Tečaj XIX. bolj tiko in lopato v drevesnici ali kakor pa zdaj, ko nosimo le „spaziersiockel" nas bodo šolskem v rokah. Jaka iz Gorenskega. kterih ne pozná, o kterih prepričan ni, ali bi rastle in mu kaj vec dobička donašale od navadnih. Potreba poljskih čuvajev 99 Novice" P« leta so nam postavo za poljsk Treba je toraj, preden se kakega semena ali sadeža cuvaje oklicale, pa tud v tikah naše kmetijske be na novo poslužimo, da poskusimo na majhnem prostoru; so letos njene Radoved smo, ali se bojo tudi pri naš kraj in našo zemljo, in ali bi nam tudi res nas poljski cuvaji kadaj posta ali je za kaj prida donašal? Kteri prostor pa bi bil bolj pripraven ■^^■(■■■■■M Glejte, ali ne? S J 1 € za take poskušnje, kakor so vertje pri solah? Iju Vri bravci, to bi bile še prave ucilnice za kmeta! zakaj^HHHHH| dokler se bo po naših ljudskih šolah samo branje, pisanje, ni nič novega petje in še kaj nikdar svojega posebno na ljubljanskom , posebno proti jeseni, d irji (mahu) ba jih N bi se ne siišalo, d ça k daj unemu, to in uno z nji pok J* pa aJf di ak se sliši, da je temu in unemu noč po drugega pravega takega namena učilo, ne bodo ljudske šole stiri do šest kopic merve s dosegle zředili bomo ve liko bravcov, pisavcov in pevcov, malo pa za umno kme- rado poleg Ljubljai leta 1859 celó delà z «rod » 81 ka vzela ; posebno se to • » smo 9 (1 w J kd v najem jemal, da so ponoći ž nji tijstvo pripravnih fantov, in tako bo kmetijstvo le zaosta- na mocvirje po krompir hod Pa ne le jalo, namesti se povzdigovalo. Premislirno kmetiskega fanta, ki je*hodil prav pridno 5 ali 6 let v vsakdanjo, 4 ali 5 let ampak tud U Ijo pridclk ivinske pa na njivah in posebno h na • • kaj se je naučil? Res veliko le- čuvajev zlo potreba pa v nedeljsko šolo, pega pa tudi koristnega za življenje. Toda vprašam Vas: zakaj nekte locka med mojim in tvojim vse ki • V I li i k i pasej brez "Ji je vsega Pred ne-nske ceste ali si je za svoj stan kaj dosti naukov pridobil? ali si koliko leti je ljubljanski župan po cesti od bo s tem, kar se je v šoli naučil, dosti lože kruh služil, proti Lipam ojstro prepovedal pasti (zdaj je pa ta prepoved kaj umniše zemljo obdeloval, zakaj zemlja bo njemu kruhek že davnej pozabíjena), zakaj to cesto si nast Inik ko °J dajala? V ljudski šoli, kakor je dandanašnji, gotovo trohice obcin pasnik ijo in nekterim je prav k sercu pri 9 ne ! Ali morebiti pri svojem očetu? Zna biti, če je oče oni vejo vsak part, travnik ali nji 9 cigav d je bistroumen gospodar; al koliko je tacih, ki ne ravnajo čisto to dobro vejo 9 ali k oje zemlj • V v po starem kopitu! Prašamo pa še ali mi tudi živimo in se poredkoma ogledavat pride; poslednje j oblačimo po nekdanji šegi, in ali so naši davki še tudi po stari meri? Kaj ne da ne? Vsak dan potrebujemo več. Kdo gospodarjih zlo i ali seji pogledat adn kaj ti °rejo večidel le ob košnj pa tudi a ali le zlasti pri mestnih . žetvi po in kako se delà, drugi čas jih ni. pa nam more dodati to, kar zdaj več potrebujemo? Glej, Otroci pa, ki jih imajo naselniki za pastirj ljubi bravec, jez poznam samo ene^a oceta in samo eno v mazincu, ces * 5? mater, ki nam zamoreta dodati kaj in ta dva sta Oče tam « J pra lep na cesti se bojo kr