasilstva v Stojncih segajo že v leto 1908, takrat so gasilci delovali še neorganizirano. Imeli so ročno brizgalno, v katero so vodo vlivali z vedri, nositi pa so jo morali štirje gasilci. Leta 1911 je v kraju zgorelo pet hiš in po tem dogodku je bila želja po gasilskem društvu še toliko večja. Leta 1923 so ustanovili gasilsko četo, kije štela 15 članov. V naslednjih letih jim je uspelo zgraditi gasilski dom, kupili so prva vozila in opremo. Organizirali so tombolo in veselico ob godu sv. Ane, ki se je obdržala vse do danes. Veliko časa, volje in energije so posvečali tudi izobraževanju gasilcev in udeležbi na številnih tekmovanjih. Pred desetimi leti so kupili novo vozilo GVC16/25. Prav tako so izjemno ponosni na gasilski muzej, v katerem je na ogled več kot 600 različnih gasilskih eksponatov. Največje zasluge za ureditev muzeja ima Aleš Lenart, poveljnik PGD Stojnci.
Trnovska vas • Prireditev Veter v laseh
Šport je zdrav in zabaven
Več kot tristo učencev OŠ Destrnik-Trnovska vas je zadnjo soboto v maju preživelo na trnovskem športnem igrišču in v večnamenski dvorani.
Foto: EK
petek • 2. junija 2023
Kmetijstvo, podeželje
ŠtajerskiTEDKlK 9
Slovenija • Predvidene globe za traktoriste v središču Ljubljane
Za kolesarja 40, za traktorista pa 160 evrov kazni
Slovenske kmete je razburila odločitev ljubljanskih veljakov o sprejetju glob v višini 160 evrov za voznike traktorjev, ki bodo brez posebne dovolilnice zapeljali v ožje središče Ljubljane. Medtem ko je po eni strani mogoče razumeti omejevanje težkega prometa v samem jedru prestolnice, se vendarle ni mogoče znebiti občutka, da ta sankcija leti predvsem na kmete, ki so pred dobrim mesecem dni s protestom v prestolnici povzročili prometni kolaps.
Le nekaj dni po protestu so namreč na ljubljanski občini pripravili spremembo občinskega odloka, ki z majsko potrditvijo uvaja plačilo globe za traktoriste in druge voznike težkih vozil in delovnih strojev, ki se v center mesta pripeljejo brez dovolilnice. Prepoved vožnje na območju centra je sicer že doslej veljala, le da za kršitelje ni bilo predvidene globe, so pojasnili na občini. V Sindikatu kmetov Slovenije so nad spremembami zaskrbljeni: »Vožnja s traktorji ob protestih je eden od najpogostejših načinov protestiranja kmetov povsod po svetu, saj je traktor kmetovo osnovno delovno sredstvo. To, da je v obrazložitvi odloka v MO Ljubljana izrecno zapisano, da so razlog za dopolnitve protesti, je naravnost skrb vzbujajoče, saj gre za neposredno omejevanje ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj.«
Toda dolgoletni župan Ljubljane Zoran Jankovič zagotavlja, da
spremembe odloka niso namenjene protestnikom. Kot je poudaril, globe ne bodo veljale za protestnike, ki se bodo udeležili prijavljenih in organiziranih shodov. »Ko bo protestnik na kakšnem prijavljenem protestu dobil kazen, naj mi jo kar domov prinese,« je pozval.
Zagotovila župana ne prepričajo kmetovalca z Dravskega polja, sicer podpredsednika sindikata kmetov Slovenije in vodje aprilskega protesta v Ljubljani Milana Unuka. »Spremembe občinskih odlokov, za katere naj bi bili temelj protesti, se nam zdijo izpod časti, podcenjujoči, saj so protesti potekali mirno, brez kakršnekoli pripombe policije. Enako kot vsi drugi vozniki tudi lastniki traktorjev plačamo cestnino.«
Kolesarji lahko protestirajo, a kmetje ne?
Bolj kot omejevanje vožnje s traktorjem po strogem centru
Kmetje odločno proti živalski policiji
Kmetje so se s predstavniki kmetijskega ministrstva ponovno usedli za pogajalsko mizo. Iz Sindikata kmetov so sporočili, da od zahtev ne bodo odstopili, čeprav je slišati, da bosta morali obe strani stopiti korak nazaj za dosego dogovora. Sicer pa kmetje še naprej nasprotujejo spremembam zakona o zaščiti živali, ki ga podpirajo stranke s parlamentarno večino. »Nikakor ne bomo dovolili uvedbe »živalske policije«, ki popolnoma diskreditira rejce ter stroko. Prav tako vlada glede pooblaščenih svetovalcev opozarja na možnost kršitve temeljnih ustavnih pravic, kot so pravica do zasebne lastnine, pravica do zasebnosti, nedotakljivost stanovanja,« so dejali v sindikatu.
Aroganca brez primere
Medtem ko so bili pred meseci glavna živalska tema pogovorov medvedi, je fokus javnosti zadnje dni na mnogo manjših živalicah - nutrijah. Ti prijazni in ljubki glodavci so tujerodne in invazivne živali, ki so se z leti pri nas, zlasti ob Ljubljanici in na Ljubljanskem barju, močno namnožile. Postale so moteče, saj spodkopavajo rečno nabrežje in izpodrivajo avtohtone vrste, tako rastlinske kot živalske. Njihovo število naj bi se v zadnjih desetih letih podvojilo ali celo potrojilo, zato njihove populacije naj ne bi bilo več mogoče omejiti in je kmetijsko ministrstvo poseglo po rigoroznejšem ukrepu - odlovu oziroma odstrelu s pomočjo živolovk Kar je na noge dvignilo zaščitnike živali; sprožili so akcijo proti pobijanju nutrij in s peticijo doslej zbrali že skoraj 21.000 podpisov.
Ne glede na to, ali je nutrije treba iztrebiti iz slovenskega prostora ali njihovo število uravnavati na kakšen prijaznejši način, na primer s sterilizacijo oziroma kastracijo, kot predlagajo nekateri, ostaja dejstvo, da te veliki podgani podobne kosmatinke k nam niso prišle same, ampak so kolateralna škoda sodobne potrošniške mrzlice, torej je za njihovo naselitev kriv človek. Nutrije so namreč sprva množično gojili na farmah za »pelce«, ko paje zanimanje za krzno začelo upadati, so farme zaprli, živali iz ujetništva izpustili na svobodo, kjer so sčasoma postale nadloga, ki se je je treba zdaj na vsak način rešiti.
Čeprav je že povsem izumrl in se nato v naše kraje oziroma vode znova vrnil, paje bober po drugi strani avtohtona in zavarovana živalska vrsta. A so tudi vanj vse pogosteje naperjene nezadovoljne puščice, saj obje poljščine, če so preblizu vodotokov, z gradnjo jezov povzroča poplave, spodkopava brežine in gradi večmetrske kanale. Kmetje se pritožujejo, zaradi nastale škode so upravičeni tudi do državne odškodnine.
Slovenski gozdovi so v preteklosti ostali skoraj brez medvedov in volkov, nato pa smo z načrtno naselitvijo in zaščito novih primerkov dosegli, da so jih znova polni. A glej ga zlomka, stvar je očitno tudi tu ušla izpod nadzora, saj se nismo naučili živeti z njima v tako imenovanem obvladljivem sobivanju. Čeprav imajo medvedi na voljo vse manj prostora zaradi širjenja naselij in prometa, očitno doslej ni bilo posebnega interesa po strateškem uravnavanju njihovega števila; zdaj jim imamo namreč toliko, da jih z odredbo množično streljamo. A jih obenem še zmeraj tudi načrtno hranimo, in to za trofeje in prodajo mesa, pravijo zagovorniki živali, prepričani, da ne gre za odstrel v imenu koristi za okolje, pač pa zaradi osebnih interesov in dobička. Po drugi strani postaja tudi volk vse bolj moteč, saj kot plenilec napada živino, zlasti drobnico, zato so vse glasnejše zahteve po ukrepanju, tako s strani rejcev drobnice, pa čeprav nimajo ustrezno zaščitenih pašnikov, kot prebivalcev, ki jih je volka strah, saj niso vajeni njegove prisotnosti v svoji okolici.
Brez temeljitega premisleka in načrtovanega uravnavanja populacij ter previdnosti pri tujerodnih vrstah se še naprej igramo bogove in se vrtimo v krogu zadovoljevanja nekih hipnih interesov: žival iztrebimo, ponovno naselimo, ko se pretirano namnoži, pa seje hočemo spet znebiti. Aroganca brez primere. Nam bo šel kmalu na živce tudi ris, katerega število je slednjič z veliko truda le začelo naraščati?
Senka Dreu
Za vožnjo s traktorji po ožjem središču prestolnice je treba po novem pridobiti dovolilnico.
Foto: Primož Kunej
Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Milan Unuk
mesta je na mestu vprašanje morebitnega omejevanja protestiranja. Namreč, ko so bila v pogonu kolesa, ki se še zdaleč niso vozila le po kolesarskih stezah, polemik ni bilo, sedaj ko so bili v središču prestolnice kmetje s traktorji, so popravki odloka Mestne občine Ljubljana že sprejeti. Za kolesarja je kazen za kršenje pravil vožnje 40 evrov, za traktorista je globa štirikrat višja. Na vprašanje o dopustnosti prepovedi traktorjev oz. določenih vrst vozil v okviru napovedanih protestnih shodov so iz ministrstva za notranje zadeve kot odgovor navedli zgolj šesti člen iz zakona o javnih zbiranjih. Ta med drugim pravi, da je prepovedano organizirati shode ali prireditve z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa.
Kakšne so omejitve na Ptuju
Omejevanje oz. prepoved prometa za določene udeležence cestnega prometa dopušča zakon o pravilih cestnega prometa. Prav tako lokalne skupnosti omejujejo promet na primer na območjih za pešce, na vpadnicah v mesta ... Na Ptuju je na vseh vpadnicah v mestno jedro s prometno signalizacijo označena prepoved vožnje tovornih vozil nad 7,5 tone, razen za lokalni promet, tako na dr-
žavnih kot na občinskih cestah. »Prepovedi so označene takoj za semaforiziranem križišču pri Kroni, na izvozu iz krožnega na Ormoški cesti. Prav tako je podobna prepoved označena pred naseljem Spodnja Hajdina, na državni cesti Slovenska Bistrica - Ptuj ter na Zagrebški cesti med gradom Turnišče in BS Petrol. Na križišču lokalne ceste Vičava in Muzejskega trga velja prepoved vožnje v smeri Prešernove ulice za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega
4,5 tone; dodatno je na vstopu v območje za pešce na Krempljevi ulici označena prepoved vstopa v območje za pešce za motorna vozila s priklopnim vozilom,« je pojasnil Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva. Globe so določene v različnih predpisih, odvisne so od vrste prekrška, dodaja. Brkič je opozoril tudi na razlikovanje med vrstami vozil, namreč traktor ni tovorno vozilo, tako da za kmete številne omejitve ne veljajo.
Mojca Vtič
Podlehnik • Občina v sanacijo plazu Ložina
Vztrajali in pridobili 430.000 evrov
Podlehničani so sanacijo plazu Ložina že umaknili iz letošnjega rebalansa proračuna, saj da jim državnega denarja za sanacijo ni uspelo pridobiti. »Kljub prvotni zavrnitvi smo ostali v stikih in iskali možnosti ter načine za pridobitev sredstev,« je dejal župan Sebastian Toplak. In uspelo jim je. Pridobili so okrog 430.000 evrov, še dobrih 100.000 evrov bo prispevala občina.
Občina Podlehnik je bila v zadnjih dveh letih izjemno uspešna pri
pridobivanju denarja za sanacijo plazov. Uspelo ji je pridobiti 1,2 milijona evrov denarja iz državnega proračuna, in sicer za sanacijo plazov na cestah Stanošina-Sedlašek, Dravinjski Vrh-Majski Vrh-Podlehnik, Zg. Leskovec-Sp. Gruškovje-Podlehnik. Na seznamu plazov, ki se ob vsakokratnem deževju le podaljša, je bil tudi plaz Ložina na cesti Mala Varnica-Lo-žina-Zgornje Gruškovje. Slednji je posledica neurja s poplavami in točo konec junija 2020. Občina si je
prizadevala, da bi pridobila okrog pol milijona evrov za njegovo sanacijo, a sprva je kazalo, da tokrat ne bo uspešna. Kljub negativnemu odgovoru Podlehničani niso opustili ideje o sanaciji plazu in so vztrajali v iskanju rešitve. Naposled so na okoljskem ministrstvu le našli dodatna sredstva in občini zagotovili pomoč v višini 430.000 evrov. »Sanacijo plazu Ložina tako vračamo v naš proračun, ki se povečuje za pol milijona evrov. V okviru investicije, ocenjene na 550.000 evrov, bo naš strošek davek na dodano vrednost, dokumentaci-
ja in nadzor. Zdi se mi modro, da smo vztrajali, žal pa moramo na račun investicije zadolžitev občine povečati za 50.000 evrov,« je pojasnil župan Sebastian Toplak. Dodal je, da bo sedaj največji izziv najti izvajalca, ki bo pravočasno, to je do konca oktobra, uspešno saniral plaz, ki zahteva izgradnjo več konzolnih pilotnih sten in 300 metrov kamnitega zidu ter ureditev odvodnjavanja. S celostno sanacijo plazu bo občina ponovno vzpostavita prevoznost in zagotovila varno pot občanom in drugim.
Mojca Vtič
Foto: Sebastian Toplak
Plaz na cesti Mala Varnica-Ložina-Zg. Gruškovje je posledica neurja iz leta 2020. Letošnje obilno deževje sredi maja pa je po oceni župana povzročilo največjo škodo po letu 1989. V Podlehniku škodo ocenjujejo na več milijonov evrov, saj se je sprožilo več deset plazov, potok Rogatnica pa ogroža del ceste in hišo v Podlehniku.
Foto: MZ
10 Štajerski
Kultura
petek • 2. junija 2023
Knjigarnica
DEKLICA IN MESTO
Pred dnevi mi je kolegica, mladinska knjižničarka Mateja Milošič, opozorila na pravkar prispelo slikanico. Vprašala me je, ali jo poznam in dodala, kako zelo ji je všeč. Ko sem pogledala naslovnico s portretom deklice z rdečo kapico, zaprtimi očmi, našobljenimi ustnicami, rdečimi lički in s kompozicijo hišk, ki se jim iz dimnikov vali dim, sem pomislila na imenitno, a zelo žalostno pravljico Svetlane Makarovič in Kaje Kosmač Rdeče jabolko (2008). Morda zaradi deklice z rdečim pokrival-cem? Morda zaradi posebnega slikarskega izraza? In na prvi, ampak zares samo na čisto prvi bežen pogled sem pomislila, no, še ena novost, ki ni povsem novost. Gotovo je temelj pripovedi starodavna pripoved o izgubljenem, neposlušnem dekliču ... Pa je slikanica Deklica in mesto vse kaj drugega! Je avtorska slikanica, kar pomeni, da je v eni osebi pisatelj in ilustrator ter je taka knjiga nedeljiva celota. Pripoved in podobe se tako dopolnjujejo, da jo je treba gledati in brati, brati in gledati, če želimo celostno zaobjeti avtorjev umetniški izraz.
Vane Kosturanov (1979) je tako s posebnim barvnim, kompozicijskim in oblikovalskim pristopom ter z dobro premišljenim, minimalističnim besedilom ubesedil današnja velemesta in čustveno odtujenost v njih. Seveda je celotna slikanica ena sama prispodoba, ki opozarja na vrednost narave in barvitost življenja nasploh.
Podoba osamljene deklice z rdečim pokrivalom, ki kuka izza strešnega okna v mestu, kjer so hiše visoko nagnetene druga k drugi in kjer ni prostora za prav nobeno drugo barvo, razen za vse možne odtenke sive, podoba žalostne deklice je tako žalostna, da ne rečem zastrašujoča. Deklica premišljuje:
»Morda se tudi metuljem, pticam in soncu zdi siva dolgočasna in zato nikoli ne pridejo v naše mesto?«
Ob tej misli je prav tako obojestranska ilustracija drvečih avtomobilov s pročeljih hiš v ozadju. Vse je turobno sivo, razen zamišljene deklice in prometnega znaka za prepovedano ustavljanje in parkiranje. Naslednja slika samo še podkrepi tesnobni občutek: množica sivih ljudi, ki upirajo svoje oči v tla, v telefone, stran od drugih mimoidočih, njihova usta pa so drobne črte, če jih sploh imajo. V tej množici je deklica z rdečo pelerin-co, ki samo stoji, obrnjena proti bralcu in od hitečih ljudi. Naslednja stran je skoraj brez sivine, prav zabeli se pred bralcem, kajti, ko je deklica prišla do konca svojih misli, je ugotovila, da se je izgubila, saj mesta ni bilo več videti.
Na naslednji strani sledi skoraj olajšanje, saj se v diagonali čez oba lista razteza pisan gozd. A deklica, je na drugi strani namišljene diagonale, vsa drobna in majhna na belini preostalega knjižnega lista. Sledi barvita in hkrati grozljiva podoba v gozdu, ko deklico preseneti volk. A otopela deklica iz sivega mesta se ga sploh ne prestraši, pojasni mu:
»Nisi strašnejši od mesta, v katerem živim,« mu je odvrnila deklica.
»Moje mesto je temno, jaz pa imam rada barve, sonce, ptice in metulje. Zdi se, da so ljudje v mojem mestu pozabili na igro.«
»Pridi in si malo odpočij,« se je volku zasmilila.
»Oh, volk zakaj je v gozdu tako lepo?« ga je navdušeno vprašala deklica.
»Narava je vir lepote in radosti. V njej se rojevajo vse barve in odtenki. Je domovanje ptic, metuljev, sonca ...«
»In ta vir je povsod okoli nas, tudi v najmanjši vejici.«...
Slikanico Deklica in mesto je prevedel Aleš Mustar (KUD Sodobnost International. Gugalnica: zbirka najboljših slikanic), ki je prevedel za istega založnika in zbirko tudi slikanico Nevidna hiša (Biljana S. Crvenkovska. Vane Kosturanov. 2022), slikanica Jaz pa je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi (Danijela Pavlek. Vane Kosturanov. Prevod Tjaša Mohar, 2022). Vse navedene slikanice toplo priporočamo bralcem vseh starosti.
L iljana Klemenčič
Ptuj • Razstava 3 X 2 v mestni galeriji
Neizmeren domišljijski svet umetnikov
Do 25. junija si lahko ljubitelji likovne umetnosti v Galeriji mesta Ptuj ogledajo razstavo 3 X 2, na kateri so na ogled dela MarkaJakšeta, Ive Tratnik, Mitja Ficka in Bojana Šumonje. Nastalaje v sodelovanju s kulturno-izobraževalnim društvom Kibla Maribor, odprl jo je njegov predsednik Peter Tomaž Dobrila. Kustos razstave je Dušan Fišer, vodja mestne galerije.
