GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 151 - Cena 3.- lire TRST* sreda 7. novembra, 1945 Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni St. 1-L Tel, št. 93306,93807,93808. Rokopisi »e ne vračajo Jugoslovansko ljudstvo ve, da ni samo* ampak da živi v veliki družini svobodnih ljudstev. Jugoslovansko ljudstvo ve, da ima v Sovjetski zvezi zvesto prijateljico in mogočno zaveznico. 0128. obletnici OKeo&rske Revolucije Danes proslavlja skupno s Sovjetsko zvemo vse napredno ljudstvo sveta praznik velike zmage delovnega ljudstva — Oktobrske revolucije. 7. no vembra 1917. je odjeknila v zvet nezaslišana novica. Delov »o ljudstvo carske Rusije, ki je bilo do tedaj izkoriščano in zatirano — brez vsakih pravic, je zmagalo v svoji borbi in samo prevzelo oblast. Veliki praznik sovjetskega ljudstva Ta vest je odmevala po vsem zvetu; prodrla ie do njegovega zadnjega kotička. Med delovnimi množicami sveta je vzbudila radost, v nekaterih pomisleke, to tretjih pa, ki so se zavedali njenega pomena, strah in bes Ho st. Napredne sile so videle v tej mladi državi rešitev, obetali »o ji blestele uspehe, drugi so *keptično skomigali, tretji pa so ji prorokovali sramoten polom. Vsi, ki so gledali z odprtimi očmi v svet, so vedeli, da mora slediti temu dogodku nekaj odločilnega. Ali vzpon in procvit socialistične države, ali Pa propad drznega poskusa. Toda zgodilo se je to, kar *o nasprotniki najmanj priča-kovati. Država, ki jo je ustano-toii Lenin, je obstala. Ne samo, da je obstala, ta država se je vedno bolj razvijala. Nadaljeva-'sc Leninovega dela Stalin, jo k peljal po poti, ki se je nezadržno vila navzgor. Sedaj je Sovjetska država, država delavcev in kmetov, ki je mnogona redna, ki temelji na socializmu, Pokazala svoio veliko življenjsko silo v trenutkih najtežjih Preizkušenj, kar jih pozna zgodovina. Iz države, ki je bila v času carizma najbolj zaostala pred vsem svetom, kar se tiče gospodarstva in kulture, je postala v četrt stoletja republika z razvito industrijo in cvetočim Poliedeljstvom. Ko so tisti, ki so bili nesposobni zatreti v sebi mržnjo do vsega, kar spominja na žuljavo dlan, videli razvoj Sovjetske zveze, so pričeli dvigati krik, da je obstoj in razvoj te države Usoden za kulturo, svobodo in mir vsega Človeštva. Pričele so «e divje gonje proti Sovjetski 'zmizi, podprte z neštetimi klevetami. Najbolj besni bratje teh kričačev, nemški fašisti, so prevpili končno vse druge. Toda pokazalo se je, da je bila resnica Popolnoma druga od tistega, kar so kričali sovražniki Sovjetske Zveze. Novi red, ki so ga vzpo-ttavili ti kričači, je bil kot stru-Pena slana za kulturo. Potem, ko so svoj lasten narod pripravi do blaznosti, so ga izkoristili kot orodje za zatiranje in iztrebljanje drugih narodov. V zvojem brezmejnem pohlepu po Svetovnem gospodarstvu so izzvali največjo vojno vseh časov. Sovjetska kultura, gospodarstvo pa je med tem cvetelo in s« vedno bolj razvijalo. Enakopravni sovjetski narodi so živeli * blagostanju in njihova država Iz bila najkrepkejši branik mi-bi. Zato se je vojna, ki so jo Jzmški razbojniki predstavljali kot križarsko vojno proti Sov-iztski zvezi, pretvorila v veliko c*vobodilno vojno vsega svobodoljubnega in miroljubnega člo-Zfštva proti njiih samim — sodobnim barbarom. Sovjetska *toeza pa, ki je bila do tega časa tolikokrat in tako nagnusno flevetana — je bVa osnovna si-j* t> mogočnem svetovnem blo- združenih držav in narodov, ki so hrepeneli po kulturi, svo-°di in miru. , V minuli vojni se je pokazala Jjfoa moč Sovjetske zveze. Nem-'ki osvajalci so zasužnjili že vse Porode Evrope. Oborožili so se * njihovo tehniko in orožjem in Otopili svojo odločilno bitko ?* zmago nad Sovjetsko zvezo 7* z njo za zmago nad vsem- sve-.°*n. Tedaj pa je pokazala sov-psfca država svojo veliko živ-fcnjsko silo. Rdeča armada — trok Oktobrske Revolucije, je J°rata v začetku odstopati. Sov-?f«fco ljudstvo pa ni klonilo. >®t>jetsko ljudstvo je preveč fihilo svojo domovino in pre-J°t)ro vedelo, kaj pomeni zanj Je9ova država, da bi popustilo. ,°rci v zaledju in na bojišču so ? združili v eno samo enoto, z Sovjetsko ljudstvo proslavlja danes 28. obletnico Oktobrske revolucije Moskva. — Sovjetsko ljudstvo proslavlja 28. obletnico velike oktober-ske socialistične revolucije. Prvič po dolgih in težkih letih vojne proslavlja sovjetska dežela praznik v mirnodobnih prilikah. Ni več mesta, ki bi imelo vojno lice. Moskva, že dolgo ni več zatemnjena in Je sedaj polna luči, barv, živahnosti, veselja in radosti. Mi slavimo oktober zmage, ki je istočasno tudi velika zmaga oktobra. Za trajen mir Da, mi smo ponosni na svojo zmago. S tem da jo je dosegel, je sovjetski rod ubranil pridobitve revolucije. Branil je neodvisnost ln čast domovine ter rešil evropsko civilizacijo. Ponosni smo na zmago, ki smo Jo dosegli v vojnem zavezništvu z drugimi svobodoljubnimi narodi. Sovjetsko ljudstvo prehaja na mirnodobno proizvodnjo, in namesto poročil iz vojnega bojišča, prihajajo sedaj poročila z bojišča mirnega dela, z bojišča obnove. Pred nami so mogočne naloge, toda ne smemo pozabiti bistvene naloge, to je, da mora biti s sa-dovi našega mirnega dela zagotov-ljen trajen mir. Naša dežela je z vso svojo energijo, z vsemi svojimi silami pripravljena voditi boj za okrepitev miru. Sovjetska zveza Je vedno bila zvesta podpornica miru in Je pokazala, da je vedno pripravljena intervenirati če bi od nje zavisela ohranitev miru. Na svetu so ljudje, ki označujejo politiko SZ kot uganko. Nič ni bolj smešnega kot taka trditev. Ljudstva so spoznala uganko SZ. Spoznala so, da je moč novega reso moč in domovinsko ljubezen tega ljudstva. Ta ljudstva so razumela da gre za junaško ljudstvo, za ljudstvo bojevnikov. Razumela so neizmerno stvariteljsko moč ljudstva, moč, ki mu Jo Je podelila oktobrska revolucija. Sovjetska zveza je z dejanji dokazala, da je zvesta obveznostim, ki jih je prevzela. Bojevali smo se s strastjo, z zanosom in s trdno odločnostjo, da zmagamo. Z Isto strastjo in z istim pogumom se bomo bojevali za mir. Z istim pogumom bodemo razkrinkali vse one, ki škodujejo miru in varnosti. V tem pogledu ni nič jasnejšega, kot je položaj, v katerem se nahaja SZ. Sovjetska zveaa se bori 1« za trajen mit. Boj za demo Svet je izšel iz vojne drugačen, kot je stopil vanjo. Mi pomagamo ustvarjati demokracijo v deželah južnovzhodne Evrope, ki smo jih osvobodili izpod hitlerjevskega jarma. Podpireuno zagrizeni boj za demokracijo ljudstev zahodne Evrope. Podpiramo razvoj in okrepitev demokratičnih sil. Vendar pa vidimo, da so na oblasti še vedno zelo fašistični reži-’ mi, na primer v Francovi Španiji, na Portugalskem in v Argentini. Vidimo tudi, kako v demokratičnih deželah dviga svoje glave reakcija. Citamo tudi perfidne članke ki svetujejo, naj se uredi vprašanje bolgarske demokracije z atomsko bombo. Ali mogoče ne vidimo, da nekateri ameriški časopisi, pred vsem ves tisk Hearstovega trusta, podpira zamisel, naj se ustanovi na svetu tako zvana ameriška nadvlada? Ali morda ni dokazov o propagandi za znamenito politiko ravnotežja sil, to Je zahodnega bloka? Niso vsi zadovoljni Nehote se pojavi vprašanje: «Zakaj ti glasovi? Morda nočejo vsi miru? Mogoče niso vsi zadovoljni z zmago nad fašizmom?