zeleno, naj bo kar h imajo ze vse slabo napasle ; — trava ali pa jeseni le nebeški in pa zemljica naša. Treba je tedaj, očeta nebe-ške^a blagoslova prositi, zemljo pa umno obdelovati. Ako pa hoćemo zanaprej zemljo umno obdelovati, se moramo jeseni tega saj vlastnik ta čas sem ne pride gori s kravami!" Rečeno in storjeno j eno. Tesra se v kdo lahk prepriča 9 naj Ie gre b devetih dop začeti učiti. Toraj je živa potreba, da se ljudske šole dne ali pa ob petih popoldne do Lip Zna bit da dobro vrašene žita na tako vravnajo, da stopijo s kmetijstvom v tesnejšo zvezo; ker le po tem bi se smele naše šole na deželi v resnici ob prav suhem vremenu pop d mlj ne škoduj 9 al d i, pa za je ljudske šole imenovati. Kakošen razlocek je pa zdaj med Ijudskimi šolami na kmetih in v mestih? na « • je ni njive, da bi bila kedaj ko osušena 9 Jez druzega ne da bi se k saj po pedi globoko ne vdirale. N tedaj poznam, kakor tega, da se šolarji na kmetih dvojke in 0 trojke tako ne boje, kakor pa v mestih. čuda da so na mahu popašene njive vse v jamah; v teh jamah zastaj od veći del zime in žito mora p cr ujiti aj Ne rečem pa, da bi ljudske šole na kmetih mogle šole je že zlo ali malo vrašeno k čisto za kmetijstvo biti. Tega ne! al namesto nepotrebnih izruje i kajt kor se v rahli pa tudi živina mulé lji kot v mehki gobi 36 le slabo deržél Vsakdo lahko prerajta, kolika je potem Vode se bojí gad kot samega škoda > ki J° živina pri pašbi na obsejanih močvirnih se je samo bělouška ne bojí. vraga ; izmed vseh kae njivah naredi. Da pasa na obsejanih njivah res ni brez v ze maharji sami s tem pricajo, da oni po Gad je k većemu 2 čevlja in 3 pavce dolg, in najde skode obsejanih njivah nikdar ne pasejo, ampak le po ptujih Vlastník njive sicer svojemu dohtarju tožbo izročí i jih beleji je en pavec dcbei. Tudi ni preveč hud, ampak je precej miren, in sam od sebe nikoli ne piči ćloveka ali vece pa žívali, ampak še běží rad pred njima. Če se pa draži, ali ? Berž ko ne bo pred žito zrelo kot pravde stopi na-nj, se zvije v klobćić, sika in kaj srečen si, će se tožba v enem mescu go- na sovražnika in ga piči; pa ne podi kaj opravi konec; zs sposki izročí, v enem mescu potem bo svigne kakor V » pusica n brišt" ali tožni dan ga potem ne. Kadar je lačen, ne gré nikoli na lov, ampak čaka. da povedan; če se takrat obe straní zastopiti ne inorete, ker samo kaj pride. Kadar kako miš ali kaj tacega za4»- - leda, toženi le svojo gode, da živina nobene škode storila ni, začne sikati, se zaleti va-njo in jo piči; potem jo pa pusti, bojo cenij pet v enem mescu prisezni mozje poz ? da škodo da teče naprej, toda je ne spusti iz iu pet v enem mescu se drug brišt napové. Tako je odklenkalo živali, ki jo je pičil. Miš kar h krati pogine oči » ker dobro vé da t pa so pota in stroški za pravdo vedno veci kot škoda si vendar vsakdo pravico pa želi. V takih zadregah bi mogel poškodovanec na samo prepričbo, da je nje živina na tujem polji bila » kazn biti > gotovo bi se manja škoda gadji strup. Sami med sabo tic cez nekaj minut, koza in ovca cez nekaj ur, večje živali pa malokdaj; se vé da otečejo in da bolehajo nekoliko časa. Zivalim, ki imaio merzlo kri, pa menda ne škoduje se gadje, kadar