Pod naslovom 3 X 2 je združeno sodelovanje Marka Jakšeta s tremi umetniki, povezali so se štirje umetniki, pod njegovim idejnim vodstvom. Izbral si je avtorje, ki so mu pri načinu ustvarjanja in razmišljanja najbolj blizu. Kljub temu so razlike opazne, še najbolj blizu sta si z Ivo Tratnik, kjer pa je tudi sam najbolj prisoten s svojo likovno govorico. Pri skupnih delih z Mitjem Fickom in Bojanom Šumonjo je bolj opazen njun način slikanja. Z vsakim izmed njih je ustvaril serijo slik, ki so bile pred ptujsko razstavo že predstavljene v tandemih, nikoli doslej ta dela niso bila predstavljena, kot je to sedaj na ptujski razstavi. Prvič gre torej za razstavo, na kateri se vsi štirje avtorji pred-
Foto: Črtomir Goznik
Dvigalo - še ena značilna ptujska (nedokončana) zgodba
Razstava 3 X 2 je ponovno ena izmed „težjih" razstav, pa ne zaradi motivike, temveč zaradi velikih slik, ki so posledično zelo težke, zlasti še tiste, ki imajo za osnovo les. Že prihod na razstavo je za mnoge malo težji, zaradi številnih stopnic, ki vodijo do razstavišča, kaj šele, da bi nosili tako težke slike. Dvigalo, ki bi olajšalo delo oz. priprave razstav in dostop obiskovalcem, zlasti starejšim, pa po tolikih letih od odprtja galerije ostaja iz nerazumljivih razlogov še en nedokončan ptujski projekt, kot plod domišljije, kako bi lahko bilo, da bi bilo boljše in lažje. Še dobro, da so imeli ponovno pomoč od zunaj, tokrat iz Kible, ker je Galerija mesta Ptuja še vedno tudi kadrovsko podhranjena. Tudi sicer si morajo ob drugih priložnosti najemati sodelavce, da lahko razstave sploh postavijo in jih po koncu razstavijo ter izpraznijo galerijske prostore za novo postavitev.
Le kje ste, odločevalci, da tega ne vidite?
V Galeriji mesta Ptuj je na ogled razstava 3 X 2, na kateri se predstavljajo Marko Jakše, Iva Tratnik, Mitja Ficko in Bojan Šumonja.
stavljajo skupaj. Gre za neke vrste epilog tega projekta, sodelovanja, ki traja že od leta 2009, je povedal kustos Dušan Fišer.
Za njihovo skupno ustvarjanje je značilna močna imaginacija, domišljijski svet je neizmeren, pri čemer je Marko Jakše še najbolj neposreden, izhaja iz sebe. Ustvaril je skrivnostni likovni svet s prepoznavnimi figurami in krajinskimi motivi, v katerem se prepletajo sanje in realno, lirično in pripovedno, arhaično in sodobno. Slika vse, kar se da, od ljudi do živali, snov črpa v različnih mitologijah, zanimajo ga mitološke čeri sodobnega sveta, kot je npr. potrošniška strast. Njegova stalnica so človeške vsebine in svet naokoli. Marko Jakše je zelo samosvoj umetnik, v slovenskem prostoru zagotovo eden najprepoznavnej-
ših umetnikov, ki je Slovenijo zastopal na 59. beneškem bienalu v letu 2022. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 2015.
Na razstavi 3 X 2 občudujemo velike slike v prevladujoči slikarski tehniki (olje na platno), ki nas dobesedno posrkajo ob prihodu v svoj prostor, s svojimi prepleti rastlinskih, živalskih, človeških podob, ki se transformirajo iz ene v drugo. Kaže na to, kako smo naravo preoblikovali v nekaj, kar ni več naravno, izvorno. Za podlago so umetniki uporabili najrazličnejši material, lesene plošče, cerade, papir, tepihe, karton, samo, da je podlaga, na katero se da nekaj naslikati, s čimer tudi na ta način prav tako prispevajo k svojstveni likovni govorici.
MG
Ptuj • Petovia s prvim singlom
Ljubiva se - novo poglavje ptujskega kvinteta
Pred dobrim mesecem je luč sveta ugledal prvi singel Petovia kvinteta - Ljubiva se. S to skladbo, polno ljubezni in čustev, so Jasmin, Denis, Kristijan, Aljaž in Miran odprli novo poglavje v svojem delovanju, napovedali malo drugačno pot svojega glasbenega življenja in ustvarjanja. V skladbo so vtkali veliko ljubezenskih emocij in občutkov. Za glasbo je poskrbel Zvone Tomac, besedilo je napisal Steffanio.
„Ljubezen nas spremlja na vsakem koraku življenja, zato smo dolžni poskrbeti za to, da nam nikoli ne bo žal za neizrečene besede, neizražena čustva, nepodelje-ne objeme in za sanje, ki jih nismo

upali sanjati. Želimo, da skladba Ljubiva se doseže čim več ljudi, jih spremlja na vsakem koraku in opominja na to, da ne oklevajo, da svoji najdražji osebi povedo, da jo ljubijo, jo objamejo, stisnejo
k sebi. Naj živijo za ta trenutek, tukaj in zdaj," so člani Petovia na pot pospremili svoj prvi singel. Pred nami je končno prelepo poletje, ki nas bo vedno zaznamovalo, saj se podajamo v kozmično ljubezen
brez gravitacije in navigacije, še dodajajo petovijci.
Skladbo spremlja videospot, ki so ga posneli v prelepem domačem Ptuju. Ponosni so nanj in na njegovo okolico, iz katere izhaja večina članov. To je lepo razvidno tudi iz videospota. V glavnem so snemali v hotelu Mitra, njegovi vinski kleti Osterberger. Hvaležni so vsem, ki so jim tako ali drugače pomagali pri njegovem snemanju, še posebej pa Ptujčanki Maji Harb, ki se je odlično vživela v zgodbo pesmi. Odmevi so odlični, zato so še toliko bolj ponosni na svoj prvenec.
Petovia ostaja hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj. Skupaj že snujejo nove zgodbe in načrte za prihodnost, tako da jim bomo lahko že kmalu zaploskali na več različnih dogodkih in koncertih na Ptuju in v okolici.
MG

Foto: zasebni arhiv
S snemanja videospota
petek • 2. junija 2023
Podravje
Štajerski TEDNIK 11
Videm • Cestna povezljivost tudi v letu 2023 ni samoumevna
»l?i vse, ki potrebujejo asfalt, je dvorana premajhna«
Suetniki so na seji med drugim gouorili o pripraui OPN, ki so ga začeli pred petimi leti, predvidoma naj bi ga potrdili naslednje leto.
vozna, pri tem lahko pomagamo, tudi vi ste davkoplačevalci in ne želim, da izgubite upanje. Sicer pa če skličemo vse, ki potrebujejo asfalt, je občinska dvorana premajhna.«
Rožman: »Takšnih odgovorov nimam rad«
Svetnik Andrej Rožman je na majski seji pozval direktorja občinske uprave Gorazda Ladineka. »Zanima me, koliko stvari je na seznamu, ki sem vam ga pred časom predal, že obkljukanih.« Ladinek je odvrnil, da ni on tisti, ki bi sprejemal proračun. »Nalijmo si čistega vina. Vse, kar vi sprejmete, bomo skušali na občinski upravi uresničiti. Ne dovolim pa se izsiljevati z listom papirja.« Rožman je odvrnil: »Takšnih odgovorov nimam rad, pa naj bo direktor takšen ali drugačen.« Dolgoletni svetnik je še izpostavil, da niso vse aktivno-
sti povezane s proračunom. Pri tem je omenil področje poplavne (ne)varnosti in nujnosti pogovora oz. dogovora z direkcijo za vode in okoljevarstveniki o ureditvi zadrževalnika Medvedce, ureditvi Dravinje ... »Naj pridejo na teren, da poiščemo rešitve za vodotoke, sicer nas bo voda potopila.«
O novem vrtcu In širitvi zdravstvenega doma niti besede
O širitvi prostorov za zdravstveni dom na majski seji ni bilo govora, prav tako ne o novi lokaciji vrtca. Matjaža Klasinca je zanimalo, ali bodo sprejeti vsi otroci v Vrtec Videm. Svetnik in ravnatelj Robert Murko je povedal, da bodo sprejeti vsi otroci, prostorske rešitve iščejo tako na Selih kot na Vidmu.
Mojc a Vtič
2. junija 2023 na parkirišču Qcentra Ptuj
• od 14. do 20. ure nepozabna otroška zabaua • od 20. do 24. ure večerno koncertno dogajanje
samhet Upanje

eltek
ilkos
C A N D L E S	'.	č-
vkttarlakarfri
Dobro« Petkova pumpa
Poskočni muzikanti
. Podrauja in za omiliteu škode po ujmah.
MABTLAM A NABTLAM5 * 1919
prispevek daruj na prireditvi.
P M L J i
.OSTTftO
radioPTUI
I | ŠOTORI HALE-ODRI-PREVOZNIŠTVO
PEKARNE "T- ~----------"" ▲
PIUJ	INPLAN ©.QCenter »tuj štajerski TEDNIK "
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
cun jpff&Lnuj
Občina Videm je največja haloška občina in po površini največja lokalna skupnost nekdanje skupne ptujske občine. Medtem ko številne občine gradijo kolesarske steze oz. kar avtoceste za kolesarje ter zaključujejo kanalizacijsko omrežje, v Vidmu še vedno govorijo o asfaltu. »Poleg vodovoda je dobrina tudi cesta in mi se še vedno borimo za dostopnost do domov,« je dejal Peter jagarinec na majski seji.
Anton Topolovec je že lani ob koncu mandata nekdanjemu županu Branku Mariniču oponesel dano obljubo o asfaltiranju ceste proti domačiji Topolovčevih v Veliki Varnici 13 pod sv. Avguštinom. Tudi tokrat je ostro nastopil. »Cesto, v katero sem vložil 80.000 evrov, sem pred leti za 'boglonaj' podaril občini, obljubljeno mi je bilo, da bo asfaltirana. Štiri leta je bila v načrtu, sedaj niti v planu ni več. Peter, kako si lahko to naredil?« je svetnika Petra Jagarinca nagovoril Anton Topolovec iz Velike Varnice. Svetnik mu je odgovoril: »Tam gori ljudje ne
živijo, v realizacijo pa smo dali tiste odseke, ki so najbolj obremenjeni, eden od teh je Šnorek. Nihče ni bil proti ureditvi tvoje ceste, vendar je 12 ljudi na krajevni skupnosti odločilo, katero cesto najprej uredimo, nato so predlog krajevne skupnosti potrdili tudi svetniki.« Toda Topolovec z obrazložitvijo ni bil zadovoljen. »Razveljavil bom darilno pogodbo, potem pa za druge lastnike vikendov in hiš nad mano uredite cesto, kjer znate. Tudi prepustov ne bom več čistil. Cesta je osnova, mi pa še vedno po blatu hodimo. Občina Videm očitno dela na tem,
Moteč oddajnik na sušilnici hmelja
Urška Hercogje opozorila na oddajnik Telemacha na strehi sušilnice hmelja. »Morda prelahkotnojemljemo te posege v okolje, vključno s hmeljem. Ne morem pristati na odgovor, da je sevanje takšne antene enako sevanju telefona, s tem daje antena postavljena v neposredni bližini dvorišč. Ob temja občina odgovornost prenesla na medobčinsko inšpekcijo, ta je ugotovila, da ni pristojna in zadevo predala naprej. Daje to najlažje storiti, ocenjujejo tudi nezadovoljni občani« Županje svetnico prosil za informacije, če je kateri izmed občin uspelo, da so oddajnik prestavili. »Me pa najbolj moti, da ni nihče prišel na občino in nas obvestil o tem posegu oz. investiciji.«
Anton Topolouec iz Velike Varnice je ponouno spomnil na obljubo, sicer nekdanjega župana, o asfaltiranju ceste proti njegoui domačiji.
da bi še teh nekaj, ki še vztrajamo in delamo v Halozah, odšli. Ali obljuba občine ne velja nič?« Tudi Jagarinec je izpostavil potrebe po ureditvi cest. »Na ravninskem delu se govori o optiki, pločnikih, javni razsvetljavi, kanalizaciji. Pri nas je vsega le za vzorec, ravno toliko, da lahko otroci vidijo, kako to izgleda. Mi se še vedno borimo za asfalt, ki je takoj druga dobrina za vodo, saj je cesta nujna za življenje.«
Cesta do Topolovca bi stala 200 tisočakov
Andrej Rožman je občino pozval k iskanju denarja za asfaltiranje
cest. »Potrebe so 100-krat večje, kot so proračunske možnosti. Treba bo najti dodatne vire, sicer bodo Haloze res prazne.« Župan Brane Kolednik je odvrnil, da bi si želel, da se v Vidmu ne bi več pogovarjali o cestah in kanalizaciji ter da bi bilo vse že urejeno, vendar razpisov vsaj za cestno infrastrukturo ni. Antonu Topolovcu je dejal, da naj bi bila vrednost modernizacije njegove ceste ocenjena na dobrih 200.000 evrov. »To je skorajda toliko denarja, kot ga imamo v cestnem programu, ob tem so bile na tehnici ceste, kjer živijo družine, in torej cesta, kjer ni stalnega življenja. Skrbeli bomo, da bo cesta pre-
12 Štajerski
Kronika
petek • 2. junija 2023
Podravje • Kjer je kolesarska steza, jo morajo kolesarji uporabiti
Največja težava je vzdrževanje
Zadnja leta intenzivno gradimo kolesarske steze, s čimer sledimo zavezam k večji mobilnosti, zdravju in skrbi za okolje, zdaj pa ugotavljamo, da veliko kolesarjev kljub vse boljši kolesarski infrastrukturi še naprej vozi po cestah.
Število kolesarjev, ki so kršili cestnoprometna pravila
	PU Maribor	PP Ptuj
2020	261	51
2021	306	68
2022	413	70
Vir: PU Maribor
Med njimi so zlasti rekreativni kolesarji, ki v primerjavi s počasnim turističnim kolesarjenjem vozijo dokaj hitro, pogosto pa tudi vštric s kakšnim kolegom, s čimer spravljajo v bes voznike avtomobilov. Zakaj, za vraga, se ne voziš po kolesarki, ki jo imaš ob cesti, bentijo in hupajo kolesarjem.
Število kršitev narašča
Pogoje za udeležbo koles v cestnem prometu določa 93. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki pravi, da morajo »vozniki koles voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti; kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, pa smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje«. Poleg tega morajo kolesariti drug za drugim, izjema so le kolesarske poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti to omogoča.
Globa za kršitelje znaša 40 evrov, njihovo število pa po podatkih Policijske uprave (PU) Maribor v zadnjih treh letih narašča, najbrž tudi na račun večjega nadzora. Kot je razvidno iz tabele, so policisti PU Maribor leta 2020 obravnavali 261 kršiteljev, na območju Policijske postaje Ptuj pa 51. Naslednje leto (2021) so na celotnem mariborskem območju oglobili 306, na ptujskem pa 68 kršiteljev, lani pa že 413 oziroma 70.
Z neupoštevanjem cestnoprometnih pravil za kolesarje pa se seveda ne srečujemo le v Sloveniji, pač pa tudi v prometno veliko bolj razvitih in kultiviranih državah, kot je Skandinavija. Švedski nacionalni inštitut za raziskave cest in prometa je celo izvedel študijo o razlogih, zakaj kolesarji ne vozijo tam, kjer je to zanje določeno. Med drugim je pokazala, da bolj izkušeni, predvsem hitrejši kolesarji pogosto raje izberejo cesto kot ločeno kolesarsko stezo ali deljene površine za pešce in kolesarje, saj se želijo izogniti pešcem ali bistveno počasnejšim kolesarjem, deloma zato, ker se ne počutijo varne in bolj zato, ker je vožnja po cesti bolj tekoča.
Robovi cest z jaški in blatom
Švedi so ugotovili še, da »kolesarji običajno ne vozijo po površini, namenjeni avtomobilom tam, kjer je kolesarski pas zarisan na vozišču, in to zato, ker nimajo nobenega dobrega razloga, da bi tam kršili predpise, saj je vožnja dejansko tekoča«.
S tem pa se nikakor ne strinja Marjan iz Ptuja: »Ne vem, kako je to drugod po Sloveniji, ampak tam, kjer jaz kolesarim, je vožnja po kolesarskem pasu, ki je zarisan na vozišču, fizično neizvedljiva. Na vsakih nekaj metrov naletiš na pokrov jaška meteorne kanalizacije ali kaj podobnega, kar običajno celo štrli iz asfalta, potem pa je težava še zemlja in druga umazanija, ki se nabira ob cestah, česar nihče ne čisti ali pa zelo redko. Očitno je nekdo, ki je na ne vem kateri instanci odgovoren za infrastrukturo, nekje videl, da je v razvitem svetu moderno risati kolesarske pasove na ceste, kar je sicer pravilno, le da se je nato zataknilo pri ustrezni realizaciji in seveda vzdrževanju. Čeprav vem, da to ni dovoljeno, se iz naštetih razlogov sam vozim kar po cesti, isto pa storim tudi na ločenih kolesarskih stezah, kadar so polne zemlje, ki jih z njiv tja pripeljejo traktorji, kar je lahko pri večjih hitrostih za kolesarja zelo nevarno.«
Senka Dreu
Foto: Pexels
Čeprav se mreža kolesarskih stez širi in jih je iz leta v leto več, nemalo kolesarjev še vedno vozi po cestah.
Podravje, Slovenija • Nasilje med mladimi in posledice
Kako daleč ali blizu je „Srbija"?
Ob strahoviti tragediji, ki je v začetku maja pretresla Srbijo in z njo ves Balkan, so alarmi zazvonili tudi pri slovenskih varuhih reda. Možje v modrem so doslej varnostna tveganja, ki bi lahko pripeljala do hudih posledic, uspešno obvladali. Pred tem, daje nasilje prisotno med mladimi v slovenskih šolah in izven njih, pa si nikakor ne gre zatiskati oči.
Beležimo vdore v informacijske sisteme šol, ko so si učenci v elektronskih redovalnicah sami popravljali ocene. Znani so primeri ustrahovanj, tudi v osnovnih šolah. Nemalo je žalitev in groženj: v šolah, na šolskih dvoriščih, ulicah, v parkih in na spletu - predvsem v zaprtih skupinah. V Sloveniji so bili dogodki, ko je učenec v šolo prinesel nož. Slovenski policisti so predlani s pomočjo ameriških kolegov pravočasno prestregli namero mladostnika iz Gorenjske, ki je načrtoval morilski pohod v več javnih ustanovah. Izdelan naj bi imel natančen seznam lokacij in oseb, ki bi bili njegova tarča, motiv za načrtovano dejanje naj bi bilo maščevanje nekdanjim sošolcem iz osnovne šole in učiteljem, ker naj bi ga zasmehovali.
Zadnji javno znani incident grobega besednega obračunavanja med mladimi je iz Celja, sicer pa se tudi v spodnjepodravskem okolju dogaja, da vrstniki nekoga iz razreda ali družbe neutemeljeno obmetavajo z žaljivkami, ga izolirajo, žrtev lahko posledično pade v začarani krog duševnih motenj oziroma bolezni (na primer depresije) in/ali svet opojnih substanc.
Do navedenih problematičnih dejanj so mladi več ali manj postali otopeli. Agresije ali izolacije, ki ju njihova družba goji do posameznikov, niti ne zaznavajo kot problematični. Vedo, da gre za odklonsko vedenje, a ga tolerirajo. Ves ta „hrup" v dejanskem in virtualnem svetu jim je postal normalen, sprejemajo ga kot nekaj vsakodnevnega.