* Ne! Niso vsi zadovoljni! Fašizem ni umrl v enem dnevu in tudi se v enem dnevu ni pojavila vojaška mod Nemčije in napadalne Japonske, Za fašizem, za razvoj agresije, so bili ustvarjeni pogoji. Ne samo kapitalizem, tudi nekateri drugi krogi so bili naklonjeni agresiji in so jo podpirali v upanju, da bo to služilo njihovim lastnim namenom. Tako smo prišli dc razvpite politike Monakovega, katero so vodile zahodne velesile. Hitlerjev poraz je tudi poraz mo-nakovskih pripadnikov, poraz reakcionarnih krogov, ki kot hitlerjevski ostanki, niso opustili misli o povračilu. Vodijo nizkotno delovanje in Izrabljajo neizbežna nasprotstva, ki se pojavljajo med velesilami. To so prav isti elementi, ki pravijo sedaj, da, če je med vojno obstajala potreba koalicije, ker je imela ta koalicija med vojno temelj, tega temelja sedaj ni več. Mi pa vidimo, da ta temelj obstaja, da je temelj miru. ki ga hočejo narodi; miru, za katerega so pretrpeli take žrtve. V skupnem boju za mir je program in ta program je likvidacija fašizma v vseh njegovih pojavih, v boju proti vsem reakcionarnim silam, ki so podpirale preporod fašizma in ki hočejo sedaj očuvati svoje sokrivce, da bi očuvall ognjišča bodočih spopadov In bode* h vojn. Mir smo dosegli za drago ceno. Čuvati ga je treba proti vsem grožnjam. Sovjetska zveza bo izvršila to nalogo do kraja. VVWWJM.VSVyVWWWVSWWWVVWiViVi,WyVWi Uspehi sovjetskega ustroja S, . - samo idejo dati vse za zrna-0 nad sovražnikom. Rdeča ar- h. « > ^■da — armada delovnega ljud-P*# je pričela svojo zmagovito F« Pregnala je fašistično zver L*voje domovine, jo podila da- * osrčje Nemčije »n jo tam i^nčno, skupaj z zavezniki, l^ila. Zasluge Sovjetske zveze Jene Rdeče armade so v tej neprecenljive. n£anes, ob 28. letnici Oktobrih Revolucije, leči Sovjetska 8 h? ilitr0 težke rane, katere »pf* zadala vojna. Vse sovjet-tjudstvo se je vrglo z vso w ha delo za čim prejšnjo ob-0 domovine. Nikjer, v nobeni >Wi ' tj9.1 deželi, se obnova ne vrši rc*h?7n tempu kot ravno v Sov- V zvezi. d ieteko tiudstvo pa ob Moskovski časopis »Trud* piše v svojem uvodniku: »Domovinska vojna je dokazala, da sovjetski u-stroj m samo najboljša oblika za gospodarski in kulturni napredek dežele v času miru, ampak tudi najboljša oblika za vodstvo vseh ljudskih sil da se odbije sovražnikov napad v času vojne. Vkljub težk!m okoliščinam za časa vojne je ZSSR nadaljevala z ogromnimi gradnjami, postavljale so se nove topilne peči, gradili novi rudniki, petrolejska polja, elektrarne, tovarne, železnice in daljnovodi. V vojnem času so bili storjeni načrti za tovarne, kakor so Čeljabinska ielezarsko-jeklarske tvorni-nice, južnouraiska tovarna, sever-nouralska tovarna za magnezij, sibirska tovarna aluminija, tvocnlce nikla v Norllsku, altajska tovarna za traktorje, uralske tvornice turbin, električne centrale v Uralu, dolini Volge in Kazakstanu, Vladi-mirske traktorske tovarne, tovarna za poljedelske a tro je v Krasno-jarsku, električna centrala v Alap-Javki in mnoge druge. Celotna naložba za izvedbo teh načrtov je bila v preteklih treh letih večja, kakor v treh predvojnih letih. Sovjetska industrija začenja nove naloge. Ljudstvo sl celi rane, .ki so bile prizadete narodnemu gospodarstvu s strani zavojevalcev. Najvažnejše premogovno in industrijsko okr./.je v deželi — Doneti kn kotlina spet vstaja iz ruševin. Rudarji ln zidarji obnavljajo ali nanovo gradijo 123 velikih rudniških naprav in S06 manjših in srednjih. Obnovljeni rudniki so ie dobavili 4lt milijonov ton premoga. Letos je bil 9 mesečni program premogovnih rudnikov daleko presežen. 34 velikih rudnikov že proizvaja več premoga kot pred vojno. Tudi ukrajinski železarski delavci dvigajo proizvodnjo. Tovarne »Svet osemindvajsetletnici svoje zmage — Oktobrske Revolucije — stopa t; novo dobo z geslom: «F boj za mir med ljudstvi, zo- pravičen in trajen mir/* šaktera* in Kirove tvornice oskrbujejo rudarje z rudatsko opremo. V ogromnih tvornicah v Vorošilov-gradu gradijo novo vrsto lokomotiv. Istočasno se izboljšuj« stanovanjsko vprašanje in kulturni napredek. Tekmovanje za zmago je široko razširjeno v vseh panogah narodnega gospodarstva in udeležujejo se ga milijoni ljudstva. Iz vseh strani Sovjetske zveze prihajajo poročila o zmagah na bojišču proizvodnje. V oktobru 1945. je proizvodnja premoga v ZSSR narastla za 20% v primeri s proizvodnjo v preteklem letu. Proizvodnja petroleja Je v primeri z oktobrom preteklega leta prav tako narastla za 14%, železarsko-jeklarska proizvodnja pa za 8-10%. Povečala se je tudi proizvodnja neželeznih kovin. Desetmesečni program Je bil izpolnjen po načrtu, V premogovnem trustu »Donbasantracit*, v moskovskih tovarnah »Krasni proletari*, rudarji v Krivem Rogu, v petrolejskih poljih Bakua In v drugih podjetjih so dovršili proizvodnjo po načrtu. Na tisoče tovarn začenja z mirnodobsko proizvodnjo. V drugih deželah po svetu pomeni konec druge svetovne vojne začetek brezposelnosti. Sovjetska zveza ne pozna kriz ali brezposelnosti. Delavci, ki so med Domovinsko vojno služili v vojski, se vračajo na mirnodobsko delo in jih vse tovarne z veseljem sprejemajo. Vsepovsod v naši deželi je za vsakogar dovolj dela. Četrta petletka bo značila dobo popolne obnove narodnega gospodarstva in njen nadaljni razvoj, da se doseže višja raven, kot je bila pred vojno. slali več kakor 26.000 traktorjev, več kakor 40.000 različnih poljedelskih strojev in preko 3,000.000 glav Živine. Obdelana površina v osvobojenih predelih je dosegla 89% predvojnega stanja, površina, določena za zrnata žita, pa obsega 75% predvojnega stanja. Tudi število Sivine se hitro povečuje. Kmetje, ki delajo v skupnosti, so prejeli posojila In les od države ter so sestavili skupine za gradnjo hiš ter že gradijo v velikem obsegu. Izgradili so že okoli 1 milijon hiš na mestih, kjer so bile hiše požgane od okupatorja. Vzpostavitev poljedelstva v osvobojenih predelih gre vzporedno z živinorejo po vsej deželi. Površina, ki je bila določena za žita vseh vrst, se je tudi povečala za več milijonov hektarjev, če jo primerjamo z lanskim letom. Površina, določena za gojitev bombaža, se j« povečala na 52.000 ha, površina, določena za sladkorno peso za 120.000 ha in površina, določena za krompir in drugo zelenjavo pa s« je povečala za 20.000 ha, V osmih mesecih t. 1. se j« število glav pri živinoreji krav v kolhozni zalogi povečalo za 6%, število glav drobnice pa za 20%. Tudi mehanizacija poljedelstva se j« povečala. Tudi traktorji iz strojnih in traktorskih postaj so to leto izorali 20 milijonov ha več, kakor lansko leto. Več kakor 3.6 milijonov hektarjev površine pa je bilo požete s pomočjo kolhozov. V Slalmgradu Stalingrad, 6. Tass. — Včeraj so v st&llngrajski traktorski tovarn' ki so jo porušili Nemci in ki je b.la nato popravljena, izdelali tritls,/, traktor. Odlikovani sovjetski diplomati Moskva, 6. Tass. — Predsedstvo Vrhovnega Sovjeta ZSSR je odlikovalo 31 diplomatskih* predstavnikov in čranov ljudskega komisariata za zunanje zadeve ZSSR z redi in odlikovanji za uspešno izvrševanje vladnih nalog med domovinsko vojno. Molotov, Višinski, VmogTadov, Gromlko, Gusev, Zorin, Malik, No-vikov, Petrov in Sačikov so bili odlikovani z Leninovim redom, 21 oseb, med njimi Bogomolov, Dekanozov, Lebedev, Lozovski in Sobolev, je bilo odlikovanih z redom domovinske vojne I, razreda. ekemu režimu popolno pomoč ZDA navzlic temu, da so ZDA odklonile na številnih področjih sveta politično, še manj pa vojaško vmešavati se v notranje spore. Navzlic zagotavljanju o nasprotnem, se ZDA pri sedanjem sporu bore proti kitajskim komunistom. Komunisti ne bodo srečnejši, če bodo ubiti od Kitajcev, ki jih dovažajo na bojišča ZDA, kot če bi bili ubiti od Američanov, ki so jih pripeljali Kitajci. «Dally Worker» poroča, da je zaupno poučen o tem, da je Truman na Cangkajškovo zahtevo ponovno določil Hurley-a za veleposlanika ZDA na Kitajskem. Velik del ameriškega časopisja, posebno pa «New York Herald Tribune*. poudarja, da je Hurley-eva politika na Kitajskem vmešavanje v notranje zadeve in podpiranje državljanske vojne. Molotov |e govoril Moskva, 6. — Komisar za zunanje zadeve Molotov je danes govoril ob priliki proslave Oktobrske Revolucije. Ker nimamo uradnega besedi, la govora, bomo o vsebini poročali jutri. Jugoslovanska republikanska stranka Beograd, 6. — Vodstvo jugoslovanske republikanske stranke je sporočilo, da je bila stranka od o-blasti priznana in da je dobila dovoljenje za izdajanje tednika »Republika*, ki bo po dvajsetih letih danes zopet pričel izhajati. Mladina Č.S.R. v Jugoslaviji Beograd, 6. Tanjug. — Iz Prage je prišla v Beograd z rednim potniškim letalom delegacija češkoslovaške vseučillške mladine, ki bo ostala 14 dni v Jugoslaviji. Med svojim bivanjem bo poleg Beograda obiskala Zagreb ln vsa mesta, kjer žive Cehi in Slovaki. WWVbWWWW^*yWA%WVSW.V.VWiiWiWiWA