se tergajo, po polji delala Postava za cuvaje ukazuj d mora čuvaj škodo k varujejo, da ne piči drug druzega. Vjeti gad kar nič neće jesti jedila še ćez leto in dan. Ce se mu jo vid na to ali uno vižo polj delati panu nanagloma in vendar živi brez vsega dá živa • y mis, ima na oznaniti in mu skodlj naznaniti. Kam pa pojde čuvaj vado, da jo umori, ne sué je pa ne. Pravijo, da vjeti gad tožit 5 ako je P • • sam nj popasel? Ljublj rad s sosedi v miru, in jim tudi rad kaj gleda, njse bi bil pre- v se celó to, kar je popřej bil stiedel, izverže in se potem posti do smerti. Tudi sicer potřebuje malo živeža iu ko je pa pri takem početji mora vendar vsakemu poterpez- miš pojužinal, mu več dni nič ne diší. Ijivosti zmanjkati Ce v teh casih ko j da ga posestnik še za najpotrebnejse stroske in sila davke s kervavimi žuli komaj dohráni, nič biti ne more, ker tudi čuvaju br Gada je lahko ujeti; treba je le na glavo mu stopiti tako grozna stiska za denar, s čevljem, prijeti ga za rep, prizdigniti ga in tako nare- velike diti, da smuktie v odperto škatljo. Naj še tako sika, se z najemo J vendar ne more z glavo tako kviško zaviti, da bi mogel denarja živeti ni v roko pičiti. Će ima človek čevlje, ni uobene nevarnosti, niogoce » naj bi saj mestna gosposka maharjem ojstro prepo ker vedala, po obcnih potih in cestah živino pa pa tudi ži gad ne more pregristi usnja Včasih se z bil naletel, kar je gotovo pomnil se mnogo let, če jih je rana zanemari, doživel. Razun misi ukrade gad gotovo tudi kdaj kakega mlađega tićka iz gnjezd, ki so blizo tál ali pod kako morda tudi zadovoljin s ku- to pa umerje človek čez nekaj sicer pri najneugodnisih okoljšinah in ce se Če je pa ali pa boleha već let. Namesto, da bi ljudje z rano tako ravnali, kakor je grivo; in ce nirna šarji in gašarcami itd. druzega, je prav i gredó raje h kacemu starcu, da strup „zagovori ci Govoril sem o tem že z marsikterim kmetom , pa vsak je Znano je, da ima tako stvarjen gobec, da se dá terdno verjel, da zagovarjanje pomaga. Poznam moza strašno raztegniti. prederzne in celega kerta hoče požreti » ki Kakor da bi to vedil, se včasih tudi ne verjame sicer kmalo kake vraže, ki je sicer zdrave pa- , pa pri tem se mu meti, pa o ti reći je djal: Saj bi ne verjel, in nisem verjel, včasih pretergajo čeljusti ali mu pa trebuh poći. Vse pa dokler se nisem prepričal, da res pomaga. Gad mi je bil gad kar s celo zato požrč, ker ima kljukaste zobe in sicer pičil vola, ki je jel potem otekati in bolehati, truděn je bil, take i da so kljuke vse proti žrelu obernjene. Taki zobje da se mu ni nič ljubilo, ni ne jedel ne pil, očí so mu niso za žvečiti, ampak le za deržati, pa kar primejo » der otamnele. Poslal sem po starega Gabrovca, da je strup zijo » da je kaj. Kar gad začne požerati, ne more več zagovoril. In glej, otok je jel splahnovati in cez malo naj nazaj iti, ker zobje ne spustijo, tedaj mora iti naprej, veljá kar hoče, če tudi včasih čeljusti ali želodec v hudo stisko spravi, kakor smo slišali. dui je bil vol zdrav. Ko bi bil mož vedil, da gadji strup malokdaj uinorí tako veliko žival, kakor je vol, ampak da vzrokuje le gori m 37 omenjeno bolehanje, bi bil pa previdil, da ni pomagalo za-govarjanje, ampak