Niso pa brezbrižni do dogajanja oziroma klime, ki sta pred mesecem dni zaznamovala Srbijo. Skrbi
Menda ne mine veselica, na kateri vrstniki.
jih, da se glede na napeto dogajanje med mladimi v določenih skupinah in okoljih kaj takšnega ne bi zgodilo pri nas v Sloveniji. Nemalo jih meni, da od česa podobnega morda res nismo tako daleč.
Policisti se resnosti problematike nasilja zavedajo in ukrepajo
Na Policijski upravi (PU) Maribor, ki jo vodi Donald Rus, so po-
Foto: Pexels
ne bi zapele pesti, posnetki dogajanja pa interno zelo hitro zaokrožijo med
Besede bolijo, prizadenejo, povzročajo strah ter paniko in so tudi kaznive
„Mladostniki zaradi svoje mladosti, nepremišljenosti, neizkušenosti, včasih tudi nezrelosti ali želje po pozornosti in izstopanju izrečejo neke grožnje, objavijo fotografije, govorijo ali pišejo o nasilnih ravnanjih, kijih nameravajo storiti, čeprav tega v resnici ne bi storili. Da bi razumeli, da tovrstne izjave in/ali objave niso primerne, seje z njimi treba pogovarjati o mejah dovoljenega, o tem, da to ni primeren način komunikacije, da besede lahko bolijo, prizadenejo, povzročajo strah, paniko in da imajo tovrstne izjave lahko elemente kaznivega dejanja, na primer grožnja," opozarjajo na PU Maribor.
udarili, da se resnosti nasilja med mladimi in pomena prijave morebitnih odklonskih ravnanj zavedajo. „Čeprav tovrstnega primera, kot se je pripetil v naši neposredni bližini, v Srbiji, doslej nismo obravnavali, se zavedamo resnosti problematike. Mladi lahko zaradi nepremišljenosti, neizkušenosti, nezrelosti in ob pomanjkanju osebne odgovornosti hitro sprejmejo napačno odločitev. Policija se zato odzove na vsako prijavo tako imenovanega medvrstniškega nasilja, ko z ukrepanjem preprečujemo nadaljevanje nasilja in morebitne hujše posledice. Z vso resnostjo se odzivamo na prijave in prejete informacije v povezavi z morebitnimi grožnjami zoper vrstnike, izvedemo vse prve nujne ukrepe za ugotovitev izvora, pa tudi resnosti groženj, pri čemer poudarjamo, da vsaka prejeta informacija, zlasti ko se nanaša na nepremišljena ravnanja otrok, ki so pod vtisom tragičnih dogodkov iz tujine, še nujno ne predstavlja resne grožnje v njihovem okolju."
Intenzivnejše sodelovanje s šolami
„V Policiji smo intenzivirali aktivnosti predvsem v delu, ki se nanaša na sodelovanje z vodstvi šol in njihovimi strokovnimi delavci. To sodelovanje vključuje skupne preglede in osvežitve varnostnih ocen ter svetovanje, kako ravnati v primeru morebitnih groženj in povečanih tveganj. V okviru rednega dela smo - glede na ocenjene varnostne razmere - tudi povečali prisotnost v okolici nekaterih osnovnih in srednjih šol, nismo pa zaradi tega angažirali dodatnih policistov," so navedli na PU Maribor in dodali, da ves čas sodelujejo pri različnih preventivnih aktivnostih in šolskih projektih: svetujejo, opozarjajo, spodbujajo odgovorne osebe k takojšnjemu reagiranju, še posebej ob morebitnih pojavih groženj ali dogodkov z elementi nasilja.
Mojca Zemljarič
Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, obilno zemlja rodi.
L14/21
12/24
13/25
11/22
12/22
12/25
14/26
14/26
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 22 do 27 °C. OBETI
V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo delno jasno vreme s popoldanskimi plohami ali nevihtami. Od vzhoda priteka nad naše kraje toplejši in razmeroma vlažen zrak.
14/26
13/23
12/26
n
18/2(
w
18*
a
Napoved za Podravje
O
plohe
jasno
rrnm
Ponedeljek 22.5.
Q
(irh:i oblačno
Vir: ARSO

u
'i
Rokomet
Na eni strani se vrata zapirajo, na drugi odpirajo
Stran 14
Namizni tenis
Z zmagama 6:3 in 6:1 do obstanka med drugoligaši
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Boks
Denis Volgemut z desnim krošejem do zmage
Stran 15
Šolski šport
Do medalj učenci iz 27 šol, izstopala OŠ Gorišnica
Stran 16
íPoílulajh naí
na íudounún íjilztu!
RADIOPTUJ
tea. ajbiettc www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Marko Drobnič, predsednik NK Aluminij
»Če bi se oziral na govorice in populizme, bi že zdavnaj dvignil roke«
Nogometašem Aluminija je v letošnji sezoni 2. lige uspelo izpolniti glavni načrt, takojšnjo vrnitev med prvoligaše. Glede na lansko sezono močno spremenjena ekipa je bila skozi celotno sezono v ospredju, za kratek čas je kazalo tudi na neposredno uvrstitev v ligo višje. Na koncu so šumarji vseeno morali v dodatne kvalifikacije, ki pa so jih opravili z odliko, Gorico so odpravili z izidoma 3:1 in 1:1. O stanju v klubu, razmisleku o odločitvi napredovanja v 1. ligo, o usmeritvi kluba glede igralskega kadra in še čem smo se pogovarjali s predsednikom kluba Markom Drobničem.
Kako z vaše perspektive ocenjujete sezono 2022/23?
M. Drobnič: „Niti slučajno preprosto, nasprotno - zelo zahtevno. Zahtevno zaradi vseh okoliščin, v
katerih smo se znašli, izzivov, s katerimi smo se soočili, predvsem pri pogledih na tekmovalne ambicije kluba ter dolgoročno vzdržnostjo delovanja, ki jih v klubu jasno in prioritetno opredeljujejo okviri razpoložljivih sredstev.
Moj pogled na delovanje kluba in tudi tekmovalne sezone je zato marsikdaj drugačen, kot je pogled igralcev in trenerjev, nogometnih (ne) navdušencev ali takšnih in drugačnih stranskih opazovalcev.
Na koncu smo si priigrali in izborili rezultate, ki nam dajejo izhodišče, da bomo v naslednji sezoni s štirimi ekipami, vse tja do starejših dečkov, ponovno nastopali v najvišjem rangu tekmovanja v Sloveniji. Pogledi na vse lestvice na koncu dajejo izjemno sliko, le pri kadetih smo nekoliko preveč trepetali, da se nam ne bi zgodil črn scenarij - izpad iz prve lige, ki pa smo si ga tik pred koncem le zagotovili. Rezultatsko smo torej cilje, ki smo si jih zastavili, presegli. Če k prej navedenim štirim selekcijam članov, mladincev, kadetov in starejših dečkov dodam še zelo uspešno delo in dosežke mlajših dečkov in vseh selekcij cicibanov, ki nas vedno znova navdušujejo z razigranostjo, uspešnostjo in tekmovalnostjo, tudi
na turnirjih, ki jih obiskujejo, potem lahko zaključim, da se da s skrbnim in preudarnim delovanjem dosegati lepe rezultate. Slednji niso posledica zgolj in samo igralcev, ampak seveda celotne trenerske piramide, strokovnega vodstva članov in seveda predane ekipe, ki bdi nad organizacijo dela v klubu.
Foto: Črtomir Goznik
»Najbolj vesel bi bil, če bi lahko z enako ekipo začeli jesenski del prvenstva v prvi ligi,« je dejal predsednik NK Aluminij Marko Drobnič.
Nogomet
Rozman podaljšal sodelovanje s Celjani
Matjaž Rozman iz Cerečje vasi je v vrste Celja prestopil leta 2016, največji uspeh pa je dosegel z naslovom državnih prvakov, pri katerem je bil eden ključnih mož. S klubom iz knežjega mesta je pogodbo podaljšal še za eno leto z možnostjo podaljšanja za dodatno leto.
„Odločitev o nadaljevanju skupne zgodbe ni bila težka. Še vedno uživam v nogometu in čutim, da lahko pomagam ekipi, zato smo z vodstvom kluba, ki se mu zahvaljujem za izkazano zaupanje, hitro našli skupen jezik pri novi pogodbi,« je dejal Rozman, ki je v tekmovalni sezoni 2022/23 zaigral na 21 obračunih
Kakšne usmeritve bo imel klub pri zapolnitvi igralskega kadra za naslednjo sezono (pri ostanku/prodaji najboljših posameznikov iz letošnje sezone, pri sodelovanju z Mariborom in Varaždinom, pri uveljavljanju domačih igralcev ...)?
M. Drobnič: „Prepričan sem, da smo lahko s takšno člansko ekipo, s kakršno smo zaključili prvenstvo, konkurenčni v prvi ligi. Najbolj vesel bi bil, če bi lahko z enako ekipo začeli jesenski del prvenstva v prvi ligi. A fluktuacije so in bodo sestavni del naš zgodbe, to pa daje tudi priložnost za dokazovanje drugim, mladim. Pri nas zato ni vprašanje, koliko večji proračun bo imel na razpolago športni direktor kluba, ker večjega ne bo imel, ampak koliko in kateri mladi igralci bodo dobili priložnosti za delo in dokazovanje v članskem moštvu. Zelo pa bi si želel nadaljnje sodelovanje z obema navedenima kluboma, brez povezovanja in sodelovanja, ne v nogometu in ne v družbi, danes preprosto ne gre."
Foto: agencija DAMN
Marko Drobnič: »Kot vedno se bomo obnašali racionalno in skrbno, pokrili se bomo s tako veliko odejo, kot si jo lahko privoščimo. Hkrati pa ne bomo dajali obljub ali sklepali dogovorov, ki jih potem ne bi mogli izpolniti.«
Vsekakor pa je treba poudariti še začetke delovanja ženskih ekip v Kidričevem, saj smo jih letos v sodelovanju z ŽNK Podravje priključili pogonu Nogometnega kluba Aluminij; deklice selekcij U11, U13 in U15 s svojim delom in rezultati že dokazujejo, da bomo tudi na tem področju v prihodnosti puščali pomemben pečat."
Kakšna je bila z vidika dela uprave razlika med lansko in letošnjo sezono, ko je enkrat NK Aluminij tekmoval v 1., enkrat pa v 2. ligi?
M. Drobnič: „Dolgoročna vzdržnost delovanja kluba je v veliki meri odvisna od finančnih okvirov, ki jih ima klub na razpolago, ter predanosti in povezanosti ekipe, ki vodi in organizira aktivnosti v klubu. Vsi privrženci nogometa točno vedo, o čem govorim, ko za referenco skrbnosti, skromnosti in odgovornosti do navedenega navajam NK Aluminij. Ta klub tako deluje, pa če je v 1. ali če bi bil v 3. ligi. Predanost posameznikov, ki tvorijo s svojo raznolikostjo znanj in pogledov odličen tim, je glavni porok za dolgoročno uspešnost. Zato velikih razlik v našem delovanju, tudi glede na rang tekmovanja, ni."
Pojavljajo se govorice, da NK Aluminij »še tehta odločitev« o tem, ali
v vseh tekmovanjih in svojo mrežo ohranil nedotaknjeno na devetih.
Rozman je v Sloveniji v preteklosti nastopal za Aluminij, Interblock in Rudar Velenje, v tujini pa za Creuther Furth in Slaven Belupo.
„Veliko nogometa je že za menoj, verjamem pa tudi, da ga je še kar nekaj pred mano. Zdravje mi služi, vnema za vsakdanji trening je še vedno prisotna, prav tako tista iskrica tekmovalnosti in želja po igranju. Dokler bo tako in dokler bo vodstvo kluba v meni prepoznalo kakovost, bom želel svojo pot nadaljevati. V Celju se odlično počutim. Zadnje leto je bilo resnično uspešno, saj je klub naredil korak v pravo smer. Ekipa je izjemno kakovostna in verjamem, da smo v prihodnji sezoni sposobni narediti še več,« je še dodal Rozman.
sta
ostati v 2. ligi ali se prijaviti v 1. ligo. Kako odgovarjate na to?
M. Drobnič: „Le čevlje sodi naj kopitar! Če bi se oziral na govorice in populizme, bi že zdavnaj dvignil roke in se marsičesa ne bi šel več. Ker pa želim sam osebno dodati nekaj svoje pozitivne energije in lastnih vrednot, tudi v okolje, kjer delujem in živim, vztrajam. Vztrajnost in predanost ter skrbnost in odgovornost so zame ključne vrednote, ki pa jih tisti, ki širijo populizme ali govorice, ne živijo. Zato se ne želim spuščati na nivo opravljanja, širjenja govoric in populizmov."
Kakšna je s finančnega vidika razlika med 1. in 2. ligo?
M. Drobnič: „Stroškovno ne bo bistveno višja, prihodkovno pa bo boljše, saj smo si s tekmovanjem v 1. članski ligi zagotovili prihodke, ki jih v 2. ligi ni. Tukaj je prodaja medijskih pravic, NZS je za moštva v 1. ligi nekoliko bolj radodarna do klubov, več pa je tudi potencialnih priložnosti za ustvarjanje prihodkov iz naslova prodaje igralcev. Kot vedno pa se bomo obnašali racionalno in skrbno, pokrili se bomo s tako veliko odejo, kot si jo lahko privoščimo. Hkrati pa ne bomo dajali obljub ali sklepali dogovorov, ki jih potem ne bi mogli izpolniti."
Ali NK Aluminij še naprej ostaja pri »tretjinskem proračunu« - tretjino prispeva Talum, tretjino ostali sponzorji in tretjino prestopi nogometašev?
M. Drobnič: „Talum ni Nogometni klub Aluminij in kot sem v zadnjem obdobju že mnogokrat poudaril, se
miti in resnice teh dveh velikanov preveč povezujejo. Dejstvo je, da Talum svoj sponzorski prispevek namenja delovanju kluba vse od njegove ustanovitve, glede na delež celotnih prihodkov kluba pa je sponzorstvo Taluma zgolj in samo en del, povezan prioritetno z zagotavljanjem in-frastrukturnih pogojev v športnem parku in delovanjem nogometne šole. Talum in njegove povezane družbe v skupini z opravljanjem svojih storitev prispevajo četrtino sredstev, njihov delež v strukturi prihodkov pa se v zadnjem obdobju znižuje. To je bil tudi cilj, ko sem se spopadel z izzivom vodenja kluba, s čimer je del mojega poslanstva udejanjen. Se pa je zato povečal delež ostalih sponzorstev, pomoč Občine Kidričevo in prihodki iz Fundacije za šport in NZS, s pomočjo katerih smo posodobili infrastrukturo. Tudi letos in drugo leto bomo s slednjim nadaljevali. Posodobitev in nadgradnja slačilnic, ki jih bomo prav tako izvedli s pomočjo sredstev NZS, je naslednji projekt, ki se ga že lotevamo. V klubu smo iskreno hvaležni vsem in vsakemu, ki nam s svojim sponzorskim ali donatorskim prispevkom ali v kakršnikoli drugi obliki, pa četudi samo s pozitivnimi odzivi, ne glede na to, da nam včasih vse ne uspe tako, kot bi si želeli, pomaga pri našem delovanju. Prihodkov iz naslova prodaje in prestopov igralcev je bilo lani manj kot tretjina, kar kaže na to, da prinaša prvoligaški nogomet tudi na tem področju večje priložnosti."
Jože Mohorič
V novi sezoni v pokalu sprva gostitelj nižjeligaš
Minula sezona nogometnega pokalnega tekmovanja je bila po mnenju Nogometne zveze Slovenije (NZS) zadetek v polno. Po spremembi formata je v pokalu sodelovalo 186 klubov, zaradi česar se bo zapisala v zgodovino kot sezona z največjim številom udeležencev v pokalnem tekmovanju. Lep uspeh je z uvrstitvijo v polfinale dosegel Aluminij, ki ga je ustavila kasnejša zmagovalka pokalnega tekmovanja Olimpija.
Pri NZS so v prejšnji sezoni pokalnega tekmovanja pozdravili zgodbe, kjer so se manjši klubi srčno borili z večjimi, tudi na gostujočih stadionih so jih spremljali glasni navijači, za katere je tekma njihovega kluba v boju z najboljšimi predstavljala mali nogometni praznik (v osmini finala dvoboja Vidma s Celjem in Zavrča s Primorjem).
V želji, da bi bilo teh po slovenskih nogometnih igriščih čim več, je izvršni odbor NZS na 35. seji sprejel odločitev, da se do vključno šestnajstine finala pri žrebu upošteva, da je v primeru, ko sta izžrebana kluba iz različnih lig v tekoči sezoni, nižjeligaš avtomatično domačin tekme.
Če nižjeligaš noče ali ne zmore organizirati tekme, lahko to odločitev sporoči vodstvu tekmovanja v 72 urah, so sporočili iz NZS.
Drugih sprememb v pokalnem tekmovanju v prihodnji sezoni ne bo.
sta
14 Štajerski
Šport
petek • 2. junija 2023
Rokomet • RKJeruzalem Ormož
Na eni strani se vrata (začasno) zapirajo, na drugi odpirajo
Za rokometaši Jeruzalema je jubilejna, 20. zaporedna sezona v elitni slovenski rokometni druščini. Neverjeten uspeh za majhen klub in majhno mesto, ki leži ob reki Dravi in meji s Hrvaško. Sezona 2022/23 je zaključena na 11. mestu v 1. A-državni ligi ter 2. mestu v pokalnem tekmovanju.
V taboru Jeruzalema so po srebru v Pokalu Slovenije pokali od ponosa in še z večjim zagonom začeli graditi ekipo za novo sezono 2023/24. Gre za sezono, ki bo prelomna za marsikateri klub v državi, saj bodo iz lige izpadla kar štiri moštva. Prav vse ekipe v želji, da se izognejo izpadu iz 1. A-lige, želijo zgraditi čim bolj kakovostna moštva.
Trdnjavo Hardek so zapustili letos prvi strelec ekipe Nik Čirovič, ki je dve sezoni v Prlekiji igral kot posojeni rokometaš Celja Pivovarne Laško. »Bum, bum Čiro« se vrača v Zlatorog v vrste aktualnih državnih in pokalnih prvakov, kjer pa ga čaka zelo zahtevna naloga, da si najde mesto pod soncem oz. mesto v ekipi trenerja Alema Toskiča. V Trebnje je odšel vratar Alen Skledar, ki je blestel v sezoni 2021/22 in si na račun odličnih predstav prislužil tudi poziv v člansko reprezentanco. V letošnji
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Sok bo v novi sezoni nosil dres Jeruzalema Ormoža.
sezoni Skledar in nasploh ormoški vratarji niso našli prave forme, le tu in tam so na kakšni tekmi zbrali več kot deset obramb. Vseeno pa je Skledar pustil veliki pečat v Ormožu, predvsem ne bodo nikoli pozabljene njegove predstave v evropski sezoni Ormožanov, ko je mladi Korošec zbiral tudi po 20 obramb na tekmo. Mesto desnega krila zapušča Nejc Krabonja, ki se je odločil končati svojo rokometno pot. Krabonja se je v
Ormožu mučil s poškodbami, vendar težko v športnem prostoru najdeš bolj pozitivno trmastega fanta, ki nikoli ni odnehal, niti takrat, ko ni dobival prevelike minutaže.