Program francoske levice Pariz, 6. Unipress. — Istočasno s prvim zasedanjem nove francoske ustavodajne skupščine so imele glavne levičarske stranke: komu nisti, socialisti in radikali skupen sestanek, na katerem so se zedini' le za program levice, ki zahteva obširno nacionalizacijo glavne in-dustrlje, takojšnje bistveno zmanjšanje vojaških izdatkov, odstranitev fašističnih režimov, zlasti v Španiji ln na Portugalskem. Nadalje zaplembo lastnine izdajalcev, svobodo izražanja Javnega mnenja in svobodo tiska, iz katerega naj se odstrani vpliv velikih podjetnikov ter ukinitev dičsavne podpore katoliškim cerkvenim Selam. Zunanja Monqolija Sanghai, 6. Tass. — Chungking se je vrnila kitajska delegacija na čelu z Lifachangom, ki je nadzorovala plebiscit v zunanji Mongoliji. Kot poroča časopis »Tukunpao*, je bila delegacija presenečena zaradi znatuega napredka, ki ga je dosegla zunanja Mongolija v zadnjih 20 letih. Vlada zunanje Mongolije služi ljudstvu ln zato uživa vso njegovo podporo. Madžarske volitve Budimpešta, 6. Tass. — Na Madžarskem so se včeraj vršile volitve v narodno skupščino. Kandidatne liste je postavila neodvisna stranka malih kmetov, socialdemokratska stranka, komunistična partija, narodna kmetska stranka, radikalna stranka, meščanski demokrati in ljudski demokrati. Zadnji dve stranki sta imeli skupno listo. Davi so prispeli dosedanji volivni izidi v Budimpešti. Po teh podatkih Je 49.7% budim peš taneklh volivcev volilo za stranko malih kmetov, 25,3% za socialne demokrate, 21% za komuniste in pribl. 4% sa druge stranke. Uradne rezultate za vso Madžarsko pričakujejo 7. novembra. Amerika in Kitajska New York, 6. Tass. «New York Herald Tribune* v uvodnem članku ostro kritizira delovanje in politiko veleposlanika ZDA Hurley-a na Kitajskem. Časopis smatra, da so Lippmano-ve obtožbe, da pod vzemajo ZDA nekoordinirane sklepe v raznih vprašanjih zunanje politike, upravičene, in ugotavlja, da je Kitajska jasen primer takega postopanja. Hurley Je obljubil kuomintang- Levičarj! zahtevajo povečanje dohodkov javnih uslužbencev in vzpo stavite v načrtov za socialno varnost. Kakor javlja agencija «France Presse* je Maurice Thorez v svojem poročilu, ki ga je podal danes na zasedanju Centralnega komiteja komunistične partije, izjavil, da zahteva ohranitev miru ozko sodelovanje treh velesil, ki so nosile vso težo vojne. Obsodil je politiko blokov. Thorez odobrava sovjetsko-franoosko zvezo, ker ne obstajajo nikake razlike v interesih teh dveh dizav*. Poleg tega je Thorez izjavil, da je komunistična stranka Francije pripravljena, da sprejme nase najtežjo odgovornost pri upravi države. Thorez se je izjavil za demokratično narodno ustavo in za vlado, ki bi bila sestavljena v skladu z ustavodajno skupščino in ki bi sprejela program narodnega sveta gibanja odpora. Deni s ja francoske vlade Pariz, 6. Reuter. — Pariški radio poroča da je general de Gaulle danes izročil predsedniku ustavodajne skupščine demisijo sebe in svoje vlade. Ustavodajna skupščina bo sedaj izvolila novega vladnega šefa. Reu_ terjev pariški dopisnik pravi, da po izidu referenduma ni nobenega dvx>ma, da bo to de Gaulle. Oriks zahteve po vojni odškodnini Atene, 6. Reuter. — Grški minister za finance Gregorij Gassimatis je izjavil, da bo Grčija zahtevala od Nemčije 3 milijarde dolarjev, od Italije 300 milijonov dolarjev in od Bolgarije 400 milijonov dolarjev vojnih reparacij. naši narodi prelivali skupaj krt za svojo rešitev izpod sužnosti in za svojo svobodo, ki jim jo je hotel odvzeti pangermanizem, skupni sovražnik slovanskih narodov. To je bil še en dokaz, da hočemo živeti skupno in z medsebojnim zavezništvom. zmagovito rešiti vprašanja miru kot smo rešili z našim odporom ia s pomočjo naših velikih zaveznikov vprašanja vojne. Goreče si želim, da bi bila Vaša dežela in pogumno jugoslovansko ljudstvo prerojena v vsej njuni moči, Pokojnine jugoslovanskih državnih uradnikov Beograd, 6. Tanjug. — Današnji uradni list objavlja odlok, ki določa pravico do pokojnin in odlok o upokojitvi državnih uradnikov. Po teh odlokih imajo državni uradniki pravico do pokojnine po 10 letih službe. Pravico do družinske pokojnine ima zakonita žena, zakonski in nezakonski otroci in starši upokojenega državnega uradnika po njegovi smrti. Osebna pokojnina znaša 2 do 5.000 dinarjev, posebne doklade pa se bodo izplačevale za družine. Pogoji premirja z Italijo London, 6. Reuter. — Danes so objavili istočasno v Rimu, Wa-ahiagtonu in v Londonu pogoje premirja, ki je bilo podpisano z Italijo septembra 1943. Beeedfio 12 točk je sledeče: L Italija mora takoj ustaviti sovražnosti, 2. Italija mora preprečiti, da sp Nemčija poslužuje italijanskega ozemlja in sredstev, ki bi lahko služila proti Združenim narodom. 3. Vsi ujetniki in interniranci Združenih narodov se morajo takoj izročiti zavezniškemu vrhovnemu poveljniku. Nobeden od teh se ne sme ne sedaj ne pozneje poslati v Nemčijo. 4. Italijanska mor narlca in aviacija se morata koncentrirati na krajih, ki jih bo določil zavezniški vrhovni poveljnik in »e morata razorožiti po njegovih navodilh. 5. Zavezniški vrhovni poveljnik bo lahko rekviriral italijansko trgovinsko mornarico in bo določil njeno uporabo v okviru vojaških in pomorskih potreb. 6. Takojšnja predaja zaveznikom Korzike in italijanskega ozemlja, ki bo lahko služilo zaveznikom kot baza za operacije in za vse druge namene, ki Jih bodo smatrala za potrebne. 7. Vse zračne in pomorske baze na italijanskem ozemlju se morajo staviti takoj na razpolago zaveznikom, ki bodo lahko z njimi svobodno razpolagali ne glede na razvoj evakuacije italijanskega osemlja po nemških silah. Ta pristanišča in letališča bo moralo braniti italijansko vojaštvo, dokler ne bodo te naloge prevzeli zavezniki. 8. Takojšnji odpoklic vseh italijanskih armad, ki so zapletene v boj, na katerem koli bojišču. 9. Italijanska vlada sa obvezuje, da bo uporabila, če bo to potrebno, vse svoje vojaške sile, da zagotovi takojšnjo ln točno izvršitev ve eh pogojev, ki so predvideni v tem premirju. 10. Zavezniški vrhovni poveljnik sl pridržuje pravico pod vzeti katerikoli ukrep, ki bo potreben za nadaljevanje vojaških operacij, in italijanska vlada se obvezuje, da bo pod vze la vse administrativne ali druge ukrepe, ki jih bo vrhovni zavezniški vrhovni poveljnik zahteval. Vrhovni poveljnik bo postavil zavezniško vojaško vlado za one dele Italijanskega o-zemlja, kjer bo smatral, da je v vojaškem interesu zavezniških narodov potrebna zavezniška uprava. 11. Zavezniški vrhovni poveljnik bo imel polno pravico dajati navodila o razorožitvi, demobilizaciji in de- militarizaciji 12. Drugi pogoji političnega, gospodarskega in finančnega značaja, ki jih bo morala Italija izvršiti, bodo pozneje sporočeni. Spričo zastoja pogajanj v Svetu zunanjih ministrov smatrajo obveščani krogi v Londonu za zelo dvomljivo, da bi bili pogoji premirja, z Italijo ki so še v veljavi, v kratkem ukinjeni. V Londonu jt mnogo simpatij za italijansko željo, da bi se končalo sedanje nedoločeno stanje, toda čuti se, da so precejšnje ovire za sklenitev začasnega miru. Te ovire so prav tolikšne, kot ovire za dokončni sporazum. Preostaja pa možnost, da bi bili nekateri pogoji premirja spremenjeni. Protest italijanskih delavcev Torino, 5, Radio Milano. — Tajništvo delegacije Splos'ne zveze dela za severno Italijo je po proučitvi položaja velikega nezadovoljstva med delovnimi množicami zaradi nerazložljivega odgodenja pogajanj, ki bi se morale vršiti ponovno danes v Turinu s predstavniki zveze lndustrijcev ob prisotnosti ministra za delo, sprejelo sklep odborov predstavnikov vseh pokrajinskih delavskih zbornic Piemonta ln sklenilo, da se ta sklep razširi na vsa druga področja severne Italija, ln sicer na Lombardijo, Benečijo, Emilijo ln Ligurijo in da vsi delavci vseh vrst prekinejo delo danes, v torek od 14. do 15. ure. Prekinitev dela se mora izvršiti v redu ln brez zapuščanja delovnega mesta. Fašisti v Rimu Rim, 6. Dopisnik Tanjuga iz Rima poroča, da so rimski fašisti 28. oktobra izobesili svojo zastavo na srednjeveškem stolpu »Torre delle Milizie*, ki je najvišja stavba v Rimu. Ob vznožju stopnic tega stolpa so položili mimo, da bi s tem otež-kcčili pristop k njemu. 