le zdrava volovska natura. Potem sem moža prašal, če se ne boji greha, da ver-jame take vraže. Pa mi odgovori: „Kaj se bom greha bal? Stari Gabrovec zagovarja le v imenu svete Trojice in v imenu nekaj svetnikov. Ce Bog ne pomaga, kdo pa bo ? Če pomaga, je prav, če pa ne, pa jez tudi ne morem. Pravijo pa tudi, da sicer pomaga tudi prazna rec, ce ima človek le res terdno vero, da pomaga". Tako je zagovarjal mož, ki terdi, da ne verjame nobene vraže, svojo vražjo vero in tolažil lastno vest. Gada, nevarne živali, ki je v stanu, družim živalim v malo trenutkih izpihati luč življenja, se derži življenje, da je kaj. V žganji živi več kot dve uri. Ce se dene pod zvon zračne sisalke, in če se mu izpod zvona zrak izserka, živi vendar celi dan v tacem prostoru, kjer ni zraka in kjer druge živali kar hipoma poginejo. Tobakov sok ga pa kmalo konca, pruska kislina pa kar h krati, gotovo tudi kloroforrn in éter. Pozimi se spravi gad v zidovje, groblje, med listje in mahovje, v votle drevesa ali v mišje luknje več čevljev globoko v tla, in spi, pa ne terdno. Od spomladi naprej pa živita on in ona navadno skupaj. Poleti se trikrat levi in ona verže kake 3 mesce po pohodu, mesca julija ali avgusta 10 do 25 živih mladih, ki so 6 do 7 palcov dolgi in ki so že pri rojstvu oboroženi z nevarnimi strupenimi zobmi. Čez 7 let so doraščeni. Teh sedem let se redijo od červov, gašarc itd. ! Nekdaj so rabili gadovo mast za zdravilo, in poznam živinskega zdravnika, ki marsikako živinsko bolezen „cajta" s kadilom z gadovo mastjo — ali saj pravi, da jo ozdravi, meni se pa zdi, da kjer gadova mast pomaga, bi živina ozdravěla tudi brez nje. (Konec drugi pot). Mlačnim rojakom v prevdarek. _ Sedanjega časa klic je: omi kaj te vse ljudstvo, požlahnite mu čutstva, razbistrite mu um, podučite ga, razsnujte mu po pametni poti vse dušné moči, ker edino omika ga more peljati do biagovitosti, do sreče. — Omika vsega ljudstva torej (ne samo nekterih verst ali stanov, kakor je bivalo nekdaj) veljá po sedanjih zapopadkih za najplemenitejši cilj in konec, za kterega naj se poganja kakor deržavno vladařstvo tako tudi vsak resnični Ijudomil. — Kdor čerti ljudsko omiko, sovražnik je veka sedanjega, sovražnik je človeštva in uma po Bogu prejetega. Do splošne omike pa vemo vsi, da pelje samo ena in ediua pot, namreč poduk, živi poduk z besedo in v djanji. Brez vzrejanja in podučevanja ni nikakoršne omike, ni nikake dušné razsnove. Vsak clovek tedaj, vsak narod, vsak vladavec, ki v resnici ljudske omike išče in želí, mora prijeti za ta edini pomoček, namreč za poduk. — Kdor se ustavlja poduče-vanju ljudstva, gotovo ni in biti ne more prijatel ljudske omike, naj se še tako rotí in priduša, da je! Zdrava pamet pa in skušnja tisočletna učite, da se posamni Ijudje in tako tudi narodi ne morejo omikavati in podučevati kakor z razumljivo materno besedo. V nerazum-Ijivem jeziku se še nikdo ni naučil ničesar; kajti nerazumljiv jezik in pa nikakoršen jezik je eno. Po jeziku, po govorici pa se človek loči od živine néme. — Omika, pod-učenje, izobraženje narodov se ne dá doseči kakor v lastnem narodnem jeziku, in kdor si v resnici želi ljudske omike, mora tudi želeti in podpirati