Za konec smo „prišparali" otroka Jeruzalema, Tilna Kosija. Nobena skrivnost ni, da je s svojim odhodom presenetil oz. šokiral vse v klubu. Igralec, ki si zasluži odhod v tujino, v najboljše lige na svetu, kar pa avstrijska zagotovo ni. Dal je skozi
vse mlajše selekcije Jeruzalema in po širni Evropi ter na Final 4 osvajal številne nazive najboljšega igralca ali strelca turnirja. Če ne bi bilo številnih poškodb, bi Kosi danes že igral v francoski ali nemški elitni ligi. Igralec, ki je maksimalno fokusiran na vsaki trening, na vsako tekmo, pripravljen vedno pomagati kot trener na treningih mlajših selekcij. Hardek je izgubil fantastičnega igralca, ki je dajal ekipi Jeruzalema vedno nekaj več, nekaj več tudi na tekmah proti najmočnejšim klubom v državi. Želimo si, da je Avstrija le stopnička k nečemu večjemu, kar si Tilen glede na vse dogodke, ki jih je dal skozi na trnovi športni poti, tudi zasluži.
Na Hardeku dva nekdanja vinarja,
, *	v v« •
vratar iz sosescine in nekdanji dravaS
Vrata so se za omenjenimi igralci zaprla, seveda ne za vedno, drugim pa odprla. Vrata kultnega Hardeka, ki od vsakega posameznika, ki obleče »plavi« ormoški dres in stopi na vroči ormoški parket, zahteva nekaj več. Tadej Sok bo svojo rokometno pot zaključil na Hardeku, kjer je v preteklosti že igral. Bivši igralec Go-rišnice, Jeruzalema in Maribora bo pomemben člen na desnem krilu. Njegove izkušnje so neprecenljive, obenem bo po svojih najboljših močeh pomagal tudi mladim talentiranim ormoškim igralcem.
Na položaj desnega zunanjega se po enoletni avanturi v Velenju v do-
Namizni tenis • 2. SNTL (m)
Z zmagama 6:3 in 6:1 do obstanka med drugoligaši
Dodatne kvalifikacije za obstanek v 2. ligi,
1.	tekma: Savinja III -Ptuj 3:6
Zavasnik - Selišek 3:0, Fatur - Dr-čič 3:2, Srebočan Čebela - Krušič 2:3, Fatur - Šegula 1:3, Zavasnik - Krušič 0:3, Srebočan Čebela - Drčič 3:1, Za-vasnik/Srebočan Čebela - Drčič/Kru-šič 0:3, Fatur - Krušič 0:3, Srebočan Čebela - Šegula 0:3.
2.	tekma:
Ptuj-Savinja III 6:1
Drčič - Zavasnik 3:0, KruSič - Fatur 3:2, Šegula - Srebočan Čebela 3:2, Krušič - Zavasnik 3:0, Drčič -Srebočan Čebela 2:3, Šegula - Fatur 3:1, Krušič/Drčič - Zavasnik/Fatur 3:1.
Igralci Namiznoteniškega kluba Ptuj so v rednem delu sezone 2022/23 osvojili 9. mesto v 10-članski 2. državni ligi, zato so se morali za obstanek v dodatnih kvalifikacijah
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa NTK Ptuj (na fotografiji Gorazd Selišek, Luka Krušič, Mar-scl Seguía in Darko Drčič) si je zagotovila obstanek u drugoligaški konkurenci.
boriti z drugouvrščeno zasedbo 3. lige - tretjo ekipo Savinje. Bili so uspešni in bodo tudi naslednjo sezono nastopali v drugem kakovostnem razredu slovenskega moškega na-
miznega tenisa.
Prvo srečanje je bilo odigrano v Lučah, kamor pa so gostje zaradi objektivnih okoliščin (daljši prometni zastoji) pripotovali tik pred dvo-
Tenis • 1. članska liga (m)
Z zmago proti TOP tenisu v četrtfinale
Foto: Črtomir Goznik
Tinček Hebar se po enoletni avanturi v Gorenju vrača v Ormož.
mačo jato vrača Tinček Hebar. Letos se Hebar v dresu Gorenja ni naigral in motiv po igranju v novi sezoni bo pri njem zagotovo veliko.
Tudi tretja okrepitev Jeruzalema je zelo zanimiva. V Ormožu so tega fanta opazovali že dalj časa. Gre za Filipa Jerenca, ki je svojo rokometno pot začel na Ptuju, nato pa se je preselil v Maribor. Fizično izjemno močan igralec, ki bo imel pomembno vlogo v obe smeri, tako v napadu kot obrambi.
Iz sosednje Gorišnice na Hardek prihaja že nekaj sezon eden najboljših vratarjev 1. B-lige Filip Ranfl. Gre za vratarja, ki bo prvič okusil igranje v elitni ligi in obenem prvič tudi resneje treniral na visokem nivoju. Prav zanimivo bo videti, kam se bo zasukala krivulja pri tem mladem vratarju - v Ormožu verjamejo, da navzgor.
Igralski mozaik pri Ormožanih s
Namizni tenis
temi štirimi igralci še ni zaključen. Še vedno tečejo pogovori z nekaterimi igralci, ki bi lahko oblekli dres Jeruzalema. Želja je v klub iz bližnje okolice pripeljati še kakšnega mladega nadarjenega igralca, ki bi v prihodnosti lahko zadovoljil apetite za igranje v 1. A-ligi.
Med tednom sta nadaljnje sodelovanje potrdila tako ormoški ter velikonedeljski klub in zdaj je jasno, da bo imela tudi v sezoni 2022/23 Velika Nedelja s pomočjo nekaterih igralcev Jeruzalema ekipo v 1. B-li-gi. Obeta se zanimiva sezona, pred začetkom pa si zdaj fantje zaslužijo dva meseca odmora. To pa ne velja za odgovorne v klubu, ki morajo priskrbeti dovolj finančnih sredstev ter dopolniti igralski kader za čim bolj mirno sezono.
Uroš Krstič
bojem. Domačini za tegobe ptujskega moštva niso pokazali kaj prida razumevanja, zato so morali brez primernega ogrevanja nemudoma za mize. Na rovaš tega gre v veliki meri začetno vodstvo domačinov 2:0. Kasneje so se stvari postavile na svoje mesto in veliko izkušenejša zasedba iz Ptuja je prišla do zmage. Vse tri posamične dvoboje je v svojo korist obrnil Luka Krušič, podobno tudi Marsel Šegula oba svoja. Šesto točko je dodala dvojica Krušič-Drčič.
V igri na dva dobljena dvoboja so Ptujčani izkoristili prvo zaključno žogico v svoji dvorani Mladika (tudi morebitni tretji dvoboj bi bil odigran na Ptuju), tokrat je bil končni izid še prepričljivejši. A zmaga še zdaleč ni bila samoumevna in hitra, ampak so mladi gostje (15- in 16-letni fantje) nudili dostojen odpor. Kar trije dvoboji so se končali s petim nizom, dvakrat so ti odšli na stran domače (Krušič, Šegula), enkrat pa na stran gostujoče zasedbe (Srebočan Čebela).
m
Koren in Šegula druga na TOP turnirjih
Ekipa TK Terme Ptuj: od leve Filip Jeff Planinšek, Maks Meh, Tin Krstulovič, Žiga Kouačič, Toni Haz-douac, Noa Leuak in trener Luka Hazdovac
V prejšnjem tednu je potekal skupinski del letošnje ekipne članske državne lige v 1. moški konkurenci. Med osmimi najboljšimi klubi v Sloveniji je nastopal tudi TK Terme Ptuj. Pod vodstvom trenerja Luka Hazdovca so barve kluba zastopali Filip Jeff Planinšek, Maks Meh, Tin Krstulovič, Žiga Kovačič, Toni Haz-dovac in Noa Levak - slednji prihaja iz Čakovca.
Serijo treh srečanj so odlično odprli, saj so tesno slavili v Ljubljani pri ekipi TOP tenis. Sledila sta dvoboja z mariborskima kluboma, Mariborom Branikom in ŽTK Maribor. Oba tekmeca sta srečanji v svojo korist odločila v dvobojih posameznikov (1:4), edini posamični zmagi za ptujsko vrsti je prispeval Filip Jeff Planinšek, uspešen pa je bil tudi med dvojicami.
Luka Hazdovac: „Z uvodno zmago proti ekipi TOP tenis smo lahko zadovoljni, saj nam je prinesla uvrstitev v četrtfinale. Tekma z Branikom je bila zelo turbolentna, saj so bili odigrani kar štirje tie-breaki, od katerih smo na žalost dobili le enega (med dvojicami Toni Hazdovac in Maks
V drugi polovici maja so bili na sporedu TOP turnirji v konkurenci članov (Ravne na Koroškem), kadetov (Puconci) in mladincev (Muta). Odlična rezultata sta zabeležila Nino Šegula med mladinci in Aleks Koren med kadeti.
Najprej so za namiznoteniške mize stopili kadeti, v prvi kakovostni skupini je nastopal tudi Aleks Koren (Cirkovce), sicer še mlajši kadet (letnik 2010). Med leto ali dve starejšimi tekmeci se je odlično znašel in osvojil končno 2. mesto (šest zmag, en poraz). Zmagal je prvi nosilec Luka Jovič (Mengeš, letnik 2008).
Ptujski igralec Nino Šegula, ki sicer nastopa za ekipo Kema Murexin iz Puconcev, je nastopil na mladinskem TOP turnirju na Muti in prav tako osvojil 2. mesto. Njegov izkupiček je bil šest zmag in poraz, presenetil ga je le Bor Brodnjak (Kajuh Slovan), ki je osvojil turnir z identičnim izkupičkom kot Nino (boljši v medsebojnem dvoboju).
Aleks na Češkem v dresu reprezentance
Aleks Koren je pred kratkim postal del kadetske reprezentance Slovenije, v teh dneh pa se mudi na Češkem, kjer v mestu Havirov (blizu Ostrave in češko-poljske meje) poteka turnir serije WTT Youth Contender.
WTT YOUTH CONTENDER
SVÉTOV* POHÁR MLADEŽE
29. 5.-4. 6. 2023
HAVÍROV
Aleks Koren na tekmovanju na Češkem, kjer je del kadetske reprezentance Slovenije.
V konkurenci U-13 je zelo dobro nastopal v predtekmovalni skupini, saj je med petimi udeleženci zabeležil tri zmage in en sam poraz, ugnal ga je le 1. nosilec turnirja. Kljub temu se mu je za las izmuznila uvrstitev med 16 najboljših, kamor sta se uvrstila po dva najboljša iz skupine, saj so imeli trije tekmovalci v skupini identično razmerje zmag in porazov (3 - 1). Koren je na koncu potegnil najkrajšo.
M
Meh, op. a.). Razplet nam res ni šel na roko, saj smo odigrali dolge in naporne dvoboje, na koncu pa visoko izgubili. Že naslednji dan smo imeli srečanje z ŽTK Maribor, kjer je utrujenost naredila svoje; njihovi igralci so vsi v polnem treningu, naši precej manj. Sedaj nas v soboto čaka v gosteh četrtfinalno srečanje s Slovanom, na razplet pa lahko vpliva tudi sestava ekip, saj v tem delu sezone številni igralci nastopajo na turnirjih v tujini."
Zmagovalni ekipi obeh skupin (ŽTK Maribor in Triglav) sta se neposredno uvrstili v polfinale, kjer bosta čakali na boljše iz četrtfinal-
nih dvobojev Branik Maribor - Spin Medvode in Slovan - Terme Ptuj.
1.	liga (m), skupina vzhod:
1.	krog: TOP Tenis - Terme Ptuj 3:4;
2.	krog: Branik Maribor - Terme Ptuj 5:2;
3.	krog: Terme Ptuj - ŽTK Maribor 3:4.
Končni vrstni red: 1. ŽTK Maribor,
2.	Branik Maribor, 3. Terme Ptuj, 4. TOP Tenis Ljubljana.
Skupina zahod, končni vrstni red:
1. Triglav, 2. Slovan, 3. Spin Medvode, 4. LTA.
M
petek • 2. junija 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Boks • V Campusu večer profesionalnega boksa
Mali nogomet • Poletna liga ŠD As
Denis Volgemut z desnim krošejem do zmage
Profesionalna boksarska zveza Slovenije Pro boxing Slovenia je prevzela nosilno vlogo večera profesionalnega boksa, ki so ga organizirali Ciuha Boxing Promotions, Dejan Zavec Boxing in Pucko Boxing. V dvorani Campus Sava Ptuj je bilo na sporedu pet profesionalnih borb, v katerih so se med seboj pomerili slovenski in srbski boksarji.
Med domačo ptujsko publiko je največ pozornosti požel uvodni dvoboj Denis Volgemut - Djordje Puškič. Nadarjeni tekmovalec Boks kluba Ring Ptuj se je za dvoboj pripravljal pod vodstvom trenerja Ivana Pučka ml., ki ga tokrat ni spremljal v njegovem kotu, ampak je bil ob njem kondicijski trener Bojan Skok. Ne glede na to spremembo je Volgemut ob podpori približno 300 gledalcev pogumno zakorakal v ring v svoj prvi profesionalni dvoboj. Že v prvi izmed štirih predvidenih rund je bil bistveno boljši tekmec od tekmeca. Vsilil mu je svoj način boksanja, saj je ves čas pritiskal in je izmenično delil udarce v telo ter glavo. Pobudo je
Foto: Črtomir Goznik
Denis Volgemut (levo) je dosegel prvo profesionalno zmago.
imel tudi celotno drugo rundo, ki jo je Volgemut celo predčasno zaključil. Uspel mu je sijajen desni kroše, s katerim je nasprotnika poslal na tla. Srb se je sicer pobral v počep, a ni mogel nadaljevati, kar je pomenilo, da je ptujski boksar zabeležil predčasno zmago s knock outom.
Po prvi profesionalni zmagi je bil zelo vesel in je na kratko povedal:
„Mogoče nisem najbolj zadovoljen s prvo rundo, saj sem se preveč 'metal naprej', medtem ko sem v
drugi rundi še bolj napadel in sem prišel do predčasne zmage. Ta zmaga mi veliko pomeni, še posebej zaradi tega, ker sem jo dosegel pred domačo publiko. Gre za odličen občutek, ki mi bo dal dodatni zagon na moji športni poti, na kateri imam v profesionalnem boksu velike cilje."
Tako, kot je šla prva zmaga zanesljivo v kot slovenskega borca, se je podobno zgodilo tudi v naslednjih štirih dvobojih, ki so jih vse predčasno dobili slovenski boksarji. Zmag so se veselili Arber Elshani, Alen Šišič, Kevin Dornik in Edin Sej-dinovič. Za vse, razen za slednjega, ki je varovanec Dejana Zavca, so to bile prve profesionalne zmage. Te bodo vsem petim spodbuda za naprej. Po odlično organiziranem ter obiskanem dogodku v dvorani Campus Sava Ptuj so organizatorji napovedali, da bodo letos izpeljali še tri podobne večere profesionalnega boksa v različnih mestih po Sloveniji.
David Breznik
Rezultati dvobojev:
Denis Volgemut - Djordje Puškič KO v 2. rundi Arber Elshani - Krsto Zuvič KO v 2. rundi Alen Šišič - Miloš Protič KO v 4. rundi Kevin Dornik - Miladin Kolarski KO v 2. rundi Edin Sejdinovič - Ilija Milič KO v 1. rundi
Footgolf • SP na Floridi
Izjemno naporno, a z neprecenljivimi občutki
Slovenski footgolf igralci te dni tekmujejo na svetovnem prvenstvu v Orlandu na Floridi, kjer se merijo v konkurenci približno 1.000 igralcev iz vsega sveta. Nastopajo v kategorijah članov, veteranov in članic.
V prvem tekmovalnem dnevu se je najbolj izkazal Uroš Krajnc, ki je za 18 lukenj potreboval šest udarcev pod parom igrišča in je bil znotraj 50 najbolje uvrščenih po prvem igralnem dnevu. Le dva udarca več je potreboval Dejan Novak. Slovenci so bili uspešni ekipno, saj so si z dobrimi izidi med posamezniki zagotovili nastop v ekipnem Match playu, kjer je nastopilo 30 najboljših ekip. Merili so se s številčno močnejšimi izbranimi vrstami Anglije, ZDA in Irske.
Nastopi na vročem floridskem soncu, ko temperature dosežejo 35 stopinj Celzije, so izredno naporni, saj tekmovanje poteka praktično ves dan.
Več v naslednjih številkah.
M
Precejšen del slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu na Floridi sestavljajo Člani FGK Ptuj.
Kikboks • Izlake Open 2023
Člani ptujskega kluba odlični v Izlakah
REZULTATI 2. KROGA: SD As-Ge-nerali - ŠD Pobrežje 0:9, KTED Ko-ranti demoni - ELM Lampret Dražen-ci 1:2, ŠD Podlehnik - UŠR Višnjica & Cvetlin 5:4.
Tekma Gostilna Kureš & Forme -ŠD Selan je bila prestavljena, prosta je bila ekipa Športnega društva As.
1.	ELM DRAZENCI
2.	UŠR VIŠNJICA
3.	KTED KORANTI
4.	ŠD POBREŽJE
5.	ŠD AS
6.	ŠD PODLEHNIK
7.	ŠD SELAN
8.	GOSTILNA KUREŠ
9.	ŠD AS-GENERALI
1 1 0 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 2
4:3 14:8 6:3 12:10 3:1 6:7 2:2 0:0 1:14
RAZPORED 3. KROGA, V PETEK,
2. 6., OB 19.00: Gostilna Kureš & Forme - ŠD Selan (prestavljena tekma 2. kroga); ob 19.35: UŠR Višnjica & Cvetlin - ŠD As-Generali; ob 20.10: ŠD Selan - ŠD Pobrežje; ob 20.45: ŠD Podlehnik - Gostilna Kureš & Forme; ob 21.20: ELM Lampret Draženci - ŠD As. Prosta je ekipa Koranti demoni.
RAZPORED 4. KROGA, V PETEK, 2. 6., OB 21.55: UŠR Višnjica & Cvet-lin - Gostilna Kureš & Forme; ob 22.30: ELM Lampret Draženci - ŠD As-Generali; ob 23.05: ŠD Selan - ŠD As; ob 23.40: ŠD Podlehnik - KTED Koranti Demoni. Prosta je ekipa ŠD Pobrežje.
UR
Šolski šport • Nogomet, dekleta
Hajdina tekmovanje zaključila na prvem mestu
Ob koncu maja so se na območnem tekmovanju v nogometu merile učenke letnika 2010 in mlajše. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani OŠ Markovci, ekipe pa so se med seboj merile po sistemu vsaka z vsako. Ob kar treh izenačenih tekmah so na koncu najdaljšo potegnila dekleta OŠ Hajdina, ki so po začetnem remiju s sosedami iz OŠ Breg
nanizala dve zmagi. Tekmovanje se na tej stopnji konča.
Rezultati:
Markovci - Kajetana Koviča Pol-jčane 0:0, Breg - Hajdina 0:0, Kajetana Koviča Poljčane - Hajdina 0:5, Markovci - Breg 0:0, Breg - Kajetana Koviča Poljčane 2:1, Hajdina - Mar-kovci 4:1.