2!idove tega stolpa so popisali s fašističnimi napisi in odkritimi ter drznimi grožnjami. Čuvaja tega stolpa so aretirali. Italijanski tihotapci Zurich, 6. Reuter. — Velike bande italijanskih tihotapcev so napravile italijansko švicarsko mejo tako nesigumo, da nameravajo švicarske oblasti poslati polk rednih elltinih čet, ki naj pojača 2.500 ob- mejnih stražarjev. Celica 41 Beneševa zahvala dr. Ribarju Beograd, 6. Tanjug. — Predsed-nik začasne skupščine dr. Ribar je prejel odgovor predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Be-neša na brzojavko ki jo je dr. Ribar poslal ob priliki češkoslovaškega narodnega praznika. V svojem odgovoru pravi dr. Bene« med drugim: »Globoko me je presunila Vaša topla poslanica. V njej sem našel iskren izraz bratskih čustev, ki vežejo naši dve ljudstvi. Ta čustva so se okrepila v tem strašnem boju, ko so Partizanstvo v Španiji Sovjetsko poljedelstvo Moskva, Tass. — Sovjetsko poljedelstvo hitro napreduje in rane, ki so mu bile prizadejane v vojni, bodo kmalu izlecene ■ izjavlja ljudski komisar aa poljedelstvo ZSSR Ivan Benediktov. V prejšnjih zasedenih pokrajinah so ie vzpostavili preko 3000 strojnih in traktorskih Po vsej deželi J« se- daj ie 7.6VJ strojnih in traktorskih noettj. V osvobojen* predele so po* New York, 6. Tass. — Revija New York Republic objavlja članek anonimnega pisatelja, ki je pred kratkim prispel iz Španije ln ki zatrjuje, da želi 90% Spancev republiko. Celo reakcionarji kot monarhistični voditelji Gil Robles priznavajo, da bi republikanci na svobodnih volitvah dobili najmanj 70% glasov. Clankar pravi, da Ima Fran-oo le 6% pristašev ln da se drži na oblasti le z brutalnimi ukrepi. Clankar poudarja naraščanje partizanskega gibanja v Španiji ln pravi, da se partizanske vrste stalne množ* in da izboljšujejo svojo opremo. Nekatere partizanske skupin« delujejo 89 km od Madrida. Številčno selo znatne skupine delujejo v Cantabriškem hribovju, ter v Sierra Morena in v Kordobeki provinci. Cenijo, da znaša Francova armada v Pirenejih 180.000 mož, med njimi nekaj tisoč Nemcev. Aretacije in streljanje se nadaljujejo. Med 25. avgustom in 3. septembrom Je Francova policija aretirala preko 1000 oseb, od tega 500 v bližini Madrida. Preko 1000 po-litidnih jetnikov ustrelijo vsak mesec. Franco je ustanovil nove policijske oddelke sestavljene iz častnikov in vojak v, takozvano Modro divizijo, ki se Je borila ob strani nemške vojske proti gZ, Državni tožilec Je nervozno brskal po spisih; pozabil je tokrat na svetilko pred seboj. V celici 41 je šlo tiste dni življenje normalno naprej, le spat smo legali bolj zgodaj, ker smo se vračal) iz sodne dvorane precej utrujeni in otrplih udov, vešed nerodnega sedenja na zatožni klopu Spali smo vse noči in smo le poredkoma slišali običajne ponočne obhode straž po celicah, čeravno so pazniki, kakor ponavadi, z velikim hrupom odpirali in zapirali vrata. Simon je spal vedno z glavo pod odejo in je prejšnje čase ponavadi mrmral ko ga je paznik ponoči odkrli, da bi ugotovil, ali ni morda pod odejo kup cunj namesto njega, a tiste dni ga tudi to ni zbudilo. Ptn-kota ni bilo treba iskati: bil je itak, kakor vedno, napol odkrit. Neke noči pa smo se vsi trije ne. nadoma zbudil in sedli na ležišča. Iz sosedne celice se je slišalo silno kričanje, po hodnikih so odmevali koraki paznikov, ki so prihajali in odhajali. Po krikih smo spoznali glas študenta Uršiča, ki je bil v tej celici zaprt z drugima dvema tovarišema, katera smo slišali, kako ga mirita. Ti ponočni kriki so se potom ponavljali ves čas procesa in so postajali od noči do noči bolj grozni. Jaz in Simon, Uršiča nisva podrobneje poznala, a Pinko ga je dobro poznal. On se je tem prizorom najbolj čudil, ker je poznal Uršiča kot enega najbolj mirnih tovarišev. Ker se je Uršič obnašal podnevi povsem normalno, nismo izključevali domneve, da Je začel uganjati te mučne ponočne prizore nalašč, s kakim poeebnim namenom. Par dni po govoru državnega tožilca — ki Je seveda na najbolj nedostojen in prostaški način izbruhal na nas ves svoj mefistovski strup — po nao sredi noči zopet zbudili kriki iz sosednje celice. Nejevoljno sva se obračala na ležišču jaz in Pinko, dočim je Limon navidezno mirno spal. Kar nenadoma pa je vrgel raz sebe odejo ln vee bled poskočil pokoncu. «Prav ima! Prav ima!* — je kričal, kar mu je grlo neslo in gledal divje okoli sebe. Prihitel Je paznik in od pahnil o-kence na vratih, da vidi, kaj se godi, a 3imon je skočil k vratom in začel tolči po njih z divjem kričanjem: »Izgjnl, žival!* — je rju! nad paznikom. »Kaj si peaeš oči nad mano? Razbojniki, hotels bi piti našo kri, a Je ne boste, je ne boste! Tudi vas bo vzel hudič, ie prej, kot si mislite!* ...Z muko sva ge s Pin-kotom za silo pomirila, a da bi šel počivat, o tem ni hotel niti slišati. Šelfe proti jutru se je pomiril in legeL Ta prizor se potem ni več ponovil, a Simon od tiste noči ni bil več kot prej. Pogovarjal se je mirno, a na čelu mu je tičala eepca, ki ni hotela več izginiti. Nekega dne je Uršič, ki je dotlej vedno mimo sedel na zatožni klopi v sodni dvorani, nenadoma planil in začel kričati. Odpeljali so ga iz dvorane, in ni ga bilo več v celico poleg naše. Revež ni hlinil; zmešalo se mu pe zares. Od takrat smo dan in noč poslušali njegovo obupno klicanje iz neke podzemske celice, kjer Je ležal v prisilnem Jopiču, zvezan za železno posteljo. Glas mu je postajal vedno bolj hripav, nisi več mogel razbrati, kaj kriči. Le ponoči, ko se je hrum oko. li zapora nekoliko polegel, smo lahko razbrali, kako Je vsako toliko zajokal in obupno klical mater- Videl sem ga zopet in zadnjič 16. decembra 1941. proti jutru, v gnusni stražnici na bolonjski postaji. Gledal nas je divje, vsakega posameznika, a ni videl nobenega: iz široko odprtih oči mu Je sijal značilni pogled znorelega človeka. Skupina, h kateri je on pripadal in v kateri ni bilo nobenega, ki bi bil obsojen na manj kot trideset let zapora, je morala z jutranjim vlakom proti jugu, v eno najhujših ječ, v Civltavecchia. Pustil se je ukloniti kot jagnje in je žel z drugimi ob dolgi verigi, z razkuštra nlmi lasni, ki so mu padali na čelo, oči uprte v daljavo, kakor bi nekoga iskale. Morda so iskale mater, ki je tam v daljni domovini obupno Jokala in vila roke. Niso Je videle nikoli več! Ugasnil« so tam daleč na jugu, potem ko jo je nesrečni Uršič zadnjič klical, preden je izdihnil v prisilnem jopiču, na železni postelji, v umazani celici norišnice za zločince*. Ob isti verigi je šel s njim tudi Jakob Semec, kmet, kakor Vadnal in njegov sovaščan. Tudi Semec je bil obsojen na trideset let zapora, a se je smejal, kakor bi šib 1« za par let. Zadostovala so tri leta, da ga Je ječa popolnoma izpila. Tovariši so «e vrnšh brez njega; prišel je v ječo zdrav kot hrast, umri je jetičen v ječi na Pianosi. Državni tožilec je v svojem govoru z najbolj črnimi barvami opisal nevarnost, ki je grozila lepemu tržaškemu mestu od »zločinske* tolpe, ki se je upala dvigniti proti fašističnemu režimu, a jo je neizprosna roka fašistične pravice priklenila na te zatožne klopi. Primerjal je posamezne obtožence z gnusnimi «opolzkimi glistami!*, nas zmerjal z najbolj prostaškimi imeni. »Naj nikogar ne moti — je vzkliknil — da se prav za prav n. nič hudega zgodilo. Treba se je vprašati, kaj bi se... bilo lahko zgodilo v tem našem ubogem Trstu, v tej coni, s temi barabami, ki so se nahajale povsod, ki so imele orožje in municijo povsod, s temi lopovi, ki so si natanko zamislili, kako bodo postavili za hrbet italijanskemu vojaku svojo „peto kolono"?* Predlagal je za zaključek — enajst smrtnih kazni. Ko Je že odhajal, so ga spomnili, da Je enega glavnih obtožencev— pozabil. iA saj res!* — se je spomnil. »Tudi za tega seveda — smrtno kazen!