narodni poduk. Kdor je zoper podučevanje v narodnem jeziku, sovražnik je ljudstva in njegove občne omike! Da je pa mogoče, ljudstvo v njego vem jeziku učiti in omikavati, neogibna je potreba, da je ta njegov jezik tudi za to, to je, da je po pravilih slovnice uglajen in za djansko življenje razsnovan, da je pravilen in besednat. R Jm IfK ~ H H BHfli _jHH jP ..RJ E .m Takošen pa — to nam pamet kaže in skušnja izpričuje — ne more biti nikak jezik, če se mu ne dá primeren prostor, v kterem se smé svobodno gibati, prostor, ki obsega vsaj vsakdanje življenje naroda, — in pa poleg tega še, če ga vlada saj nekoliko ne podpira. Nikoli se še ni jezik ugladil in na neko višo stopnjo povzdignil brez učenih, ki so v njem učili in pisali, brez gosposk, ki so v njem postave zverševale, pravico sodile in z ljudstvom opravila obravnovale, brez duhovnov, ki so v njem besedo Božjo razkladali, in zadnjič brez dobrotne podpore deržavnega vladařstva, brez brambe deržavnih postav. Jezik tacega naroda, kteremu se tù naštete opravila godé v drugem, tujem jeziku, ostane neotesan in sirov, in z jezikom tudi narod sam, kajti v jeziku se tako rekoe odsvita ali kakor v zerkalu odbija podoba narodnega duha. Sirovi so bili ogerski narodi, dokler je vladala latinščina, sirovi so narodi po Turčii razsejani itd. Kakoršen jezik, takošen narod in ni ga na svetu omikanega naroda, ki bi imel ueuglajeu, terd in rod jezik, in tako tudi narobe. — Omikanega naroda torej ne more biti brez razvitega in uglajenega jezika, jezik pa se ne more razsnovati in ugla-diti, če se mu raba in veljava v narodnem življe nj i, namreč ne le domá, ampak tudi v občini, v šoli in cerkvi, pred gospósko in sodbo krati. — Torej, kdor hoče pravo ljudsko omiko, mora prizadevati si zato, da se ljudstvu jezik razvije in ugladi, mora tedaj jeziku dati neprikrajšano veljavo ne samo domá, ampak tudi v občini, v cerkvi, šoli in pred gospósko. Kdor hoče narodni jezik pregnati od tod, ali ondi veljavo kratiti mu, ta krati ljudstvu samemu življenje! Kdor zahteva, da bi ljudstvo v tujem jeziku molitve opravljalo, besedo Božjo poslušalo, po šolah učilo se, s sodnikom in postav-ljencom gosposke sploh opravilo imelo, postave in ukaze prejemalo, — ta ni prijatel občne omike in narodne sreče, — nikoli ne bo dosegel omike in izobraženja vsega ljudstva, in takošnih naj se narod boji kakor strupene kače, ker oni so — hoté ali ne hoté — najhujši njegovi sovražniki ! Naj se vzdigne kdo, naj pneterga če more samo en klep iz tega ravno razvitega lanca! Če pa ne more, naj spozná in spoštuje neomajljivo podlago, na kteri presveto rodoljubje stoji! v Sedanja doba je silno imenitna tudi za slovenski narod in njega pravice. Ne samo očitno nasprotovanje, že samo mlačno deržanje in molčanje je greh slednjernu, kteri bi po svojem stanu izobraženju lahko pripomogel k temu, da rečene pravice obveljajo. Slovenci, Nemci pa Avstrija. (Dalje.) Pa to neslano potujčevanje je pri nas čisto nepotrebno in pregrešno, pervič že zato, ker naša lipa ima tako krepke koreninice in žilice, da se ne dá tako lahko rneta-morfozirati in pohrastiti. Tisuč let in še več se je nas narod branil , pa se bo še, če bo treba; zakaj njemu je slovenščina