Vrstni red:
1.	OŠ Hajdina - 7 točk
2.	OŠ Breg - 5 točk
3.	OŠ Markovci - 2 točki
4.	OŠ K. Koviča Poljčane - 1 točka
UR
Foto;: Črtomir Goznik
Ekipa OŠ Hajdina je osvojila območni naslov prvakinje v nogometu.
i-
'H flEiili ■Upu «■■
I" .^i"-----f
■■-»■r ■ ■ [
I"; :	r.
m;
•••	iT
ff! m - : muí n
-----— ¿m
'»-■■i ssïï!Ï:
■Ï5" '■■■Mil
Foto: Črtomir Goznik
Zasedba KBV Ptuj v Izlakah
V Izlakah je potekal tradicionalni turnir Izlake Open 2023 v kikboksu v disciplini point-fighting, na katerem je sodelovalo 135 tekmovalcev iz 13 klubov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Ptujčani so tokrat tekmovali s sedmimi tekmovalci in dosegli odlične rezultate. Osvojili so tri prva, tri druga in eno tretje mesto.
1.	mesto so osvojili:
-Tia Rodošek med mlajšimi kadet-injami do 47 kg,
-	Lea Skledar med mlajšimi kadet-injami do 42 kg,
-	Larisa Vidovič med starejšimi ka-detinjami do 60 kg.
2.	mesto so osvojili:
-	Jure Kristovič med mlajšimi kadeti do 32 kg,
-	Taja Šibila med starejšimi kadet-injami nad 65 kg.
3.	mesto je osvojil:
-	Maj Štrud med starejšimi kadeti nad 69 kg.
Niko Kozel je osvojil 5. mesto.
Na tekmovanju sta iz Ptuja sodila Matej Šibila in Aleš Skledar, ekipo Ptuja pa sta vodila Edvard Štegar in Filip Janžekovič.
Franc Slodnjak
Foto: Črtomir Goznik
Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Breg.
Foto: Črtomir Goznik
Tretje mesto je zasedla ekipa OŠ Markovci.
16 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 2. junija 2023
Šolski šport • Atletika, območno tekmovanje
Do medalj učenci iz 27 sol, po žlahtnosti izstopala OŠ Gorišnica
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekmovanja v metu vorteksa na območnem tekmovanju v atletiki v Slovenski Bistrici
V Slovenski Bistrici je konec maja potekalo območno posamično atletsko tekmovanje za OŠ. V toplem vremenu so tekmovalci prikazali zelo dobre predstave. Na sporedu je bilo 28 disciplin, po šest v kategoriji mlajših učencev in učenk ter po osem v kategoriji starejših učencev in učenk. V posameznih disciplinah se je merilo od 20 do 25 tekmovalcev.
Medalje so osvojili učenci iz 27 šol. Po številu osvojenih odličij so bili najuspešnejši učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ki so jih domov odnesli osem, po sedem so jih osvojili tekmovalci OŠ Gorišnica in OŠ Poljčane, šest OŠ Majšperk in pet OŠ Ljudski vrt.
Glede žlahtnosti so izstopali učenci OŠ Gorišnica, ki so se okitili s kar petimi zlatimi odličji (osvojili so jih Teo Kokot, Jaka Žuran, Nal Zamuda, Finn Kokol in Ana Čurin Prapotnik), nobena preostala šola ni imela več kot dveh prejemnikov zlatih medalj.
Rezultati, mlajši učenci:
-	daljina: 1. Gal Letonja (Majšperk) 4,99, 2. Bor Vantur (Makole) 4,68, 3. Nik Vaupotič (Videm) 4,61 m;
-	vorteks: 1. Jan Kokol (V. Nedelja) 60,91, 2. Todor Timarac (Gorišnica) 58,20, 3. Nej Majcen (Videm) 53,62 m;
-	60 m: 1. Luka Pernek (Podlehnik) 8,08, 2. Val Lončarič (Makole) 8,28, 3. Jaka Senčar (O. Meglič) 8,37 s;
-	višina: 1. Teo Kokot (Gorišnica) 1,60, 2. Nejc Čuš (Gorišnica) 1,50, 3. Nik Kozel (Ljudski vrt) 1,46;
-	300 m: 1. Jaka Žuran (Gorišnica) 42,60, 2. Vid Mišič (Ljudski vrt) 44,01,
3. Sebastjan Munda (Sv. Tomaž) 44,17 a;
-	600 m: 1. Leo Pisar (Ljudski vrt) 1:40,09, 2. Naj Strmšek (Poh. o. Sl. Bistrica) 1:40,48, 3. Anže Školiber (Ivanjkovci) 1:46,56.
Mlajše učenke:
-	vorteks: 1. Maša Kunčič (Poh. o. Sl. Bistrica) 44,70, 2. Tea Jurič (Mar-kovci) 44,30, 3. Maja Veis (Hajdina) 43,24 m;
-	višina: 1. Ela Korošec (Oplotnica) 1,38, 2. Lili Kosec (Ormož) 1,35, 3. Ema Vodovnik (Oplotnica) 1,35;
-	60 m: 1. Ema Kocjan (Poh. o. Slk. Bistrica) 8,33, 2. Lina Kralj (Miklavž) 8,37, 3. Živa Majdič (Ivanjkovci) 8,56 s;
-	300 m: 1. Alina Munda (Sv. Tomaž) 43,43, 2. Neža Hribernik
(Poljčane) 44,96, 3. Maja Figek (Poljčane) 47,01 s;
-	daljina: 1. Maša Laubič (Tinje) 4,74, 2. Ela Bezjak (V. Nedelja) 4,64, 3. Živa Miklin (Miklavž) 4,51 m;
-	600 m: 1. Lili Praznik (2. OŠ S. Bistrica) 1:45,61, 2. Lia Drevenšek (Hajdina) 1:54,67, 3. Danaja Kiselak (Poljčane) 1:56,59.
Starejši učenci:
-	daljina: 1. Benjamin Dobnikar Klep (2. OŠ Sl. Bistrica) 6,06, 2. Jan Žafran (Majšperk) 5,74, 3. Maks Majhen (Ormož) 5,62 m;
-	vorteks: 1. Nal Zamuda (Gorišnica) 66,59, 2- Žiga Mihorič (V. Nedelja) 66,42, 3. Amar Iseni (Ormož) 65,30 m;
-	60 m: 1. Finn Kokol (Gorišnica) 7,48, 2. Anej Vinkler (Majšperk) 7,53,
3. Nejc Potočnik (Crešnjevec) 7,65 s;
-	krogla: 1. Miha Žunkovič (Maj-šperk) 13,83, 2. Naj Belčič (Ljudski vrt) 11,10, 3. Vid Javornik (Poh. o. S. Bistrica) 10,89 m;
-	višina: 1. Žiga Skledar (Žetale) 1,73, 2. Črt Kebert (2. OŠ S. Bistrica) 1,70, 3. Rožle Jurčec (Ormož) 1,68 m;
-	300 m: 1. Aleksej List (Mladika) 38,46, 2. Filip Rom (Destrnik) 38,65, 3. Tim Falež (S. Polskava) 38,81 s;
-	1000 m: 1. Alen Kurež (Poljčane) 2:56,46, 2. Gašper Galun (Majšperk) 2:57,53, 3. Mišel Godec (Oplotnica) 2:58,15;
-	4 x 100 m: 1. Mladika 1 47,62, 2. Sp. Polskava 48,19, 3. Majšperk 48,48 s.
Starejše učenke:
-	krogla: 1. Tia Kelc (Destrnik) 10,42, 2. Tjaša Pratnemer (Poljčane) 9,32, 3. Julija Vrbek (Poljčane) 8,94 m;
-	višina: 1. Pia Lozinšek (Črešnje-vec) 1,41, 2. Maša Horvat (Mladika) 1,41, 3. Neža Žišt (Poh. o. Sl. Bistrica) 1,38 m;
-	60 m: 1. Ana Čurin Prapotnik (Gorišnica) 8,02, 2. Barbara Krivec (Juršinci) 8,30, 3. Lia Šket (Laporje) 8,40 s;
-	daljina: 1. Larisa Vrabl (Hajdina) 4,72, 2. Eva Mastnak (Poh. o. Sl. Bistrica) 4,68 m, 3. Aneja Juhart (Sp. Polskava) 4,59 m;
-	300 m: 1. Maša Polanec (Miklavž) 43,84, 2. Hana Kocjan (Poh. o. Sl. Bistrica) 47,67, 3. Katrina Rozman (De-strnik) 47,93 s;
-	vorteks: 1. Sara Jambriško (Kidričevo) 47,58, 2. Ana Pogorevc Kos (Črešnjevec) 44,58, 3. Tjaša Galinec (Videm) 42,26 m;
-	1000 m: 1. Iza Polanec (Poljčane) 3:31,19, 2. Hana Horvat (Ljudski vrt) 3:35,87, 3. Nikita Gregorc (2. OŠ Sl. Bistrica) 3:44,03;
-	4 x 100 m: 1. Miklavž pri Ormožu 54,64,2. Poh. 0. SI. Bistrica) 54,89,3. Juršinci 55,27 s.
M
Foto: Črtomir Goznik
Najboljše štafete v teku na 4 krat 100 metrou
Šolski šport • Nogomet, mlajši učenci
Ekipa OŠ Gorišnica slavila v konkurenci 16 ekip
Na medobčinskem tekmovanju v nogometu za učence letnika 2010 in mlajše je letos tekmovalo 16 ekip. V organizaciji Zavoda za šport Ptuj so bili aprila organizirani štirje predtek-movalni turnirji, iz katerih so se na
finalni turnir uvrstili le zmagovalci posameznih skupin. Finale je potekal sredi maja v ŠD Ljudski vrt na Ptuju. Zmage na turnirju in naslova medobčinskih prvakov so se razveselili v ekipi OŠ Gorišnica, z drugim mestom
pa so si vstopnico na območno tekmovanje priigrali tudi člani ekipe OŠ Ljudski vrt. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Podlehnik): Pod-lehnik - Destrnik-Trnovska vas 0:0,
Majšperk - Gorišnica 1:3, Destrnik--Trnovska vas - Gorišnica 0:5, Podlehnik - Majšperk 0:2, Majšperk -Destrnik-Trnovska vas 7:0, Gorišnica
-	Podlehnik 4:0;
skupina B (ŠD Cirkulane): Cirku-lane-Zavrč - Dornava 0:2, Ljudski vrt
-	Breg 4:1, Dornava - Breg 1:0, Cirku-lane-Zavrč - Ljudski vrt 1:4, Ljudski vrt - Dornava 3:0, Breg - Cirkulane--Zavrč 3:3;
m tm H M H m
I	A
Foto: Črtomir Goznik
Športni napovednik
Nogomet • 1. liga MNZ Ptuj
RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Skorba - Pragersko, Ormož - Makole Bar Miha, Tržec - Rogoznica; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Podlehnik.
2. liga MNZ Ptuj
RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Dornava Digitalpar-tner.si - Leskovec, Polskava avtop. Grobelnik - Zgornja Polskava. Prosti sta ekipi Oplotnica Senčila Senica in Slovenja vas SMS sanacija.
Karting • Dirke v Slovenji vasi
Avto moto društvo Ptuj v nedeljo, 4. junija, v Centru kartinga in moto športa v Slovenji vasi organizira dirke za prvenstvo CEZ, slovensko državno prvenstvo, prvenstvo Sportstil in RMC Avstrija. Dirke v sedmih različnih razredih bodo potekale v treh vožnjah predvidoma med 10. in 16. uro.
Kikboks • Na Ptuju pokalno prvenstvo Slovenije
Klub borilnih veščin Ptuj organizira v soboto, 3. 6., pokalno prvenstvo Slovenije v kikboksu. Odprtje bo ob 11. uri v dvorani Šolskega centra Ptuj, ko se bodo tudi začela predtekmovanja. Finalne borbe bodo potekale med 13. in 16. uro.
Mali nogomet • 22. Sandijev memorial
Med 7. in 11. junijem bo na igrišču pri OŠ Vitomarci potekala že 22. izvedba Sandijevega memoriala. Na turnirju, ki ga KMN Vitomarci prireja v spomin na preminulega igralca kluba Sandija Toša, bodo tudi letos obeležili spomin na prvega predsednika kluba Jožeta Bračka, igralca Franca Fekonja in legendarnega ptujskega vratarja Silvestra Kornika - Ježa.
Prvi bodo na igrišče v sredo, 7. junija, stopili mladinci, v četrtek bo izveden turnir med društvi in zaselki občine Sv. Andraž, v petek veterani +35 (1.000 evrov nagradnega sklada), vrhunec pa bo turnir dosegel v soboto, ko se bodo v telovadnici med seboj merili otroci, na asfaltnem igrišču pa člani (3.000 evrov nagradnega sklada) in super veterani.
Pester večdnevni program bo ponudil veliko dobrih tekem in zabave. Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, poskrbeli bomo za veliko animacij in zabave tudi na otroke. Turnir bo izveden v vsakem vremenu.
Prijavnina: člani 50 €, veterani +35 30 € (vključen obrok hrane). Za vse ostale kategorije (mladinci, predšolski otroci) prijavnine ni! Prijave ekip sprejemajo do žreba (8. junija, mladinci 7. junija) oz. do zapolnitve prostih mest na 031 634 847 (Darko) ali darko@inplan.si
V	sklopu turnirja bo izvedena humanitarna akcija SKUPAJ ZA ŽIGA. Pomagajmo 3-letnemu Žigu Marajhu, ki ga pri gibanju ovira paraliza. Njegova družina se že vsa leta trudi, da bi lahko Žigi za njegov napredek zagotovili potrebne terapije, ki so zelo drage. Zbrana sredstva bodo družini predali v soboto, 10. junija, ob 17. uri na igrišču pri OŠ Vitomarci skupaj z gosti, znanimi športniki in znanimi osebnostmi.
V	okviru prireditve Sandijev memorial bodo organizatorji izvedli srečelov, katerega 50 % izkupička bo šel v sklad za Žiga, 50 % pa za nakup opreme otrok nogometne šole KMN Vitomarci.
Spored:
SREDA, 7. junij 2023
-	ob 18.00 - zaključek nogometne šole KMN Vitomarci,
-	ob 18.30 - mladinski turnir (letniki 2003 in mlajši), število ekip omejeno na 12, najboljši trije se uvrstijo direktno na članski turnir, bogate nagrade).
CETRTEK, 8. junij 2023
-	ob 18.00 - žreb za članski turnir,
-	ob 19.00 - turnir med zaselki in društvi iz občine Sv. Andraž
PETEK, 9. junij 2023
-	ob 18.00 - revijalna tekma v spomin na prvega predsednika Jožeta Bračka, igralca Franca Fekonja in vratarja Silvestra Kronika,
-	ob 18.30 - asfaltno igrišče, veteranski turnir 35 + (igrajo lahko letniki 1986 in starejši, število ekip omejeno na 9, prijavnina 30 €, vključen obrok hrane, nagradni sklad 1.000 evrov),
-	ob 20.00 - ekshibicijska tekma ženskih ekip.
SOBOTA, 10. junij 2023
-	od 11.00 - otroški nogometni turnir (v telovadnici) - predšolski otroci, U8, U10, U12, U14 in U16,
-	ob 13.00 - članski turnir na asfaltnem igrišču (predtekmovanje v skupinah),
-	ob 17.00 - veteranski turnir 45 + (igrajo lahko letniki 1978 in starejši, asfaltno igrišče)
-	ob 20.00 - članski turnir (nadaljevanje predtekmovanja) in finalni del turnirja. Finale ob 24. uri, za zaključek ognjemet.
Bogate nagrade za najboljšega igralca, strelca, vratarja in peterko turnirja. Nagrade so zagotovljene, število ekip je omejeno na 18.
JM, DB
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalna ekipa medobčinskega prvenstva v nogometu: OŠ Go-
nsmca
Drugo mesto in vstopnico na območno tekmovanje so si priigrali Člani ekipe OŠ Ljudski vrt.
skupina C (ŠD Juršinci): Juršinci
-	Mladika 2:2, Kidričevo - Grajena 5:0, Mladika - Grajena 0:2, Juršin-ci - Kidričevo 0:0, Kidričevo - Mladika 3:0, Grajena - Juršinci 0:0;
skupina D (ŠD Markovci): Mar-kovci - Hajdina 0:1, Videm-Lesko-vec - Olge Meglič 2:0, Hajdina
-	Olge Meglič 0:2, Markovci - Vi-dem-Leskovec 0:5, Videm-Lesko-vec - Hajdina 2:0, Olge Meglič -Markovci 0:2.
Finale (ŠD Ljudski vrt): Gorišni-ca - Videm-Leskovec 1:1, Ljudski vrt - Kidričevo 3:1, Videm-Lesko-vec - Kidričevo 2:0, Gorišnica
-	Ljudski vrt 2:1, Ljudski vrt - Vi-dem-Leskovec 3:2, Kidričevo - Go-rišnica 1:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Gorišnica - 7 točk
2.	OŠ Ljudski vrt - 6 točk
3.	OŠ Videm-Leskovec - 4 točke
4.	OŠ Kidričevo - 0 točk
5.	OŠ Majšperk
6.	OŠ Dornava
7.	OŠ Grajena
8.	OŠ Juršinci
9.	OŠ Olge Meglič
10.	OŠ Hajdina
11.	OŠ Markovci
12.	OŠ Mladika
13.	OŠ Breg
14.	OŠ Cirkulane-Zavrč
15.	OŠ Podlehnik
16.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
UR
petek • 2. junija 2023
Za kratek čas
Štajerski	IT
avtor: dušan kovačič
majhen {kaf
truplo
odrsko glasbeno delo
oknu podobna manjša odprtina
jože toporišič
zasavski triglav
antična plemena
na balkanu
angleško univerzitetno mesto
velika papiga tropske amerike
majhna
Školjka, Skoljčica
pomembno (lan prista-stolnega nlsko kapitlja mesto vjemnu
pravilo, predpis
tenisačica jausovec
pripadnik
Župnije
godalni instrument
rusabojc
zaničljiv naziv za azijca
angleška igralka (alice)
zapreka
zormanova naslovna junakinja
rudolf inemann
reka v mandžuriji
ivo zorman
indijanska bojna sekira
italijanski basbaritonist (ruggero)
agencija
iz vej narejen kosza lovljenje rib
trgovec z žitom
ženska, ki doji
ivan lendl
grmičasta rastlina, fajgelj
orientalski nož nezaze-lene živali
francosko-svicarski pisatelj (claude)
zmagovit položaj v
Šahovski partiji
sosed. mejaš
plod bukve
ameriški režiser (hal)
pisateljica fatur
italijanski slikar (valerio)
titan
oíe
elizabeth taylor
utajitev
auguste renoir
0
doktor
morski rak brez klesc
egipčansko božanstvo palica za čiščenje pluga
rekreacijska dejavnost
veno täufer
zaostajanje, slikarska nazado- tehnika vanje
nekdanji bangladeski politik (mujibur)
Je boginja jutranje zarje, ki se pogosteje pojavlja v zgodbah kakor v kultih. Je Tejina in Hiperionova hči ter Helijeva in Selenina sestra. Na obzorju sine vsako jutro na vozu, ki ga vlečejo zlati konji, in naznanja vrnitev sonca. Mož in ljubimcev je imela nešteto in rodila je mnogo otrok. Je tudi Astrajeva žena, vendar je imela raje Oriona, potem Kefala, na koncu pa Laomedontovega sina Titona, ki mu je rodila Memnona, egiptovskega kralja. Tudi njene ljubezni z mladimi bogovi ali smrtniki so alegorije; na primer njena zveza z Astrajem, iz katere so se rodili zvezda jutranjica, vetrovi in zvezde.