* Kljub govoru državnega tožilca je postalo kmalu v celici 41 zopet bolj veselo. Simon in 'Pinko ata Imela od doma obiske. Obiskali sta ju zaročenki. Vrnila sta se od obiska vsa nasmejana. Pinkotu se Je posrečilo skriti pred paznikom in prinesti v celico rdeč nagelj, ki mu gs je prineslo njegovo dekle. Vtaknil ga je v lonček ln mu menjaval vsak dan vodo. Pokazala sta mi tudi sliki svojih deklet in sta bila tako vesela, ko sem ju hvalil, da sta dobro izbrala. Ne eden ne drugi nista več mislila na najhujše. Pinko se je šalil, češ saj je vseeno, koliko nam Jih naložijo, dvajset ali trideset, itak bomo morda ’ze spomladi, najkasneje pa Jeseni zopet doma in končno prosti in svobodni. Slcor pt kaj to, če bi tudi končno izgubi! glavo! — je dejal. — Saj umirajo milijoni, kaj to, če bi padel še jazi* Tudi »na zraku* se je Pinko šalil, s kom in s kom bo šel na 3a-aovico (takrat smo vsi mislili, de bodo tiste, ki jim je usojeno, peljali kakor leta 19S0., na bazoviško strelišče) in koliko krogel bo potrebnih, da poderejo enega, koliko pa a« drugega. Dr. FRANE TONCIC (Be nadaljuje) PRIMORSKI DNEVNIK S — .ita ii mi«.; i •Ki Z. novembra i - "■-* Proslai/e na Primorskem na predvečer 28. obletnice Oktobrske Revolucije V proslavo 28. obletnice Oktober-»ke Revolucije je primorsko ljudstvo priredilo po vsej deželi mani-festaititfne konference in sestanke, katerih se je udeležilo na tisoče in tisoče ljudi. Govorniki so na teh sestankih obeležili pomen velike Revolucije za delavstvo in sploh za demokratično napredno ljudstvo. V svojih govorih so obnovili spomin na revolucijske dni, obenem so pa obeležili zgodovinsko vlogo Sovjetske zveze v zadnji svetovni vojni v borbi proti fašizmu in nacizmu za svobodo vseh narodov sveta. V Trstu so danes opoldne po vseh večjih tovarnah in delavnicah v času, ko so imeli delavci svoj opoldanski odmor, priredili celo vrsto sestankov, na katerih so nastopili prvaki tržaških delavskih množic. Tako je bil v ladjedelnici pri Sv. Marku tov. Uršič, v arzenalu tržaškega Lloyda tov. Lau-rentt, v ILVI tov. Regent, pri «cMo-dianu» tov. Loreta. Povsod se je zbralo skoraj vse delavstvo, da bi sredi dela resno proslavili svoj veliki praznik. Delavski govorniki so na teh sestankih po kratkem obrisu velike ok-toberske revolucije obeležili ostro borbo, ki se razvija prav sedaj na trfbaških tleh za ljudsko oblast, čeprav ne več z orožjem. Naglašali so potrebo enotnosti vseh ljudskih množic, ki bodo le tako do kraja dosegle uresničenje svojih pridobitev, za kateire so v vojni žrtvovale toliko krvi in trpljenja. Velika Sovjetska zveza je prav na tej osnovi, da je bila oblast v njenem okviru dejansko v ljudskih rokah, izvojevala svojo največjo zmago, ker so se vsi njeni narodi jasno zavedali, da gre za njihove neposredne ljudske pridobitve in koristi. Tov. Laurenti je v svojem govoru med drugim poudaril potrebo, da .e ljudske množice ne puste provocirati in privesti v ekstremizme, niti v šovinizme. To je orožje, katerega se je vselej posluževala reakcija, da bi zasejala razdor med ljudstvom. Na vseh tovarniških sestankih, bo delavci z navdušenjem pritrje- Kobarid Kobariško ljudstvo je imelo od nekdaj posebno skrb za svoje šolstvo in za vzgojo svojih otrok. To prizadevanje ni bilo zaman. Eno stoletje nam je dalo pesnika S. Gregorčiča, Krilana, skladatelja Andreja Volariča in druge, ki so bili v čast našemu narodu. Četrt stoletja zatiranja po fašizmu Je povzročilo na Kobariškem globoke vrzeli med našo inteligenco in na kulturno prosvetnih ustanovah. Danes se zlasti ljudstvo zaveda, da je nadarjena mladina, ki velita) krat živi doma v slabih gmotnih razmerah, potrebna pomoči, če hočemo vzgojiti sposobne može in žene, ki bodo v bodočnosti vaebolj dvignili kulturo našega naroda. V nabiralni akciji »Za našega dijaka* smo nabrali približno 5.000 kg krompirja, 315 kg fižola, 340 kg sadja, 220 kg koruze, nekaj masti In ječmena. To blago bo šlo v prid naših dijakov iz srednje šole v Tolminu, ki se je zdaj po tolikih letih kulturnega molka ponovno odprlo. V tej šoli imamo 61 dijakov iz Kobariškega okraja. Domače učiteljstvo jih je tekom samih počitnic z različnimi tečaji pripravljalo, da bo bili naposled sprejeti v srednjo šolo. Na pobudo roditeljskega sveta za Kobariško se je odprl v Kobaridu gospodinjski tečaj, ki bo trajal približno 50 dni. Obiskuje ga približno 40 mladink iz okraja, ki se pod vodstvom tovarišice Cerbek Rozalije uče praktičnega gospodinjstva, kuhanja, šivanja, krojenja, pletenja in drugih gospodinjskih del. Na Kobariškem komaj čakajo nove knjige in koledar za leto 1946. Po vseh vaseh se popisujejo naročniki. Do sedaj prednjači vas Idrsko, ki je prva pobrala denar za naročnino. V vasi, ki šteje 100 hišnih številk se je vpisalo 98 naročnikov, Kobarid ima do sedaj 108 naročnikov, Breginj 55, Staro-aelo 35 in Sužid 26 naročnikov. vali izvajanjem posameznih govornikov in so vzklikali Generalisimu. Stalinu, zmagoslavni Rdeči armadi, junaškim narodom Sovjetske zveze. Na poedinih sestankih so bile predlagane in z velikim navdušenjem sprejete pozdravne brzojavke Generalisimu Stalinu in Rdeči armadi. Nocoj so po gričih crkrog Trsta, po Krasu, po vsej Goriški in tudi daleč na severu po primorskih gorah zagoreli kresovi v proslavo jutrišnje obletnice Oktoberske Revolucije. Na nekem griču južno od Gorice so razporedili kresove tako, da so plameni zapisali v noč ljud- sko geslo. Po tržaških predmestjih so v večernih urah razsvetljevale nebo bleščeče rakete. Na 25 krajih v območju tržaške občine pa je ljudstvo priredilo zvečer sestanke na katerih so s predavanji in govori proslavili 28. obletnico revolucije. Na sestankih je bila sprejeta tudi cela vrsta resolucij, ki obeležujejo velike ljudske pridobitve, ki so bile oživotvorjene prav v velikih dneh Oktoberske Revolucije. Za jutri dopoldne ob lOh so napovedane posebne proslave. Zvečer pa se bo vršila vrsta mitingov, v vseh kulturnih krožkih in prosvetnih društvih. ■AVA%". Tečaj za pevovodje Na pobudo Zveze prosvetnih društev se bo vršil od novembra do polovice decembra ' leta v Borštu pri Trstu š ki tečaj namenjen vser - udu je jo petje v cerkvi in :i prosvetnih pevskih zborih. Z-. 'ctek tečaja je bil v ponedeljek 5. t. m. Kulturna oživitev, ki se tako močno odraža po vsej slovenski zemlji, mora biti postavljena na čisto nove temelje, kajti easi, ki jih doživljamo, tvorijo velik mejnik v naši zgodovini, mejnik ki ga doslej ni bilo in ga ne bo kmalu niti v bodočnosti. Vse, kar gradimo, mora biti izraz onih velikih idej, ki so rodile naše prerojenje. Mnogo onega, kar je bilo nekdaj v starih, lepih časih dobro in na mestu, nima smisla obnavljati, ker ne odgovarja več našemu mišljenju in nas le ovira pri našem ustvarjanju. Nase petje — je na vseh poljih potrebno poglobitve v tem smislu. Potrebno je poglobitve že v osnovni šoli, kjer bomo s časom nastavljali posebnega, strokovno izobraženega učitelja za petje, kajti tam se ustvarja prva podlaga za glasbeno življenje naroda. Naravno je, da kar bo veljalo za osnovno šolo, bo veljalo še v toliko večji meri za srednje in višje šole. Ista »ačela se bodo uvedla tudi pri pevskih zborih. Naivno iskanje in ugibanje na slepo srečo mora dati prostora jasnim predstavam: Vsak se mora zavedati, kaj se lahko doseže, kako je treba priti do cilja po najkrajši in najprijetnejši poti in kaj moremo doseči v sedanjih okoliščinah. K tem problemom spada tudi ta, da bomo postopoma odpraviti bedni način učenja samo po posluhu in ustvarili velikopotezno akcijo petja po notah — in to povsod! Da se uresničijo vse te zahteve, bo potrebno temeljito izobraziti naše učitelje petja in pevovodje sploh in bo treba — držeč se navodil našega strokovnjaka Srečka Kumarja — ustanoviti v bodoče pevski tečaj, ki bo trajal okoli poldrugo leto. Vanj bodo sprejeti učitelji, pevovodje, duhovniki, dijaki srednjih šol — posebno učiteljišč — in drugi, ki se zanimajo za to stvar. Za poučevanje bodo povabljeni specialisti za vse potrebne stroke. Ko bo tečaj končan, bo izobilje delavcev, ki bodo z enakimi direktivami stopili med narod in usmerili vse delo, kakor mora biti usmerjeno, da ne bo več narod trosil neplodno svojih talentov in svojih najdražjih sil. izzivači Breginjskega kota Na Kobariškem skoraj ni večera ali dramatske vaje za nastop na ljudskem odru. Ljudstvo kaže veliko zanimanje za kulturno udejstvovanje. Veselijo se novih knjig m slovenskega koledarja za leto 1946. Tudi za zadružništvo ima ljudstvo precej smisla. 