tako prirastla, da je ne dá tako hitro iz rok, kakor naši severni slovenski bratje, ktere je nemška kultura v kratkem času požerla in zadavila. Sedaj so oni taki polutani, da ne marajo za-nje ne Nemci ne Slovenci. Razun tega pa, da bi se germaniziranje slovenskega ljudstva težko težko izpeljati dalo, je to delo povse nepotrebno drugi č tudi za to, ker lipa, ako se lepo razraste, je sama na sebi tako krasna, da se hrasta malo vstraši, da je lé tuji elementi ne tlačijo. Ali tlačili so jo in jo še tlačijo, in to je krivo bilo, da se nam ni mila naša slovenščina visoko po-vzdignila in lepo razcvela ; naši protivniki so včs redivni sok iz nje izvlekli in tako njeno rast zavirali. Z njimi je po-tegnilo tudi dosti domaćih največ za — ljubega kruhka voljo Î Onda, Bogme, ni čuda, da je naša siromašna lipa hitala in 38 &omaj životarila. Od ene strani so nas siromake titulirali s Al kervavi punti, sovražtva narodov do - - ~ » _ __. /# . ♦ v . // i . « fl à . bindische Esel", od druge s „sciavo Dalmatinci so postali narodov in mnoge „Morlaki", Srbljani „Serven", Čehi „Stockbohmeu" in junaški bratje Horvatje so bili „Saukroaten". naši Pa vendar naj se uikar nihce ue boji, da bi ini Slo druge homatije so zaterle mlado klico ustavne cvetlice. Svitlo zoro bolje příhodnosti, ki nam je bila komaj prisvetila, so kmali temni, černi oblaki zakrili. ^^ ^^ ^^ Mozje namrec iz stare šole, med kterimi se ni manj- » kte venci slabo s slabim povraćali; zakaj, čeravno nismo Nernci, kalo tudi takih, ktere je ravno /eto 1848 na visoke časti # I ^ y y 0 smo vendar pravi kristjani; mi nismo nikakovi mascevavci, povzdignilo, so hitro plajšč po novem vetru obernili nikakovi rogovileži; mi terjamo samo to, da ne nam dá, kar rega so sami napravili bili. Prava sreća in je našega,. blagostanje in da naj nihče več ne drega v narodnost našo, narodov avstrijanskih je bila njim tern v peti. Iz razvitka pa bomo tudi vsakega radi pri miru pustili. Da tuji jezik in izobraženja različnih narodov avstrijanskih na narodni narodno omiko jako zakasnuje in ovira, to je pac jasno ko podlagi so ti možje, med kferimi je minister Bach zvonec beli dan; od tega se je tudi dosti govorilo v poslednjem nosil, prerokovali gotovo pogubo Avstrii. Začeli so torej oj s třo centralizovati, iu sicer v nemškem duhu. Pozabili so deržavnem zboru. Vsi O" » ospodje, ki so bili tjč pozvani so to skoraj enoglasno poterdili; ali so bili tudi oni „Partei om, kak se je Avstrija naredila; pozab ? da so nj ganger deli cisto različni ; pozab d so ktere dežele avstrijanske Tuji jezik napravi tudi med gospodo, ki se ga po- pred malo časom še samostojne in mogočne bile, pozab so » prime, in med prostim ljudstvom, ki se ga da se Avstrija bistven ocuj od vseh drugih deržav in da «e ne dá nikakor taka „Einheit" skovati kakor jo imaj Vsako drugo deželo de uece ali ne more poprijeti, globoko jamo. Odpadnikom ne manjka ko tićjega mleka; al tužni narod ostane zapuščen v temi in v f blatu. Ljudskih šol se nam sicer ne manjka, pa večidel e niso naše. Slovenci so za uk prebrisane glave ; pa kaj jim nosti pomaga ta dar Božji, ako ga ne vzivajo tečno? Naj se pozabili ter začeli z vso silo Avstrijo centralizovati, izobra