Tedenski horoskop
S
3 OVEN
(Zi. S. - ZD. 4.)
m
mi
Pričakovati je živahen in komunikativen teden. Spoznali boste veliko novosti in se predajali igri življenja. Na delovnem mestu vas čaka neka odgovornost in čas je, da postanete mnogo bolj odgovorni. Če ste samski, se boste zapletli v zanimiv pogovor, vezane čaka sreča doma!
Ozavestiti bo treba, da se počasi daleč pride. Določene stvari na delovnem mestu se bodo reševale drugače, kot si želite, toda na koncu bo vse dobro. Blesteli boste pri izobraževanju in pri intelektualnih stvareh. V ljubezni vas čaka neka prijetna ponudba in
pogovor. _^
EA BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Na delovnem mestu boste zavihali rokave in boste zelo učinkoviti. Zdelo se bo, da se bodo stvari odvijale drugače, kot je bilo pričakovati, kar bo vezano na denarno področje. Spremljala vas bo potreba po varnosti in dobili jo boste v ljubezni. Odpravite se tudi na sprehod.
DVOJČKA
(H. 5. - ZD. 6.)
TEHTNICA
J^ (23. 9. - 23. 10.)
Vaše srce bo polno spominov in hrepenenj. Odlične iztočnice vas čakajo v primeru tujine. Morda se boste že sedaj odpravili na morje ali kako drugače uživali. Igra usode vam bo namenila kar nekaj prijetnosti v ljubezni. Poleg svobode so še druge vrednote.
ŠKORPIJON
04. iD. - H. ii.
Intenziven in prodoren čas je pred vami. Nekoliko boste skrivnostni in zadržani. Pravilno je, da si svoje notranje občutke tudi zapisujete. Na delovnem mestu se bodo stvari odvijale v vašo korist, čeprav si boste izbrali težjo pot. V ljubezni bo vladala igra strasti.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.
Imeli boste ogromno motivacije in delovnih obveznosti. Stvari se bodo odvijale v vašo korist. Pretirana naivnost vam bo škodovala in vendarle se bo vse odvijalo po scenariju konec dober vse dobro. Na finančnem področju boste blesteli kot že dolgo ne. Srečen dan: četrtek.
RAHMAN, Mujibur - nekdanji bangladeški politik, RAIMONDI, Ruggero - italijanski basbaritonist, TAVMATURG - pogost vzdevek svetnikov pravoslavne cerkve
Slovenja vas • Ribiški dan mladosti
S ščepcem nostalgije
Nekje nekoč v državi, ki že kar nekaj časa ne obstaja več, smo 25. maja praznovali dan mladosti.
Predsednik Milan Furek z ulovljenim kapitalnim krapom
V ribiškem društvu Obkanalski krivolovci iz Slovenje vasi se vsako leto ob 25. maju spomnijo tega dogodka in priredijo ribiško o tekmo. Po po štirih urah, kolikor je trajalo namakanje trnkov, je bil rezultat sledeč: tretje mesto Janko Kolarič, drugo mesto Sebastjan Matajič in zmagovalec tekme, vezane na dan mladosti in štafete mladosti Darko Vukovič. Milan Furek, predsednik ribiškega društva Obkanalski krivolovci je povedal: »V planu aktivnosti imamo tekmo čim bliže 25. maju, ko se je praznoval dan mladosti in izročitev štafetne palice takratnemu predsedniku Titu. V našem članstvu so več ali manj vsi člani starejši in se še spomnijo teh dogodkov, jih ponovno podoživljajo, ko so kot pionirčki ob dnevu mladosti sodelovali v aktivnostih, ki so običajno potekale pred uradno štafeto v Beogradu.«
Ignac Habjanič
Spuhlja • Srečanje v Sigetu
Druženje in dobra volja
Deževna majska sobota ni bila ovira, da si ne bi po triletnem premoru ponovno segli v roko in preživeli lepega sobotnega popoldneva Sigečani.
Siget se imenuje naša ulica v primestni četrti Spuhlja občine Ptuj. Ženske smo poskrbele za sladki kotiček, moški pa za zelo okusne pečenke. Dejan Krajnc - Frizi beer je poskrbel, da smo okusili njegove nove okuse piva. Otroci so se posladkali s palačinkami, ki smo jih pekli in postregli z različnimi namazi. Najmlajši so poskrbeli za razigranost in glasbeni vložek na srečanju. Vsi skupaj smo dokazali, da leta pri uličnem srečanju, petju in plesu niso ovira. Srečali smo se sedanji stanovalci in povabili še tiste, ki so nekoč stanovali v Sigetu, ter lastnike nepremičnin, ki mejijo na Siget. Živimo skoraj na skupnem dvorišču, pa se ne srečamo, saj nas obveznosti vodijo po opravkih. Kljub temu smo sklenili, da bo naše srečanje postalo tradicionalno.
Alenka Kolarič
Foto: arhiv organizatorjev
Dobro razpoloženi sosedje iz Sigeta, dela vasi Spuhlja, na medsosed-skem srečanju
tljh RAK ' ¿J
M
(Zi. 6. - H. 7.)
Poglobili se boste vase in raziskovali svoje notranje občutke. Zvezde bodo v ljubezni na vaši strani, seveda je to tudi igra simbolov in tako je prav, da se spomnite misli iz knjige Mali princ: »Bistvo je očem nevidno, kdor želi videti, mora gledati s
srcem.«
m
LEV
03. 7. - H. 8.)
Igra življenja piše svojo pot in rojenice so povsod. Čaka vas poetičen teden in pravzaprav boste spoznali, da niste sami. Tako bo to priložnost, da se poglobite u suet duhovnosti in transformacije. Na delounem mestu zauzamete pomembno stališče in poželi boste tudi uspeh.
t DEVICA
f (23.8.-22.9.)
Na delounem mestu uas čaka izurstna priložnost. Uspešno boste uporabili suoje znanje in vztrajnost. Prihaja uaših pet minut. Ne nazadnje bo poanta časa tudi u tem, da si uzamete čas zase in za tiste stvari, ki vas veselijo. Se posebej živahno bo v ljubezni.
KOZOROG
(H. il. - ZD. i.)
Prihaja čas sprostitve. Ko se boste z nekim navdušenjem predajali življenju. Tako se bo dogodilo, da se boste poglobili v svet literature in duhovnosti. Na svoj način kujete srečo v ljubezni, več je bo za samske. Na službenem področju vas bodo klicale delovne obveznosti.
VODNAR
^r» (21. 1. - 18. 2.)
Sreča se lesketa v majhnih zadevah in življenje boste želeli zajemati z veliko žlico. Na delovnem mestu vas ne čaka nič pretresljivega, res pa je, da rešujete nekaj, kar je vezano na preteklost. Zvezde vam v tem tednu priporočajo, da se poglobite v svet otroške igre.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Reka življenja bo valovito drvela novim dogodivščinam nasproti. Zdelo se bo, da nikjer ne bo tako pestro kot doma. Tam boste imeli voljo in kreativno energijo. Seveda bo k temu v dobršni meri prispeval srčni izvoljenec. Iskre sreče večne v ljubezni se lepo krešejo.
Foto: H
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 2. junija 2023
Gorišnica • Zlata poroka Bezjakovih
Ljubezen prinese lep uspeh
Zlato poroko sta v širšem družinskem krogu obhajala zakonca Marija, rojena Vesenjak, in Franc Bezjak iz Placerovcev. Poročila sta se 12. maja 1973 v cerkvi svete Marjete niže Ptuja, obredje takrat opravil ženin stric duhovnik Jože Vesenjak.
Marija in Franc Bezjak v krogu svoje družine
Praznovanje 50-letnice je potekalo v soboto, 13. maja. Slovesen obred so začeli v cerkvi v Gorišni-ci. Mašo so obogatili pevci sorodniki. Poročni priči sta bili isti kot pred 50 leti, Mariji je bil priča brat Slavko Vesenjak, možu pa stric Stanko Bezjak. Nato so se podali v gasilski dom Gajevci-Placerovci, kjer jih je čakalo dobro kosilo in pester zabavni programi od petja do skečev, ob katerem so se do solz nasmejali. Svatrce so se pripravile tako kot pred mnogimi leti, toda žal so starejše in ne več tako gibčne, zato seveda ni manjkalo smeha. Vnuki so pripravili videospot in zaigrali na instrumente. Družinsko drevo sta pripravili snaha Lidija in vnukinja Ajda. Hči Mateja pa je ženinu in nevesti se-šila obleke.
Ženin in nevesta sta iz iste vasi in sta se poznala od otroštva. Tudi OŠ sta oba obiskovala v Gorišnici. Franc je nadaljeval šolanje na gradbeni srednji šoli v Mariboru. Zaposlil se je na Gradbenem podjetju Drava Ptuj. Tam je delal 10 let, nato pa se je podal
na delo v Avstrijo, kjer je ostal do upokojitve. Marija je ostala doma na kmetiji in pomagala staršem, kljub temu da je želela postati učiteljica. Ko sta se poročila, sta od Marijinih staršev podedovala manjšo kmetijo v Placerovcih 5a, kjer sta si ustvarila skupen dom. Kmetijo sta širila in modernizirala ter dokupovala zemljo. Postavila sta novo gospodarsko poslopje in renovirala staro hišo. V zakonu so se jima rodili Andrej, Matej, ki je kmalu po rojstvu umrl, nato so dobili še Matejo, Marka, Petra in Janeza. Vsi otroci so si poiskali delo in si ustvarili družine. Danes zlatoporočenca Bezjak razveseljuje 13 vnukov.
Franc je najraje v svojem vinogradu v Zavrču, kjer stoji s slamo krita 200 let stara hiška, ki jo je obnovil, ko se je upokojil. Zraven pa imajo tudi novo zidanico. Prav vsi fantje radi pomagajo v vinogradu in v kleti, seveda tudi s strokovnim znanjem, saj so opravili kletarske šole. Franc pridela tudi veliko kakovostnega bučnega olja.
Foto: Lidija Bezjak
Otroci in vnuki z veseljem pomagajo pri delu na kmetiji, veselijo se pobiranja krompirja, to je zanje pravi praznik. Radi pomagajo pri spravilu krme, koruze, buč ter drugih poljščin.
Franc in Marija poskrbita, da vsak otrok z družino dobi v jeseni ozimnico in seveda lepo rejenega pujsa. Marija je tudi odlična kuharica in domači zelo radi pridejo na skupna kosila ob nedeljah. Znana je po odličnih medenjakih, slani-kih, sirovih pogačah, kruhu in drugih dobrotah.
Njen dom krasi prelepo cvetje in grmičevje. Na vrtu pa zraste dovolj zelenjave za celo družino. Zelo rada pomagata znancem in sosedom. Dneve preživljata mirno in delovno. Pravita, če z ljubeznijo delaš, imaš lep uspeh.
Veselita se prav vsakega dne posebej, saj sta zelo aktivna. Rada se tudi družita s sorodniki in prijatelji. Urejata okolico doma, vrt in skrbita za domače živali. Sebi in svoji družini želita zdravja, vsem ostalim pa miru in zadovoljstva.
Zdenka Colub
,4. H
Za zabavo in glasbo so poskrbeli kar vnuki.
Foto: Lidija Bezjak
Slovenija • Hofer v programu Botrstvo
V dveh letih darovali 55.000 evrov
Pri podjetju HOFER so lani ustanovili sklad SKUPAJ za FER otroštvo, s katerim želijo otrokom programa Botrstvo zagotoviti lepše otroštvo in boljšo prihodnost.
V Hoferju finančno podpirajo aktivnosti, ki jih za otroke iz različnih koncev Slovenije izvaja Zveza prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje. Lani je HOFER malčkom in otrokom programa Botrstvo namenil 20.000 evrov, letos je to številko skoraj podvojil, saj je dosegla znesek 35.000 evrov. Z dodatnimi sredstvi bo je-
seni podprl mladostnike in dijake, ki so vključeni v program. V devetletnem skupnem sodelovanju je HOFER skupaj s kupci Botrstvu namenil že skoraj milijon evrov.
Trenutno je v programu Botr-stva 5.744 botrov, ki nudijo pomoč 6.205 varovancem. ZPM Ljubljana Moste-Polje veseli, da lahko s pomočjo dobrih ljudi in
sklada SKUPAJ za FER otroštvo najmlajšim prižgejo iskrico v očeh. „Vsak dan znova nas navdušuje, kako nadarjeni in zagnani so naši otroci in kako raznolike ter edinstvene prostočasne dejavnosti jih veselijo. Naši varovanci bi bili brez finančne podpore prikrajšani za marsikatero aktivnost," so povedali.	MZ
BELLAITALIA:,BnLQLG.N,4

10. in 11. junija se z nami podajte na avtobusno popotovanje po Italiji
Metropolitanska BOLOGNA z živahnim utripom, obmorsko antično mesto RIMINI, najstarejša in najmanjša neodvisna republika na svetu SAN MARINO.
V Bologni, ki slovi po svoji odlični kuhinji in opečnatih zgradbah, si bomo ogledali trg Piazza Maggiore z baziliko San Petronio, srednjeveško palačo Comunale in Neptunov trg z slovitim vodnjakom, ki je bil navdih za logotip znamenite prestižne avtomobilske znamke Maserati. Radovednost nam bo potešil že samo pogled na poševni stolp, ki kljubuje zakonom gravitacije, Torre degli Asinelli. Prilegla se bo kakšna pijača v kavarni, veselili pa se bomo tudi nad izjemno izbiro v butikih in trgovinicah.
Navdušile nas bodo dolge bele peščene plaže Riminija, slavolok in most Tiberio. Občudovali bomo slikovite uličice San Marina, ki ga obkrožajo srednjeveški kamniti zidovi, se sprehodili po trdnjavi na vrhu Titanovega grebena s čudovitim razgledom na Apenine, si ogledali baziliko sv. Marina in imeli veliko možnosti za samostojna odkrivanja ter ogled katerega od muzejev - Maranello Rosso Ferrari muzej, Muzej kovancev in žigov, Muzej vojakov...
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
CENA 159 €
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah - 1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vodenje in organizacija potovanja Doplačila:
- obvezno doplačilo turistična lokalna mestna pristojbina 4€ - po želji vstopnine Splošni pogoji so sestavni del programa!
Štajerski TEDNIK . radioPTUI
petek • 2. junija 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Ptuj • 50 let Brodarskega društva in 30. Rancarija
Do kdaj bo jezero neizkoriščen potencial?
Letošnje leto je jubilejno leto za Brodarsko društvo Ranča Ptuj. Ustanovljeno je bilo v nedeljo, 14. januarja leta 1973. Z njim seje po II. svetovni vojni dejansko ponovno začela nadzorovana plovba po reki Dravi. BD Ranča Ptuj vodi Emil Mesaric, kije za nov mandat dobil zaupanje na 50. občnem zboru društva.
Foto: Črtomir Goznik
Rancarija je najstarejša množično-rekreativna prireditev ob prazniku M.0 Ptuj, ki je tudi tri leta starejša kot praznik MO Ptuj. Prvo, s šestimi rancami, so organizirali leta 1993. Deset let kasneje je bila prvič mednarodna. Skupaj še z nekaterimi si jo je omislil Drago Klobučar, takratni direktor VGP Drava Ptuj, ki je ob njenem rojstvu tudi vodil BD Ranča Ptuj.
BD Ranča od vsega začetka stremi k ohranjanju čolnarjenja, že v prvi statut so tudi zapisali, da bodo aktivni dejavnik razvoja turizma v tem okolju. Tudi po 50 letih je turistična zgodba del njihovega programa in razvoja na rekreativnem področju na levem bregu Drave. Društvo se za to zelo trudi, spodbuja lokalno oblast, vedno pa trčijo na težave, ki so jim v društvu nerazumljive.
Nerazumljive prepreke
„Mi vemo, kaj lahko na vodi delamo. Poznamo zakonodajo, kako bi lahko turistično ponudbo na jezeru in ob jezeru obogatili. Premiki pa so polžji. Tudi odlok o plovnem režimu je lokalna skupnost sprejemala skoraj 40 let. Upam, da ne bomo potrebovali še enkrat toliko let, da bomo postavili potrebno vodno infrastrukturo, uredili marino tako, da ne bomo več gledali tega kamna iz leta 2007. To bi bila edina celinska marina v Sloveniji, kjer bi lahko razvijali navtični
<ft
Foto: Črtomir Goznik
Jadralci na Ptujskem jezeru so stalnica.
Iz zgodovine društva
Plovnost po reki Dravi so od leta 1973 s prevozom brodarske štafete vzdrževali vse do Varaždina, Osijeka in celo do Beograda. Leta 1978, z izgradnjo hidroelektrarne Formin, seje ta plovnost prekinila. Z nastankom jezera so nastale nove možnosti za jadranje, surfanje. Leta 1980 seje vzpostavila zelo močna jadralna sekcija. Na sedanji lokaciji v Budini so uredili pristan in klubsko hišico. V organizaciji BD Ranca so mnogo let nazaj potekalajugoslovanska državna in republiška prvenstva v surfanju injadranju. V dogovoru z DEM so v omejenem obsegu po jezeru lahko vozili motorni čolni. Po sprejemu prostorsko-ureditvenega načrta leta 1997je bila na jezeru vzpostavljena naravovarstvena cona na desnem bregu jezera in območje za rekreacijo, jadranje in za motorne čolne. Leta 2007 so s pomočjo državnih sredstev razširili pristanišče.
turizem, vodne športe, pridobili mednarodna tekmovanja. Ko bi vse to razvili, bi prišel kapital za ureditev objezerske ponudbe, od igrišč, kampov, apartmajev do hotela. S tem bi gotovo prispevali k polnjenju starega mestnega jedra. Ptuj ima vse možnosti za razvoj zdraviliškega in rekreativnega turizma, oba sta ob reki Dravi. Vse to je bilo vpisano v t. i. turistično diagonalo leta 2004, ki je bila hitro pozabljena. Če bi v tem uspeli, imamo največje akumulacijsko jezero v Sloveniji in edini v Sloveniji možnost plovbe vseh plovil. Tega do danes nismo uspeli izkoristiti.
Pripeljali bi lahko toliko gostov, da bi zaživelo mestno jedro v pravem pomenu besede. Turisti pridejo v staro mestno jedro za nekaj ur. Tisti, ki pridejo zaradi zdraviliškega in rekreativnega turizma, ostanejo vsaj tri dni," je prepričan Mesarič. Nekoč so se predstavniki objezer-skih mest hodili učit na Ptuj, kako razviti vodno in drugo ponudbo. Danes je žal tako, da bi Ptujčani morali k njim po recept.
Imamo in nimamo veslaške proge
Njihova osnovna dejavnost
Foto: Črtomir Goznik
Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj: „Jubilejno leto bomo sklenili s svečano akademijo, ki bo 2. decembra, in z izdajo zbornika. Ob občinskem prazniku pa bomo povabili na že 30. Rancarijo."