28. oktobra t. 1. je bila ustanovljena okrajna nabavno prodajna zadruga, ki šteje sedaj nad dvesto članov in razpolaga z nad polmilijonskim jamstvom. Reakcionarji, podprti od domače duhovščine, skušajo zlasti v Bregi-njskem kotu na vse mogoče načine ovirati delo. Večkrat celo streljajo izzased. Ni je noči, da bi ne odmevali streli po Breginjekem kotu. Za ta dejanja dolžijo reakcionarji bivše partizane. Zavezniška policija večkrat nasede tem govoricam in ko izvrši preiskavo pri družinah, ki so delale za partizane, »e prepriča, da so obtožbe neosnovane. 28. oktobra je neka družine iz Volč MVVČAV/AVATAVAV.V.V.V.V.V.V.", Nikolaj Ostrovski 66 Kako se je kalilo jeklo (Roman) Mičaj je sedel na oknu skupil z nepoznano deklico. Korča-fin ju je videl pred tremi dnevi pri Zarkiju. * Dubava je šaljivo potrepljal Pavla po ramenih. — Kaj ti je ušlo srce v peto, a? Nič, naučili vas bomo, kako se je treba boriti. Kaj je, ali je ne po-snas? — Je namignil proti deklici. — Ime ji je Ana, ne vem kako se piše, njen položaj je — vodja agitacijske baze. Deklica je poslušala šaljivo predstavljanje Dubove in gledala Kor-čagina. Popravila si je pramen las, ki Ji je sim izpod rute. Srečala »e je s Korčaginovim po. gledom. — Nekaj trenutkov se je v njem vodil boj. Njene temno modre oči so se izzivalno svetlikale. Imela je goste trepalnice. Pavle je prenesel pogled na Dubavo. Občutil Js, da postaja rdeč in se je zato neaadavoljmo asmrsil. odkopala v Breginju na pokopališču zemeljske ostanke padlega par. tizana. Domače mladinke so nosile za krsto venec, prisfašinjie belje-garde pa so preklinjale resnične borce za svobodo in želele vso nesrečo družinam, ‘ki so pomagale partizanom. Med njimi sta se najbolj izkazali Mazora Milka in Školč Cecilija, obe iz Breginja. Ko so se vrnili v Breginj tovariši, ki so bili v Franciji, so mladinke skupno z njimi prepevale narodne partizanske pesmi. Med tem se je pripeljala v vas zavezniška policija in pregnala pevce. To je toliko vzpodbudilo izzivače, da so kmalu nato žačeli prepevati osovražene pesmi. Skupščina Enotnih sindikatov V četrtek 1. t. m. smo imeli na Ivan-jemgradu v Komenskem okraju prvo skupščino Enotnih sindikatov. Konferenco je otvorll tov. Lozej Janko. Pojasnil je njen pomen ter povedal, da je pred mesecem dni začelo vpisovanje v sindikate, da je sedaj že 1800 članov in da so izvolili tudi že odbor. Nato je govoril tov. okrožnega odbora ES, ki je na kratko orisal politični položaj v svetu. Govoril je tudi italijanski tov. član okrožnega odbora UAIS, ki je med drugim dejal: »Fašizem. je hotel ustvariti med nami prepad, hotel je vnesti sovraštvo in se vedno skuša sejati v na*’e vrste razdor, toda mi, ki smo si v skupni borbi skovali bratstvo In enotnost, hočemo in bomo to bratstvo še bolj utrdili. Podlaga našemu bratstvu je dejstvo, da se borimo za iste cilje, borimo se proti fašizmu, borimo se za naše demokratične pravice, za ljudsko oblast. To pa bomo dosegli le, ako bomo Italijani in Slovenci enotni ter če se bomo skupno borili, dokler ne dosežemo svojih pravic. Nato je tov. Vojimir, tajnik pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov, podal organizacijski referat. Prikazal je pot naše borbe in med drugim dejal tudi sledeče: »Borili smo se zato, da ne bosta kmet in delavec garala od jutra do večera in ne bosta imela niti toliko, da bi preživljala sebe in svojo družino ter da bi se izobraževala. Boril: smo se, da bo kmet gospodar zemlje, ki jo obdeluje; borili smo se zato, da bo delavec postal človek ter da bosta imela delavec in kmet oblast v svojih rokah.* Nadalje je govoril o pomenu E.S. Dejal je: »Organizacija E.S. je ustvarjena zato, da združi vse delavce in kmete, obrtnike in nameščence v močno silo, ki bo vztrajno in dosledno ščitila njihove interese.* Skupščina je zaključila svoje delo z potrditvijo izvoljenega odbora. Otvoritev slovenskih srednjih Sol v Gorici Na razna vprašanja staršev javljamo, da 36 bo pouk na slovenskih srednjih šolah v Gorici začel v najkrajšem času Dan vpisovan ja in otvoritev šolskega leta bo sta pravočasno objavljena v dnevnem časopisju. Otvoritev šolskega leta se je zakasnila, ker se popravljalna dela na šolskih poslopjih niso izvršila pravočasno. — Ali ti agitiraš pri njej, ali ona pri tebi? — je vprašal Pavle in se poskušal nasmehniti. V dvorani se je slišal ropot, Komandir čete, razvrstite se v tej dvorani! Hitreje, hitreje tovariši! V dvorano je vstopil Zuhraj predsednik gubemijskega izvršnega komiteta, in Ahim. Pravkar sta prišla. Dvorana je bila prepolna ljudi, ki so stali v vrstah. Predsednik gubemijskega izvršnega komiteta je stopil poleg šolskega mitraljeza, dvignil roko in rekel: — Tovariši, mi s mo-vas zbrali tukaj zaradi odgovorne in važne stvari Sedaj lahko povem tisto, česar še včeraj nisem smel povedati, ker je bila to velika vojaška tajnost Jutri ponoči bi »e moral v mestu in po vsej pokrajini začeti protl-revolueionarnl upor. Mesto je polno oficirjev. Okrog mesta so zbrane banditske družine. Del u- Zveza primorskili partizanov Vse družine padlih partizanov pokopanih v zoni A in B, im sicer ne v skupnem grobu, ki želijo, da se njihova trupla izkopljejo in pokopljejo v Trstu, so naprošene, da se javijo v ulici Gajatti 20 za informacije, in to v teku tega tedna v uradnih urah od 15 do 18. To obvestilo velja, samo aa družine, ki bivajo r Trstu. Sprejemni izpiti na slovenski nižji srednji šoli v Gorici Dijaki, ki se iz kateregakoli vzroka niso še javili k sprejemnemu izpitu za I. razred slovenske nižje srednje šole v Gorici, naj to store naknadno dne 9. t. m. Izpit za zamudnike se bo vršil, kakor izpit za vse druge, v Šolskemu domu, Via Croce 3, ob pol devetih. Ce še niso vložili kolkovane prošn je za pripust k temu izpitu, naj jo prinesejo s seboj. Predhodno naj plačajo izpitno takso na tekoči račun štev. 11/270 na poštnem uradu, in sicer dečki 110 lir, deklice 160 lir. K izpitu naj prinesejo še 55 lir za izpitne pristojbine. Vsak dijak naj prinese k izpitu polo črtanega papirja, polo risalnega papirja, pero, črnilo, svinčnik in radirko. ■Opozarjamo vse, da je to poslednji rok za ta izpit in da se naknadni izpiti ne bodo več vršili. Primorski učitelji zborujejo Dne 4. in 5. novembra se je vršilo v Postojni v jamskem hotelu prvič po 25. letih veliko učiteljsko zborovanje. Zborovanja se je udeležilo približno 300 učiteljev in učiteljic iz vse cone B. Ob tej priliki je prišel iz Ljubljane tovariš Winkler, delegat ministrstva. Od poverjeništva PNOO-ja so bili navzoči poobla-ščenec ministrstva za narodno vzgojo tov. Sosič Tone, nadzornik Slovenskih šol za Goriško tov. Venturini in tovariša Taučer in Pe-rovšek. Na konferenci so podrobno o-bravnavali vse didaktične, organizacijske in sindikalne probleme. Ob zaključku konference sta bili poslani pozdravni brzojavki maršalu Titu in ministru Kardelju. Vsi udeleženci so ei ogledali tudi naš podzemeljski čar — Postojnsko jamo, zvečer pa je bila zanje kulturna prireditev. Zbor volivcev v Nabrežini V četrtek 8. t. m. se ob 7. uri zvečer vrši v dvorani gostilne Ca-barija Zbor volivcev, na katerem bo KNO podal svoje mesečno poročilo. Pozivamo vse volivce, da se tega zbora polnoštevilno udeleže. Sestanek svojcev talcev Svojci talcev, usmrčenih po SS policiji v Trstu, so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v Trstu v domu pristaniških delavcev (Casa del Lavoratore Portuale) Piazza Duca degli Abruzzi, v nedeljo 11. novembra 1945. ob 10. uri. Odbor za počastitev padlih talcev. RENČE Sirite „ Pri morski dnevnik" pomikov se je vtihotapil v oklop-ni divizion in delajo tam kot šoferji. Toda izredna komisija je odkrila to tajnost in mi bomo sedaj oborožili vso partijsko