V jubilejnem letu bodo v BD Ranca izvedli vsa že uveljavljena tekmovanja. Letos so izvedli že 20. kresovanje s kresom na vodi. Prvega maja so odprli plovno sezono, 19., 20. in 21. maja je v njihovi organizaciji potekalo ekipno državno prvenstvo v razredu Optimist. 24. in 25. junija bodo organizirali tradicionalno regato ob dnevu državnosti. Celo poletje bo potekala šolajadranja in veslanja za najmlajše. Petega avgusta bodo izvedli 30., jubilejno Rancarijo. Avgusta bodo organizirali še jadralno regato Jadro Rance in spust po Dravi od Dupleka do Rance. V začetku septembra bodo povabili na navtični vikend. Plovno sezono bodo letos prvič zaključili z dnevom rancarjev in veselim druženjem s Ptujčani in vsemi drugimi ljubitelji vodnih športov, ki naj bi postal tradicionalen.
ostajajo vodni športi, ki so tudi tekmovalne narave, jadranje in veslanje. Preko Rancarije ohranjajo čolnarjenje, plovbo s tipičnimi dravskimi čolni - rancami. Imeli smo že tudi veslaško progo, za katero pa Mesarič pravi, da je nismo izgubili. Še vedno namreč stoji, zamenjati bi bilo treba žično pletenico. Postavitev veslaške proge sicer stane, pred 10 leti je stala okrog 14.000 evrov. Takrat je bila edina v Sloveniji in če bi jo ohranili, bi lahko organizirali mednarodna tekmovanja. Tako tudi ne morejo usposobiti mladih za tekmovanje v kajak sprintu na mirnih vodah. Učijo jih, tekmujejo pa ne.
Razmislek za člane in lokalno okolje
Ptujsko jezero in Drava že od nekdaj mestu ponujata veliko priložnosti za razvoj, žal pa prave prepoznave in odločitev za pravi razvoj doslej ni bilo. Bolj kot vse drugo so ptujski turistični načrti kot ptice selivke, zdaj tu, zdaj tam, nikoli pa dokončane zgodbe. Zgodba Ptujskega jezera je tako hkrati zgodba starega mestnega jedra, Panorame, grajskega hriba, kjer nobena zgodba še ni prišla niti do sredine, kaj šele do konca, do tiste pike na i, ki prinaša uspešne zgodbe za danes in jutri.
MG
Dornava • Aktivnosti v ZUDV
Projekt Moder stol
Foto: ZUDV
Za ljudi se najbolj splača zapraviti čas, je sporočilo Modrega stola v dornavskem zavodu, kjer skrbijo za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
V socialnovarstvenem zavodu Dornava smo se v letošnjem šolskem letu pridružili Unesco projektu Moder stol - nekdo misli nate, saj nam projekt ponuja veliko zanimivih aktivnosti, kot so barvanje starih in odsluženih stolov, risanje ornamentov ter pisanje sporočil, ki imajo poseben pomen. Projekt je potekal v dnevnem centru in celodnevnem varstvu enote VIZ v Dornavi ter v enoti dnevnega centra v Mariboru. Najprej smo zbrali stare stole in se dogovorili, da jih bomo pobarvali z modro in poslikali z rumeno barvo. Modra predstavlja nebo in hrepenenje po sodelovanju, rumena simbolizira sonce, ki posije tudi po najhujših nevihtah. Različnost poslikav opozarja, da smo ljudje različni, vendar nas kljub temu druži skupno bistvo, sočutje do sočloveka ter povezanost. Starost stola prikliče vse tiste, ki so nekoč živeli, upali ter sanjali.
Z učenci smo preko igre govorili o prijateljstvu, povezovanju in sodelovanju. Dogovorili smo se, da se bodo med seboj povezovali tako, da bodo barvali in opremljali stole s sporočili, ki imajo poseben pomen.
Nastali izdelki so bili delo dobrega sodelovanja, upoštevanja in medsebojnega spoštovanja učencev ter učiteljev. Skupaj smo izbrali sporočila, ki smo jih zapisali na posamezne stole ter se dogovarjali, katerim ustanovam jih bomo podarili.
Direktorica zavoda, Ivanka Limonšek, in vodja VIZ, Rosanda Sitar, sta z navdušenjem podprli projekt ter omogočili svečano predajo stola v našem zavodu. Odločili smo se, da bomo prvi poslikan stol podarili zaposlenim v upravi našega zavoda, saj so v upravi zaposleni ljudje, ki vsakodnevno opravljajo pomembno in odgovorno delo. Na stol smo zapisali »Za ljudi se najbolj splača zapraviti čas. Hvala za vaš čas«.
Tako je moder stol dobil posebno mesto na glavnem hodniku uprave zavoda, saj nosi »modro« misel, ki je namenjena mimoidočim, da se ustavijo, preberejo in si odpočijejo.
Tamara Čeh
Lenart • Kmetijsko-obrtniški sejem
KOS letos že enajstič
Konec maja je bilo v ŠRC Polena zelo živahno, saj se je tam trlo razstavljavcev in obiskovalcev.
Čeprav sorazmerno mlad sejem, letos je namreč vstopil med najstnike, se je v Slovenskih goricah dobro »prijel«, organizirajo pa ga Konjeniški klub Slovenske gorice, podjetje Moneta, Občina Lenart, Las Ovtar Slovenskih goric in Razvojna agencija Slovenske gorice. Prvi dan, petek, je bil namenjen raznim strokovnim posvetom, lenarško govedorejsko društvo pa je pripravilo otroško tekmovanje v vodenju teličkov za pokal Liska, ki je bilo seveda izjemno atraktivno tako za starše kot otroke, z zanimanjem pa so si ga ogledali tudi malčki iz le-narških vrtcev.
V soboto so kuhali štajersko kislo župo in demonstrirali traktorje s priključki, popoldan pa so v večnamenski dvorani zaplesale country skupine. Nedelja je bila na Poleni dan za izbor županovega vina in za podelitev diplom najboljšim vinarjem, za kasače in starodobne avtomobile. Na sejemskem prizorišču so se lahko zabavali tako veliki kot majhni, organizatorji pa so poskrbeli za jedačo in pijačo.
SD
Foto: SD
Otroci so se pomerili v vodenju teličkov za pokal Liska.
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 2. junija 2023
Vrhunski športniki: „Šport daje in tudi jemlje veliko"
Ptuj • Športajmo in berimo 2023
Nacionalni medresorski program Športajmo in berimo za spodbujanje branja med mladimi športniki je že drugo leto zapored gostoval na Ptuju, v Knjižnici Ivana Potrča. V uvodu je vrhunske športnike Urško Hrovat, Andreja Miklavca, Glorijo Kotnik in Ceneta Prevca ter dijake športnih oddelkov Gimnazije Ptuj v imenu ptujske knjižnice pozdravil Gregor Korošec.
Zahvalil se je dr. Sabini Fras Popovic za povabilo k projektu Športajmo in berimo, ki se mu je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj z veseljem odzvala, prav tako sedanjim in nekdanjim vrhunskim športnikom, Jelki Kosi in Gimnaziji Ptuj, s katero že vrsto let uspešno sodelujejo in si skupaj prizadevajo za širjenje bralne kulture med srednješolsko
mladino. Pogovor z vrhunskimi športniki je vodil Andrej Miklavc, nekdanji vrhunski športnik, že dve leti tudi ambasador projekta Špor-tajmo in berimo.
Glorija Kotnik je še aktivna športnica, Cene Prevc je pravkar zaključil sezono, Urška Hrovat je športno pot sklenila pred leti, danes je mama izjemno nadarjenega
mladega športnika. Njihovi pogledi in razmišljanja so prav gotovo lahko inspiracija vsem mladim športnikom, ki so šele na začetku svoje poti. Iskreno so predstavili svoje srednješolsko obdobje in doživljanje svojih uspehov in tudi neuspehov, ki so del vsakega športa. Povedali so, da ti šport veliko daje in hkrati veliko jemlje.
Urška: „Šola naj bo prva, četudi je včasih težko"
Urška Hrovat je mladim športnikom toplo priporočila, da se res posvetijo šoli, ker če bodo uspešni v šoli, bodo tudi sami rasli. To pomaga v športni karieri, saj daje samozavest in odpira druge poglede za življenje. Šport je dokaj kruta stvar, ker redko komu v resnici uspe. Vidimo samo tiste, ki jim uspeva, veliko je športnikov, ki se morda trudijo veliko več kot drugi, a jim ne uspe. Na koncu se lahko zgodi, da nimajo izobrazbe in ne velikih športnih uspehov. Četudi je včasih težko, je treba stisniti zobe. 13-letnemu sinu, nadarjenemu hokejistu, ki prihodnje leto odhaja v Švico, vedno polaga na srce, da je šola prva, potem pa šport, ker ta ni vse, so še druge stvari. Poslušati moramo samega sebe, zato pa tudi nekaj prebrati, hoditi z odprtimi očmi naokoli, malo manj gledati v tablice, se več družiti. Pomembno je, da imajo mladi sanje, ki jih želijo uresničiti. Nikoli pa ne veš, ali si se pravilno odločil.
Cene: „Vsak dan, vsaka tekma je nova izkušnja"
Cene Prevc je začel novo pot, ki ni povezana samo s športom. Nabrit, kot je, je na vprašanje Andreja Miklavca o tem, kako bi najbolj slikovito opisal športnika Ceneta Prevca v srednješolskem obdobju, in športnika Ceneta Prevca, ki je na olimpijskih igrah v Pekingu os-
vojil srebrno olimpijsko medaljo, odgovoril, da v Pekingu ni imel s seboj knjig, v srednji šoli so ga stalno spremljale. Imel je zelo nabit urnik, vsako jutro je moral vstati že pred šesto. Kljub izjemno natrpanemu vsakodnevnemu urniku se mu je še vedno uspelo družiti s prijatelji. Kot športnik in osebnost se je v srednješolskem obdobju gradil, na olimpijskih igrah je že bil suveren v miselnosti. Vsak dan, vsaka tekma je nova izkušnja, šola, je povedal. Prve stopničke so bile šola za naprej, vrednote pa prinese tudi neuspeh. Danes študira dva programa, oba bo dokončal zaradi sebe, ker to želi, ne pa zato, ker mu to pravi nekdo drug. Čakata ga še dva letnika študija elektrotehnike, želi dokončati tudi program na Biotehniškem centru v Naklem, ker, kot pravi, ne želi imeti odprtih, neprebranih knjig. Ukvarja se še z nekaterimi drugimi projekti. Če bi napisal knjigo o sebi in o svojem življenju, bi jo izdal z naslovom Kristusov pasijon.
Glorija: „Vsakemu športniku je največja opora družina"
Glorija Kotnik je največji uspeh dosegla na svojih četrtih olimpijskih igrah, potem, ko je postala mama. Preden je postala mama, je videla samo šport, morda je bila to napaka, pove. V šoli je bila vedno zelo vestna, starši so ji to zelo hitro privzgojili, ker če ni uspehov v šoli,
ni treninga. Edini njen cilj je bil doseči športni rezultat, a se je na koncu izgubila na tej poti. Ni ji šlo, vrtela se je v začaranem krogu. Zraven je študirala, delala. Resnično se je trudila, vse vlagala v to, da bi ji uspelo, pa ni šlo. Končalo se je z boleznijo. Vzela si je čas zase. Vedno si je želela biti tudi mama. Ko se ji je ta želja uresničila, je postala drug človek, predvsem v razmišljanju. Tisto, kar je res pomembno v naših srcih, so ljudje, ki so okrog nas, družina, ki je vsakemu športniku največja opora, ne samo v trenutkih dobrega, temveč tudi v trenutkih poraza, kar je vredno več kot športni rezultat, kot medalja, ki bo na koncu ostala na polici, s katere boš samo brisal prah. Gloriji so bili starši največja opora, zelo jim je hvaležna. Bronasta olimpijska medalja je tudi nagrada za njeno družino. „Spoštujte svoje starše, bodite jim hvaležni za vse, kar naredijo za vas. Imejte se radi. Če na koncu dobite kakšno medaljo ali ne, ni pomembno, pomembno je, da ste dobri ljudje, da imate ob sebi prijatelje, družino, da znate pomagati drugim, ker tudi to vam da šport. V najtežjih trenutki se vidi, kdo je v resnici s teboj," je v solzah povedala. Na svoje četrte olimpijske igre je šla samo, da bi uživala in izkoristila vse izkušnje, ki si jih je nabrala v dvajsetih letih. Na koncu ji je vse pomagalo, najbolj pa življenjske izkušnje, ki so se sestavile v tako lepo celoto, v mozaik.
MG
Ptuj • 7. Kloštrski večer z mladim kitaristom
Doživet glasbeni večer
Z igranjem na kitaro je v doživet glasbeni večer na 7. Kloštrskem večeru popeljal mladi kitarist Jaka Fiedler. V ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj se že vrsto let trudijo s Kloštrskimi glasbenimi večeri, ki jih namenjajo tako svojim učencem, kot tudi drugim ljubiteljem resne glasbe s Ptujskega in širše.
V športnem parku Mestna graba je bilo minulo soboto nadvse živahno. Že sedmo leto zapored je Klub ormoških študentov organiziral tradicionalni večletni projekt Zbudi se, Ormož. Tako kot vsakič doslej so skupaj s sodelujočimi pripravili pestro paleto aktivnosti, tako športnih kot praktičnih. Dogajanje je odprl domači pihalni orkester, v nadaljevanju so se predstavili plesna skupina vrtca Ormož ter hip hop plesalke plesne šole Nina pod vodstvom Domna Rotarja. Dogajanje je po-
pestrilo Društvo za zaščito živali Pomurje, z zanimivimi vsebinami na stojnicah so vabili še: SA-NU pasja šola za aktivne pse in njihove lastnike, Policija, reševalci in gasilci ter živalovarstveniki iz OŠ Ormož. Za ljubitelje športa je NK Ormož organiziral nogometni turnir na mivki, RK Jeruzalem Ormož pa predstavil mini rokomet. Starši so lahko za trenutek svoje otroke prepustili Športni šoli Dada in Animaciji Mavrice. Bilo je poskrbljeno za hrano in pijačo. Zvečer je sledil vrhunec, open air koncert, kjer so
številne obiskovalce od blizu in daleč zabavale skupine Jack »n« roll, S.A.R.S, Bajaga & instruktori ter DJ JNX. »Zelo smo zadovoljni. Uspelo nam je izpeljati vse, kar je bilo načrtovano. Zabeležili smo odličen obisk ter pozitivne odzive tudi samih izvajalcev in sodelujočih,« je dejal predsednik kluba Maj Voršič in dodal, da hkrati vabijo še na njihove prihajajoče dogodke - med drugim obljubljajo pestro dogajanje v okviru 15. OFAK festivala.
Monika Horvat
Pri njih koncertirajo uveljavljeni in prepoznavni glasbeniki doma in na tujem kot tudi dijaki srednjih glasbenih šol in študentje glasbenih akademij. Za njihove učence je vsakoletni koncertni program neke vrste dodatno izobraževanje, v okviru katerega se še bolj spoznavajo z odrskim nastopom.
Jaka Fiedler je začel igrati kitaro že pri osmih letih. Glasbeno se je izobraževal na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, dislociranem oddelku v Šentilju. Pouk
kitare je obiskoval na nižji glasbeni šoli, nakar je izobraževanje nadaljeval na III. Gimnaziji v Mariboru in vzporedno na umetniški gimnaziji na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Leta 2016 je šolanje nadaljeval na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V letošnjem šolskem letu je uspešno končal magistrski študij v razredu poljskega kitarskega virtuoza prof. Lukasza Kuropaczewskega. Že med glasbenim izobraževanjem je sodeloval na seminarjih, pri-
reditvah in tekmovanjih, prav tako na mojstrskih tečajih pri priznanih umetnikih. Tako je leta 2019 sodeloval na mojstrskem tečaju s kubanskim kitarskim vir-tuozom, maestrom Manuelom Barruccom. Leta 2014 in 2016 je dosegel zlato priznanje in prvo nagrado na tekmovanju Dnevi kitare v Krškem.
Jakobova največja želja je postati dober kitarist in glasbenik, ki bo s svojim muziciranjem osrečeval ljudi okrog sebe.
MG
Ormož • Študentski Zbudi se, Ormož
Odličen obisk in pestro dogajanje
Že sedmo leto so ormoški študentje konkretno zbudili Ormož z največjim rock spektak-lom doslej. Našteli so lepo število obiskovalcev, od tega samo okoli 1.100 na večernem koncertu.
Tudi letošnji, že 7. celodnevni dogodek Zbudi se, Ormož, je navdušil.
Foto: Črtomir Goznik
Akademsko izobraženi glasbenik Jaka Fiedler je nastopil na Ptuju.
petek • 26. maja 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski TEDNIK 21

1
SEZONA

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
1. POLFINAIE
Petek, 9. junij, ob 17. uri
Europark Maribor Glasbena gostja: Ditka
llllffllililllH
2. POLFINAIE
Sobota, 10. junij, ob 10. uri
Planet Tuš Celje Glasbena gostja: Klara Jazbec
3. POIPONALE
Sobota, 17. junij, ob 10. uri
Qcenter Ptuj Glasbena gostja: Anabel
G% ocenter tuj
Bodite z nam in uživajte v dryžbi najbofjših, v dražbi otrok. Vstop je prost.
♦ h •BIT /
IT rešitve
SAZAS
novi tednik
SILKEM
radio celie
Štajerski
radioPTUI
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 2. junija 2023
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
S¥(S OKNA, ïiÂTÂ, SENČDLA
www.roletarstvo-arnus.si
02 788 54 17 041 650 !
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM škropilnico na samokolnici. Tel. 070 270 130.
KUPIM svinjo, težko 120 kg, cena po dogovoru. Telefon 031 326 682.
PRODAM belo in rdeče vino. Tel. 031 771 935.
PRODAM odojke in 25-kg svinjo. Tel. 051 245 811.
PRODAM seno v kockah. Tel. 041 967 979.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01
MOTORNA VOZILA
PRODAM opla astro 1,7 D, karavan, l. 2011, tehnični veljaven do 2/2024 z dodatnimi zimskimi kolesi. Tel. 041 485 754.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - STANOVANJE, letnik 1978, skupne površine 80,5 m2. Cena: 129.900,00 EUR. Kontakt: 041/684 075
R F/MAX
poetov|°
02/620 00 16 www.re-max.si/Poetovio
PRODAM parcelo na Viru, 352 m2, južno morje, lepa lokacija. Tel. 070 270 130.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata .com
Rova Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
OTRO SLOV IN SE
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju objavlja javni natečaj za zaposlitev
višjega svetovalca - pravnika.
Celotno besedilo javnega natečaja z vsemi pogoji za zasedbo delovnega mesta je dostopno na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na spletnem naslovu: http:// www.sou-info.si/, kjer je priložen tudi obrazec, s katerim se kandidati prijavijo na razpisano delovno mesto. Zadnji rok za prijavo je 9. 6. 2023.
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
Pro SIGMA
ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE
PREDNOSTI ZA VAS:
številni zadovoljni kupci, monolitna izvedba, 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, do 35 let garancije.
	r /RadioPtuj J
	
	J' /RadioPtuj
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
PREDNOSTI ZA VAS:
*	energetska neodvisnost,
*	10- letne izkušnje,
*	plačate le razliko med
porabljeno in proizvedeno energijo,
*	Made in EU,
*	preprosta : in hitra izvedl
080 88 55)
Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17,199/21 - ZUreP-3 in 20/22 - odi. US), Sklepa opripravi Sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje P11-S6/ III Rabelčja vas - zahod (»breg«), območje A - vzhod (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/22) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07 in 14/20) županja Mestne občine Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-S6/III Rabelčja vas - zahod (»breg«), območje A - vzhod
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev Občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-S6/III Rabelčja vas - zahod (»breg«), območje A - vzhod (v nadaljnjem besedilu: podrobni prostorski načrt), ki ga je izdelala družba UMARH, d. o. o., št. projekta 22-OPPN-02, v maju 2023.
2.
Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov in parcelacijo, za urejanje gospodarske javne infrastrukture in za varovanje okolja.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega prostorskega načrta bo v času od petka, 9. 6. 2023, do vključno ponedeljka, 10. 7. 2023, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna). Gradivo v elektronski obliki dopolnjenega osnutka navedenega podrobnega prostorskega načrta je dostopno na spletni strani Mestne občine Ptuj na naslovu: https://www.ptuj. si/objava/611596.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega prostorskega načrta izvedena v sredo, 14. 6. 2023, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na elektronski naslov obcina.ptuj@ptuj.si ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za podajo pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si).
Številka: 3505-12/2021
Identifikacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 3035 Datum: 25. 5. 2023
Nuška Gajšek, županja
Na voljo mobilmapHkaci|i Rjadio Ptuj ¡nSigjerskite ni k
OPRAVIČILO
Na sobotni prireditvi ob 100-letnici društva smo med podelitvijo zahval našim botrom ugotovili, da je prišlo do neljube napake. Zahval nista prejela Franc Vincek in Zdenko Kodrič. Za nastalo situacijo se iskreno opravičujemo.
PGD Stojnci
petek • 2. junija 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
Rada si imela ljudi okrog sebe, jim pomagala in jih spoštovala. Bili smo čustveno bogati, dokler si bila z nami ti. A zdaj bodo živeli le spomini na te srečne dni. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga imaš še bolj rad kakor samega sebe.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame
Marije Tušek
30. 6. 1934-29. 4. 2023 Z ORMOŠKE CESTE 71 PTUJ
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, za izrečene besede sožalja in sočutja. Hvala vsem, ki ste njej v spomin darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem vam, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala govornici gospe Nadi Kotar za ganljive besede slovesa, skladno povezane z lepo odpetimi pesmimi vokalne skupine Moredo. Hvala godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, Društvu upokojencev Jezero in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljene storitve.
Vsem, ki ste mi v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Sin Ivo in vsi njeni „... V LJUBEČ SPOMIN..."
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil dragi brat, boter in stric
Jožef Sok
IZ DORNAVE 106
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z izrazi sočutja, spominov in prisotnostjo ublažili našo žalost in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem zdravstvenim delavcem bolnišnice Ptuj, še posebej zdravnikoma Borutu Kostanjevcu in Sebastjanu Voljču, ki so se skupaj z njim borili še za nekaj trenutkov življenja. Hvala reševalcem, pogrebnemu zavodu Mir, župnikoma patru Slavku Strmšku in patru Jožetu Petku za opravljen obred in sveto mašo.
Hvala govornici Maji Bezjak za poslovilne besede in Mariji Cigula za molitve ter zastavonoši. Iskrena hvala vsem za podarjene sveče, cvetje, svete maše in izrečeno sožalje ter vsem, ki se ga spominjate in stopite do njegovega groba ter mu namenite svoj trenutek.
Njegovi najdražji
www.tednik.si^-
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... Med nami si!
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Janez Svenšek
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 116C
nazadnje stanujoč v Domu upokojencev Juršinci
Od njega se bomo poslovili v soboto, 3. junija 2023, ob 12. uri,
na pokopališču na Hajdini.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Žalujoči: sinova Janko in Dušan z družinama ter drugo sorodstvo
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V SPOMIN
Mineva leto dni, ko te ni več med nami, dragi sin, brat, mož, oče ter dedi
Janez Vidovič
IZ SPUHLJE 26
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižigom svečke postojite ob grobu.
Tvoji najdražji, ki te neizmerno pogrešamo
12:00 Ptujska kronika 12:30 Cista umetnost — junij
PETEK 2. junij
7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 10. oddaja 8:25 Iz dežele ob Muri 55. oddaja 9:05 Futsal magazin S09E37 9:30 Poqled nazaj 10:00 Tele M 10:25 Dober večer 11:15 Koncertni cikel 4. del 11:50 Mali Prim Btujsk
_____Cista l___________
13:00 Obzornik TV Dravograd 13:35 Klepetainica: Borut Modic 14:10 Tele M 14:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Pomurski tednik 19:25 Obzornik TV Dravograd 20:00 Ptujska kronika 20:30 Utrip Ormoža 21:20 Futsal magazin S09E37 21:45 Poetovio Cup2023 22:00 Ptujska kronika 22:30 Bralni razgledi 11. oddaja 22:45 Pogled nazaj 23:15 Cista umetnost-23:45 Glasba za vse 00:35 Videostrani SOBOTA 3. junij
-junij
7:30 Glasbena osmica (tuja)
1 oddaj;
tapl'
10:10 Koncertni cikel 4. del
8:25 Otroški kotiček 10. oddaja n:50 Charlie Chaplin festival
10:55 Dober večer 12:00 Pregled tedna 12:35 Cista umetnost -junij. 13:05 Futsal magazin S09E37 13:30 Pogled nazaj 14:00 Klepetainica: Borut Modic 14:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (slo.) 19:00 Pomurski tednik 19:30 Cista umetnost-junij 20:00 Pregled tedna 20:35 Obzornik TV Dravograd 21:10 Pogled nazaj 21:40 Bralni razgledi 11. oddaja 22:00 Ptujska kronika 22:30 Utrip Ormoža 23:20 Iz dežele ob Muri 55. oddaja 00:00 Glasba za vse 00:50 Videostrani
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
NEDELJA 4. junij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Zmajevska sulica 9:35 Otroški kotiček 10. oddaja 10:00 Iz dežele ob Muri 55. oddaja 10:40 Futsal magazin S09E37 11:05 Dober večer 12:00 Pregled tedna 12:35 Koncertni cikel 4. del 13:20 Cista umetnost-junij 13:50 Pogled nazaj 14:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:30 Pogled nazaj 18:55 Glasbena osmica (tuja) 19:20 Pomurski tednik 19:50 Kdo? 20:00 Pregled tedna 20:35 Obzornik TV Dravograd 21:10 Cista umetnost-junij 21:40 Bralni razgledi 11. oddaja 22:00 Ptujska kronika 22:30 Utrip Ormoža 23:20 Klepetainica: Borut Modic 23:55 Glasba za vse 00:55 Videostrani PONEDELJEK 5. junij 7:30 Glasbena osmica * 8:00 Otroški kotiček 1 8:25 Utrip Ormoža 9:15 Pomurski tednik 9:45 Bralni razaledi 11. oddaja 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 Dooer večer 11:15 Iz dežele ob Muri 55. oddaja 12:00 Pregled tedna 12:35 Cisfa umetnost-junij 13:05 Pogled nazaj 13:35 Futsal magazin S09E37 14:00 Klepetainica: Borut Modic 14:35 PregfednikTV Maribor 14:45 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:30 Minuta za Mestni svet 18:50 Giasbena osmica (slo.) 19:20 Pogled nazaj 19:45 Poetovio Cup 2023 20:00 Pregled tedna 20:35 Minuta za Mestni svet 20:55 Pomurski tednik 21:25 Cista umetnost-junij 21:50 Film Campus 22:00 Ptujska kronika 22:30 Minuta za Mestni svet 22:50 Koncertni cikel 4. del 23:35 Glasba za vse 00:35 Videostrani
lil .
U. cicidaja
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Otmarja Potočnika
IZ SP. VELOVLEKA 18
se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi tvoji
Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni ...
SPOMIN
1. junija je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož
Lojze Cajnko
Z ZAGREBŠKE CESTE 12 NA PTUJU
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in obujate spomine nanj.
Žalujoča: žena Anica
SPOMIN Franc Rogina
Z RIBIŠKE POTI 31. 5. 2008-31. 5. 2023
Ko izgubiš, kar imaš rad, ti ostaneta spomin in bolečina.
Vsi tvoji
KOLOFON
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!

Milan Kneievič kandidat la sekretarja medobčinske ga sveta ŽKSMarib«
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 2. junija 2023
Majšperk • Ob dnevu šole
Rogoznica • Teden ljubiteljske kulture 2023
y
Sošolci, prijatelji - 12 učencev POS Stoperce Skupni koncert KD Rogoznica
Dvanajst učencev podružnične šole Stoperce je konec maja še zadnjič skupaj nastopilo na odru doma krajanov, saj bodo četrtošolci v jeseni kot petošolci pot nadaljevali na OŠ Majšperk. Ob dnevu šole jih je povezala ljudska pesem, ki že generacije domuje v Stopercah.
Rdeča nit tokratne prireditve ob dnevu šole je bila ljudska pesem.
»Dan šole je naša tradicionalna prireditev, ki jo oblikujemo že okrog 30 let. Ob tej priložnosti se učenci predstavijo staršem, sokra-janom, soobčanom,« je dejala vodja podružnice Milena Širec. Tokrat so nastopili učenci od drugega do četrtega razreda, saj prvošolcev v šolskem letu 2022/2023 niso imeli. »Tema je bila ljudska pesem, saj želimo, da se ta ohrani v domačem kraju. K sodelovanju smo povabili tudi skupini, ki še ohranjata ljudsko petje, to sta Prešmentani falo-ti in Lahterna.«
Na odru je nastopilo vseh 12 učencev podružnice, ki so peli, plesali, igrali na Orffove inštrumente, povezovali prireditev, iz pozabljenega spomina obudili izštevanke. »Veliko smo vadili,« sta povedali tretješolki Ajda Adam in Lea Bedenik, a ni jim bilo odveč, sta dodali. Kajti osnovnošolci v druženju, ustvarjanju uživajo. »Všeč mi je naša šola, ker nas je malo in
se lahko družimo,« je dejal Rene Klaneček. In to povezanost cenijo tudi starši. Oče četrtošolke Zare, Zoran Korže, je povedal: »Zagotovo je prednost manjše šole, kot je naša v Stopercah, razumevanje in povezanost učencev od prvega do četrtega razreda, na drugi strani pa se jim lahko tudi učitelji bolj posvetijo.«
Šolska prireditev v Stopercah nikoli ne izključuje, temveč povezuje ter obuja včasih pozabljene spomine. »Moji spomini so stari nekje 20 let, zagotovo so na osnovno šolo v Stopercah prijetni. Učenci smo sodelovali na prireditvah kraja, uprizarjali gledališka dela pod mentorstvom Vere Planinc, sam pa sem bil pogosto v vlogi povezovalca. Spomnim se treme, ki sem jo imel pred vsakim nastopom,« se spominja župan Sašo Kodrič, nekdanji učenec podružnice v Stopercah.
Stoperška šola v iztekajočem se šolskem letu povezuje tri razrede
Foto: Mojca Vtič
in 12 učencev, v jeseni bo učencev 14, od tega šest prvošolcev. Seveda se prihoda novih učencev v Stopercah veselijo, a najprej so na vrsti zaslužene poletne počitnice. »Učencem najprej želim, da uspešno zaključijo to šolsko leto 2022/2023, si oddahnejo, uživajo brezskrbne, tople in sončne počitnice, da bomo lahko v jeseni začeli znova,« je še dejala vodja šole Milena Širec.
Mojca Vtič
Dom krajanov Rogoznica je bil 21. maja letos prizorišče poroke. Ni šlo za pravo poroko, temveč za skupni nastop vseh sekcij Kulturnega društva Rogoznica, ki gaje društvo na oder postavilo ob letošnjem tednu ljubiteljske kulture.
Člani so ob raziskovanju zgodovine kraja namreč ugotovili, da je bil takratni Zadružni dom Rogoznica prizorišče sklepanja zakonskih zvez. Prva je bila tam sklenjena pred točno 70 leti, aprila 1953. Do leta 1963 se je v Rogoznici poročilo kar 386 parov.
Na ta del pozabljene preteklosti so želeli krajane spomniti člani domačega kulturnega društva. Obiskovalci, bila jih je polna dvorana, so ob vhodu v dvorano prejeli naprsne šopke in s tem nepričakovano postali svatje. Sledil je odrski prikaz poroke, od prihoda po nevesto, njenega slovesa od doma, sklenitve zakonske zveze do tradicionalnega metanja šopka. V odrski postavitvi so se predstavile sekcije Kulturnega društva Rogoznica: odrasla in otroška folklorna skupina, dramska sekcija, moški
: Nina Vojsk
Na Rogoznici so poustvarili poroko. Člani KD Rogoznica so spomnili na čas, ko je bil takratni Zadružni dom Rogoznica prizorišče sklepanja porok. Prva je bila sklenjena pred natanko 70 leti.
pevski zbor in sekcija Koranti Ro-goznica.
Z razstavo likovnih del so se prvič predstavili mladi likovni ustvarjalci prenovljene likovne sekcije domačega društva. Gre za
okrog 15 osnovnošolskih otrok, ki ustvarjajo vsak teden. V čudoviti svet barv jih skozi različne tehnike vodi priznana mentorica Lea Kralj.
Blanka Širovnik
Pameten ribič po ubuu zlate
Po poroki s kroto sem povsem krotek.
-V „ roki kot solarna elektrarna na strel». Bolje kresnička v rota,
O
Ce že

OKNA, VRATA g GARAŽNA VRATA
www.naitors.si
Ti
1
NAI! ORS»
Tel.: 02 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica

-sssfflS?««^

<XXXXXXXX><X><X><X><X><><^^
Nagradno turistično vprašanje
obrodelne Čalapinkarije, sobotni vrtec pod platano
Današnji dan bo eden tistih v letu, ki si ga bomo zapomnili tudi po Ča-lapinkarijah, največji dobrodelni prireditvi družbe Radio-Tednik Ptuj v tem okolju. Prinaša veliko zabave za otroke oz. družine, hkrati pa ima tudi dobrodelen namen, saj želijo organizatorji z zbranimi sredstvi prispevati za letovanje otrok iz Spodnjega Podravja in za omilitev posledic po ujmah. Ljudje odprtih rok in srčnosti lahko darujejo z SMS-sporočilom: nadlani ali nadlani5 na 1919, lahko pa tudi na sami prireditvi v darilne skrinjice.
Jutri pa znova vabijo ptujske dobrodelne organizacije v okviru projekta Dobimo se v parku. Tokrat je gostitelj Zasebni vrtec Vilinski gaj, ki vabi na zanimivo in ustvarjalno srečanje pod platano (za mestnim stolpom) z naslovom Sobotni vrtec pod platano. Zbirališče bo ob 10. uri pod Panoramo, sledil bo kratek sprehod ob spoznavanju dreves ob poti do platane, kjer bodo udeleženci, otroci skupaj s starši, izdelovali okraske v obliki drevesnih listov, se naučili prstno igro na temo dreves in skupaj kakšno zapeli o drevesih in ptičkih. Slovenski nastanitveni obrati so aprila imeli 440.000 prihodov ali za 17 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2022. Vseh prenočitev je bilo nekaj čez milijon ali 13 odstotkov več kot aprila lani. Turisti so najpogosteje prenočevali v občinah Ljubljana, Piran in Bled.
Zadnji majski teden je že tradiconalno prežet z dogodki v tednu gozdov. Za to se že več kot 50 let trudi gozdna stroka. Letošnji poteka pod naslovom Gozdovi prihodnosti. Gozd prekriva 58 odstotkov površine Slovenije. V prihodnje ne bo toliko pomembna akumulacija kot obnova in nega ustreznih struktur lesnih zalog.
Na svetovni dan čebel, 20. maja, so v Ljubljani, v BTC-ju, odprli Hotel A1, v katerem je okrog tisoč „hotelskih sob", ki so namenjene čebelam samo-tarkam. Ob svetovnem dnevu čebel organizacije in podjetja vsako leto opozarjajo na pomen čebel, saj naj bi s svojim opraševanjem poskrbele za vsako tretjo žlico hrane. Za opraševanje pa ne skrbijo samo medonosne čebele in slovenske kranjske čebele, za velik del poskrbijo tudi manj znane čebele sa-motarke.
Z vlakom po kulturo je nova oglaševalska kampanja, s katero želijo zgodovinska mesta Slovenije v sodelovanju s Slovenskimi železnicami spodbu-
diti turistični obisk zgodovinskih mest in njihovih kulturnih znamenitosti z uporabo javnega prevoza, železnice ali avtobusa ter na ta način prispevajo k ohranjanju čistega okolja. Zgodovinska mesta kampanjo Z vlakom po kulturo sodelujejo s Skupnostjo muzejev Slovenije. Vsi člani SMS v zgodovinskih mestih in pridružene ustanove iz drugih mest bodo obiskovalcem priznali 20-odstotni popust na redne cene, in sicer ob predložitvi vozovnice Slovenskih železnic, veljavne na dan obiska, ali pa ob predložitvi potrdila, izdanega na podlagi veljavne kartice IJPP. Po prvem juniju pa tudi na podlagi enotne vozovnice Slovenije. Kampanja je razdeljena na dva dela, pomladni od 23. maja do 30. junija in jesenski od 11. septembra do 31. oktobra. V kampanjo je vključen tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
V majskem vodniku Visit Europe Guides tokrat vabijo k odkrivanju manj poznanih kotičkov in destinacij, ki jih običajno ni moč najti na prvih straneh vodnikov in spletnih strani, prinašajo pa bolj pristno izkušnjo in čudovita odkritja. Članek o Sloveniji tokrat prinaša zapis o Expanu, Tajnih prostorih hotela Jama in muzeju solinarstva. Expano je bil prvotno zasnovan za predstavitev Slovenije na Expu v Milanu leta 2015, leta 2019 pa so ga prestavili ob jezero v Murski Soboti. Ptujska prizadevanja za pridobitev tega objekta so bila žal neuspešna. Objekt Expano ponuja celovit vpogled v pomursko regijo, prijel se ga je vzdevek „vrata v Pomurje". V hotelu Jama so Tajni prostori, ki popeljejo v hladni čas vojne. V muzeju solinarstva na prostem so štiri obnovljene solinarske hiše. V eni je bilo v povojnem času skladišče soli, v preostalih treh pa so živele solinarske družine. Predstavljeni so tudi različni predmeti, ki prikazujejo zgodovino solin in način življenja solinarjev.
Na vprašanje o tem, kdaj je bila prva Rancarija in s koliko dravskimi čolni, da leta 1993 in s šestimi dravskimi čolni, pravilnega odgovora nismo prejeli. Danes sprašujemo, katero obletnico letos praznujejo koranti Poetovio Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 9. junija.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero obletnico letos praznujejo koranti Poetovio Ptuj?
¡1
Ime in priimek:
Foto: Črtomir Goznik
Na parkirišču Qcentra Ptuj bo danes od 14. ure do polnoči potekala naj- I Naslov: . večja dobrodelna prireditev družbe Radio-Tednik Ptuj Čalapinkarije z nepozabno otroško zabavo in večernim koncertnim dogajanjem. Obiskovalci Davcna šte^lka .
bodo darovali za letovanje otrok ta Spodnjega Podravja in za omilitev škode ^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
po ujmah.