organizacijo in komsomol. Skupno z izkušenimi odredi gojencev in odredi Ceke bosta delovala prvi in drugi komunistični bataljon. Gojenci so 2e odšli; sedaj je vrsta na vas, tovariši. Imate 15 minut časa, da se oborožite in zberete. Operacije bo vodil tov. Zuhraj. Komandirji bodo dobili od njega točna povelja. Mislim, da je nepotrebno poudarjati komunističnima bataljonoma važnost tega momenta. Jutrišnji upor moramo danes prehiteti. Cotrt ure kasneje sta se oborožena batoljona razvrstila na šolskem dvorišču. Zuhraj je pregledal nepremične vrste bataljonov. Tri korake pred vrsto je stala dvojica v bojni opremi: komandapt bataljona Menjajlo, junak, uralski livar, in poleg njega — komisar Aklm. Levo od niju so bili vodi prve čete. Dva koraka pred njima je zopet stala dvojica: komandir čete in politični vodja. Za njihovim hrbtom so stal« molčeče vrste Bilo je pomladanskega dne 15. aprila 1944. leta, ko so po vsej go-riški okolici govorili o dveh junakih, ki sta visela v Sovodnjah pred cerkvijo. Tov. Negovana iz Renč in tov. Santina iz Splita so pri izvrševanju njunih dolžnosti ujeli pri Gorici nemški SS-ovci. Santina so ustrelili in mrtvega obesili. Negovana so ujeli, ga pretepli in mučili ter končno obesili. Dva dni sta visela pred cerkvijo v Sovodnjah, nato so jih sami 9S-ovoi odpeljali, da ni bilo sledu za njima. Njuni tovariši so našli obe trupli v neki zasuti kaverni ob Soči. 4. novembra t. 1. so Renče počastile zemeljske ostanke teh dveh junakov in tisočglava množica ju je spremljala na pokopališče. Ob odprtem grobu jima je spregovoril dr. Šlibar: «Se so ljudje, ki ne upoštevajo naših žrtev, ki ne priznavajo zakaj je tekla naša kri in hočejo z raznimi komisijami ugotoviti stvarnost naših zahtev. Toda mi bomo sprejeli tudi te komisije. Pokazali jim bomo naše tovariše, pokazali jim bomo grobove naših ljudi in na tisoče požganih domov. Takrat, ko bodo po vsej Primorski zvonili zvonovi, bomo obiskali, dragi padli borci, vaše grobove in vam povedali, da so se uresničile vaše in naše želje, da smo srečni v svobodi.* Ko se je ginjena množica razšla, se je že začelo mračiti. Vojnim oikodovancem Zadruga vojnih oškodovancev v Trstu poziva vse vojne oškodovance, t. j. vse osebe, ki so utrpele, bodisi vsled vojnih dogodkov ali zaradi naoifašističnega nasilja škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju kakor tudi telesno škodo (smrt, telesne poškodbe itd.), da se vpišejo v novo ustanovljeno Zadrugo vojnih oškodovancev s sedežem v Trstu. Zadruga ima v vseh okrajih cone »A* svoje podružnice, ki sprejemajo prijave novih članov. Šestmesečni rok za prijavo vojne škode pri državnih oblasteh ni sicer začel še teči ker traja še vedno vojno stanje in bo šele tedaj prenehalo, ko bo to ugotovljeno z uradnim razglasom. Vendar je priporočljivo, da se oškodovanci čim-prej vpišejo v zadrugo in ji s tem omogočijo ugotovitev števila vojnih oškodovancev in obsežnost potrebnih obnovitvenih del. V prihodnjih tednih bo zadruga pričela s cenitvami škode, s sestavljanjem prizivov na finančno oblast ter z organizacijo obnovitvenih del. Kulturno-prosuetne prireditve Belski udarniki Kako je narodno osvobodilna borba preoblikovala ljudi v dobre ki res prave Slovence, ki tovariško pomagajo tistim, ki jim je okupator požgal domove, kaže naslednji primer. Delavci žage v Belskem (okraj Postojna) so udarniško sežagali e-najstim pogorelcem 100 kub. m le-Ba, razen tega so še dve nedelji zaporedoma žagali les za druge potrebne in vse to brezplačno. To naj bo vzgled vsem tistim, ki mnogo govorijo in pravijo: »Bomo že jutri*, dejansko pa ničesar ne napravijo. Kot so se še za časa borbe ljudje z občudovanjem ozirali čez meje takratne »partizanske Jugoslavije*, tako gledajo danes — in še bolj — ter se čudijo naši ogromni ustvarjalni moči. Taki primeri naj bi se še pomnožili, da bo svet videl, da iz ruševin vidno rastejo novi domovi, ki jih gradijo novi ljudje. Bol nergačem Najdejo se še ljudje, ki hočejo škodovati naši zavedni mladini. Nek tak primer se je pripetil pred dnevi v vasi Opatje selo. Neka tovarišica iz Opatjegasela je izjavila, da ima naša mladina vse preveč sestankov in da kljub temu ne kaže nobene izobrazbe. Prizadeta mladina pa jo je smelo odgovorila: Naša mladinska organizacija dobro napreduje, čeprav ima samo enkrat tedensko sestanke. Ker pa na drugi strani mladina Optjegasela vidi, da je koppno le še premalo sestankov, je sklenila, da jih bo imela čim več. Utemeljila je, da take lepe prilike za pouk kot jo ima danes mladina v Titovi Jugoslaviji, nima razen v Sovjetski zvezi nobena mladina na svetu. Prosvetno društvo „Rojan“ V sredo 7. t. m. ob 20. uri bo imelo prosvetno društvo «Rojan» sestanek s predavanjem, ki ga bo imel tov. dr. Delaka o vplivu telesne vzgoje no človeško zdravje. Prehrana Prekajene ribe. Od danes bodo prekajene ribe v prosti prodaji. Cena ostane po 98 lir za kg. Sladkor. Za dvig sladkorja po upravičencih veljajo boni št. I. in II. za sladkor za november. Dobra srca V spomin Pina Tomažiča so darovale družine Drago Cok, Colja in Vrč, Trst, za tiskovni sklad PD lir 2.000 (dvatisoč), za sirote padlih partizanov lir 2.000 (dvatisoč), za «Našega dijaka* lir 2.000 (dvatisoč). Just, Sonja in Lily Colja, Beograd, darijejo za tiskovni sklad PD lir 1.000 (tisoč), za «Našega dijaka* lir 1.000 (tisoč). V počastitev spomina pok. Mirka Pirca-Slavka, predsednika biv. Srednjeprimorskega okrožja, je darovalo šest tovarišev iz Koprive na Krasu, ki so ga nesli k zadnjemu, počitku, krajevnemu OF 900 lir. Prosvetno društvo v Skednju je prispevalo v korist akcijskega odbora »Za našega dijaka* lir 5000 (pettisoč), dalje je stavilo na razpolago Krajevnemu odboru U.A.I.S. v Skednju lir 10.000 (desettteoč) za socialne namene. Dolga leta kulturnega suženjstva so tlačila primorsko ljudstvo. Prišla je svoboda, molk je bil prekinjen. Kot da bi vstajali k novemu življenju, so primorski ljudje hiteli v dvorane in na odprte prostore h kulturnim predavanjem in na prireditve. Zelo mnogo je že bilo kulturnih predstav širom pokrajine. Aktivnost ni upadla niti sedaj po šestih mesecih od konca vojne. Dan za dnem nastopajo mladina, pionirji in odrasli. Mladina iz S tržišča je 14. oktobra t. 1. prvič po 25 letnem suženjskem molku priredila v svoji vasi kulturno predstavo. Udeležba je bila polnoštevilna, ljudstvo je prišlo iz vseh sosednjih vasi. Nepopisen je bil občutek množice, ko je po dolgih letih zopet zaslišala na odru svobodno slovensko pesem in besedo. Mladina iz Stržišča se pripravlja že na drugo prireditev. Tudi ljudstvo Markičev pri Benečiji se udejstvuje v kulturnem življenju. Dne 27. oktobra t. 1. so mladinke in pionirji priredili lep miting. Posebno so se izkazali najmlajši Uprizorili so burko: »Mussolini In domobranec* ter zapeli «Zemlja tujcem izdana* in «Naša vojska*. Zadnja pesem je vzbudila v ljudstvu veliko veselje, tako da je kar v hipu izbruhnilo gromko vzklikanje. «Naj živi Jugoslovanska armada, naša osvoboditeljica*, «Hočemo naše osvoboditelje!* so vzklikali mladi in stari. Nato so mladinke skupno s pionirji podale igro «Stirje bratje*. Ob priliki te prireditve je okrog 250 ljudi iz obmejnih vasi Benečije ponovno Izpričalo svojo željo po priključitvi k demokratični federativni Jugoslaviji, Nabranih je bilo tudi 300 lir prostovoljnih prispevkov za internirance in pogorelce. 29. oktobra je mladina iz Neko-vega imela dobro uspelo prireditev. Po otvoritvi sta dve mladinki sprejeli dva borca iz vasi, ki sta bila izpuščena iz Jugoslovanske armade.' Eden od njiju je odšel k partizanom že 17 leten, drugi pa ni nikdar klonil, četudi nosi na telesu 12 ran. Nato je zbor podal deklamacijo «Naši zastavi* in igro «Luknja v namiznem prtu*. Mladln- vw, ski zbor je zapel »Stoji pri potoku mlinček* In »Naglo puške smo zgrabili*. Vse prisotne je razveselil prizor »Oče*. Med prireditvijo je ljudstvo neprestano vzklikalo Jugoslovanski armadi, maršalu Titu in. F.D.J. 3. novembra zvečer je v Gorici na odru Ljudskega doma imelo svoj prvi nastop obnovljeno dra-matsko društvo mesta Gorice. S Cankarjevo dramsko trodejanko «Jakob Ruda* je bila otvorjena sezona 1945-1946. Predsednik društva tov. Kozman je v kratkem nagovoru pozdravil veliko množico slovenskega goričkega občinstva. Med drugim je dejal, da je želja obnovljenega dramatskega društva pridobiti si to, kar je bilo zamujenega v dveh desetletjih prisilnega molka. Pozval je k sodelovanju vse ljubitelje umetnosti, zlasti mlade moči, ki naj bi s starimi igralci nadaljevale tradicionalno pot. Ponovna predstava se je vršila 4. novembra popoldne. Obnovljeno prosvetno društvo Štorje je imelo 4. t. m. svojo prvo kulturno predstavo. Dvorana, v kateri je bila prireditev, Je bila nabito polna ljudi iz vseh okoliških vasi. Pred otvoritvijo prireditve sta imela tovariš Pahor Jože, predsednik prosvetne zveze za Sloven- sko Primorje in Trst, in tovariš oo, podpredsednik, kratka govora o kulturi in prosveti. Preko 60 članov ustanavljajočega prosvetnega društva se je zbralo 4. t. m. v Ročinju, da izvolijo odbor. Ena izmed članic, ki se a1 mogla sama udeležiti občnega zbora, je poslala pismo. Neka članica OO Slovenske prosvetne zveze je na prošnjo predsednika pripravljalnega odbora prebrala pismo, v katerem je bilo napisano med drugim sledeče: »Edinost, bratstvo in e'0-ga naj vladajo med nam; vsemi, ki bomo sodelovali v tem društvu-.Naj izgine med nami vsaka s^ osebnega sovraštva! Pokažimo svetu, da lahko prekosimo tudi na kulturnem polju vse ostale; pokažimo, da smo sposobni dvigniti naso kulturo na ono višino, katere s®° vredni in katero smo dokazali i® v naši borbi!* Lepa vsebina pi«®8 je vse prisotne globoko ganila ® dala občnemu zboru slovesen in i*" sen poudarek. Nato so bili predlagani kandidati za odbor soglasne izvoljeni. Med njimi so tudi tovariši, ki so se pred kratkim vrti'* iz Francije. Po črtanju pravil dali društvu ime »Edinost*. Torej smelo in udarniško naprej, da pridobimo, kar smo izgubili kom prisilnega kulturnega molka- Slikar Černigoj v galeriji „Trieste‘ V četrtek je bila otvorjena razstava slikarja Černigoja. Razstavlja po večini »like pokrajin in slike religioznega ZDačaja iz vasi Knežak in Bač. Razstavo dnevno obiskuje veliko število ljudi, kar priča o globokem zanimanju primorskega prebivalstva za dela svojih umetnikov. Posebno zanimiva je pokrajina «-'aljo/fa/f vo, našo umetnost iz cerkva, tako je tudi odklanjal njegove osnutke za nagrobnike. Bali so se teh kamnitih prič našega rodu. Vprašajte romarja z Višarij m vam pove: »Tam gori se pa da moliti. Bog, Marija in svetniki ti gledajo s sten res po naše. Tako sodi primorsko ljudstvo o Kraljevi slikariji. On je s svojo umetnostjo, zlasti v cerkvah, potrdil in utrdil, da so ti kraji naši, slovenski! V tem je za Primorca Kraljeva ne le umetniška maiveč tudi etnično narodna zasluga. S te perspektive moramo gledati tudi Kraljevo razstavo v Jakopičevem paviljonu. «Kakor je bilo gorje ogromno*, pravi, »tako sem ga moral zajeti na velike ploskve, na cerkvene stene ali platna*. O-srednje umetnine so posvečene primorski borbi. Zasnovane so bile med osvobodilno borbo; skrival jih je po mrtvašnicah in cerkvenih podstrešjih, dokler ni prišel čas, da trpljenje Primorske pokaže javnosti. V osrednji razstavni sobani se dviga «Spomenik zmage*. To je le model. Dvigal se pa bo iz kraš-kega marmorja izklesan na trgu Zmage (park Rimembranza) v Gorici. Kot vez v sivo preteklot se niha ob stenah slovenski križev pot v dvanajstih postajah; kmečki punt, reljefl iz mavca. Punt za svobodo proti gradu in Valpe-tom, ki nosijo vsem tlačiteljem skupne železne šleme. Ta sobana z reliefi našega prvega upora v načrtu, ima še drugo poltovSco iz sedanje osvobodilne borbe, in s krono, Spomenikom zmage močno vpliva na obiskovalca. Pokazana je borba za narodno svobodo. Obstaneš pa tudi pred trilogijo «Rudarji». V silnih zamahih z ogljem na veliko platno pokaže umetnik na drugo borbo, na težko socialno borbo delavca - rudarja . za vsakdanji kruh, od slovesa z doma, preko trdega dela v rovu, dokler ga skladovje ne zasuje. Višek jedke groze je pa v živih barvah prikazal v «Kurentu». Smej se, pajaco, trpljenju in smrti, vriskaj na violino ko ti tenente žuga s smrtjo in črni vpričo tebe zažigajo ob umorjenih truplih, hiše in vso vas. Podobna je «Angelska gora*, prav za prav Otlica na Angelski gori. To so najmočnejša dela, ki iz-zvene v »Poti v svobodo*, ki jo je umetnik ustvaril kot eno zadnjih letošnjih umetnih. Razstavljenih del je okoli 34 in bi »e dalo še marsikaj ob njih zapisati. Toda za primorskega človeka, za njegovo bolest, borbo in, z gotovostjo vemo, za dokončno pot v svobodno državo, je pri pogledu na umetniško ustvarjanje Toneta Kralja eno gotovo: Takemu bardu oopiča An dleta, ki je najgloblje posegel v primorsko raz-boljeno dušo, moramo biti hvaležni. Umetniška revija je imela močan moralen uspeh. Fotografski posnetki razstavljenih umetnin so razpostavljeni po mnogih ljubljanskih izložbah in Jih »poanava tudi širša Javnost. Prof. RADO BEDNARIK življanje slikarske interpretacij6, V cerkvenih motivih je slik*' včasih pripovedujoč, vendar sini®' tično intenziven in posrečen. vi imajo vsi mistično noto. Slike z domačimi motivi, kot b pr. staro kraško «ognjišče», poda)8 »likar veselo in tudi dramatič®’’ Te slike vzbujajo pozornost. So ginalne in tudi edinstvene. Slikar Černigoj je hotel to V" prinesti s seboj v Trst del naše f mlje, pokazati tržaškemu ljudst*8 kakšna je njegova bogata okoli®8' kakšno je življenje in ozračje n«81 krajev. V tem je popolnoma usP8' Slikar Černigoj, zelo znan kot 11 metnik, je sedaj zanimiv ne-kot slikar, temveč tudi kot zveze med mestom in deželo. govo slike so dokaz, da je c8" pokrajina slikovita, zanimiva pozornosti potrebna. Razstavo je vredno obiskati" metniki, ki so to razstavo obisk®1 so bili z vsemi ostalimi obisko1 .val' ci presenečeni nad višino um' ških del. Ne zamudite prilike, jo vsi'! M Oglejte TRŽAŠKI RADIO Stpored za četrtek 8 j: 6.30: Glasba za dobro jutro; napoved časa, glasba za dobro J tro; 7.10: čitanje sporeda v 8*° vensčini; 7.15: poročila v Blo^e, ščini; 7.30: poročila v italijanščini 7.45: koledar, lahka jutranja ba; 8.20: zaključek. 10: 2 uri 35’ v zvezi z Vidnio®’ 12,35: predavanje v slovenš#®' 12.45: poročila v slovenščini; 1' napoved časa, poročila v ItaliJ8 , ščini; 13.15: glasba po željah; predavanje - zdravniška rubri*8' 14: pregled vesti, krajevni pregJe predavanje; 14.30: zaključek. • 16: 2 uri 30’ v zvezi z VidniO®' 18: obvestila svojcem; 19: žen®’' ura (slov.); 19.30: pianist Tagl|* ti; 20: napoved časa, poročila v vrnččinl; 20.15: poročila v ltalil8,. ščini; 20.30: glasba za delavce; komedija; 22.30: vesela gl8*®j.' 23: nanoved časa, zadnje vesti v r lijanščini; 23.10: zadnje vesti v ! venščini; 23.20: nočno 24- zaključek. A* Odgovorni urednik 8TER CIRIL Poizvedbe Kdor bi kaj vedel o LEANP^ ČERNE, autiere 28 Regg. Art. K F. Livorno Com. II. gruppo da ^ 18-35 T. M. — P. M. 77, ki je Z 14. 7. 43 v bolnici Mirabella laja), naj sporoči Černe Emil” Vrtojba 336 (Gorica). DEVETAK EDVARD-Carlo, % ‘-2-1924, bil pri Simon Gregor, čevi brigadi, zadnje vesti 14, 1943. Kdor bi kaj vedel o nj6^ naj sporoči na naslov dr. Devet*^ Doberdob pri Jezeru, Tiat. MALI OGLASA DVOSOBNO STANOVANJE, periferiji, 10 minut od tramvaj, postaje, oddam. Ponudbe na vo «Primorskega dnevnika* » št. 333. HISO, DVOSTANOVANJSKE. ]t. vsemi pritiklinami, moderno, * *, pim vitem, v Trstu kraj ^ zamenjam za hišo v Ljubljani nudbe na upravo »Primor«*® dnevnika* pod št. 549. 'j' MLADA, SIMPATIČNA GOS^ DICNA, dobro preskrbljena, .^0, resnega ženina. Ponudbe s e' ^ ki se po želji vrne, poslati na vo »Primorskega dnevnika* r šifro »V dveh je lepše*. ------------------------ Q0. GABRIELČIC ALOJZ - Kana?, renja vas 37 Je izgubil dena® (e, ki je vsebovala osebne dokun*®^ nakaznice za tobak in 250 UT- p, Najditelja se vljudno naP naj vrne proti nagradi vsaj dokumente na podružnico <,^f jv skega Dnevnika* v Gorici, w »ki oom. Prosvetno društvo lz Konkonelja . priredi danes ob 19« F» I . E S „„ VWAWA‘.%VW