dinstvo, posta lamreč skupaj kako ali vere ali narod- Vsega tega , edinstvo povestnice pa ni pri nas. Al ti možje so na vse to naše šole toraj še tako pomnožujejo, ako ne bodo drugace ževati v nemškem duhu. „Samo s pomočjo nemškega jezika osnovane, kakor so bile dozdaj, bo nase ljudstvo vedno si- se bodo dali razni narodi rovo in siromašno, pokvarjeno s tujim duhom. Za uk pre r> eine deutsche Grossmacht" T brisana glava bo ostala v zemljo zakopan talent. Narodnost nasledk se aj preočitno kažej naša se nam bo čisto spodkopavala na naše stroske in iz če ne, se je reklo, da ni cesarj %/ . m m m mm ft . • v ski zediniti in sklen nesrećne parol se je moral vj prijatel. v čigar ak derž čverstih Slovencov se bo naredilo na vse zadnje pol tica pol m i š i žival, ktera nikomur ne dopade. Da je vse to domače iu tuje zopernike naše mile slo- Da ne bi pa Varu zašli v prevelike gorečnosti, je treba, da se predobro posvetovamo, kako bomo hodili, in kterih potov se ogibali, zakaj na cesti, klero bi nastopili, se lahko zaide. Preden se toraj na nov pot podamo, ozrimo se še enkrat nazaj na pot, kterega smo dozdaj storili ; pomislimo, venscine jako razveselilo, ker bilo je to voda na njihov mlin, se lahko zastopi. Zdaj so bili ti možje še le prav v svojem Njega, ki je Ijubil svoj narod in svojo mlado po strani gledala. Ako Y ze Da se je pa tak slab stop naj ka elementu. domačo literaturo, je visoka gospoda je samo besedico v imenu zatirane matcriušćine čerhnil, je bil valje „ultra", „ubertrieben", „fantast", „puntar" in Bog vé kaj. Svoj narod in svoj materinski jezik ljubiti so oni deržali za najvećo grehoto, čeravno se ta l)ubezen tako lepo ujema z našo sveto vero. Tudi Mozes je ljubil svoj narod, z nami postopalo in se-se po- svoje ljudstvo izraeljsko gotovo iskreno in goreče, še bolj nikdar nikjer, kako se je našim starim preddedom godilo, in kaj smo eni vse dozi veli. To nam ne bo odveč, ker prešlost je ključ sedanjosti in zerkalo příhodnosti. liko ki N prejšni ko Egipčane, pa vendar ne beremo od njega i cesar Ferdinand bil leta 1848 pi zaslišal, je mah kte • V laj Bog m srećo in zdravje, ko je prošnje svojih podložnih da bi se bil Bogu zato zameril. Če se pa sedaj samo n o v i pelj po lepi ravnini b lot klan kop astop k Avstrij m J zadob Nemci kakor nekdaj ízraeljci derzć za „izvoljeno" ljudstvo, se jako motijo, ker v novem zakonu so vsi narodi izvoljerie ljudstva, in Bogu ni nemščina nič bolj mila in draga ko • V ustavo ali konstitucijo, iz ktere so izvirale enake p m naša slovenščina. Přetekli žalostni čas je imel vendar nekaj dobrega v sebi. Pokazali sose namreč pravi domorodci. Cisto zernje se je ločilo od plev, pseudorodoljubi so odpadli. In ravno oni, ki so poprej najbolj kričali in se ústili s svojim rodo-Ijubjem, so najprej plajšč po vetru zasukali ter nam najvećo sramoto dělali, ne samo domá, ampak sramotili so slovensko ime tudi po ke dolžnosti za vse narode celega cesarst avstrijanski je z vati v narodnom b pravico, b va. Vsak narod se in napredo- duhu, toraj tudi naše slovensko Ijud Kakor Molite in delajte in živite Bogu brez bukvice drugač vredjene. Naj bi po moji menitvi in more- zamere in ljudem brez škode*'. Rekli so: biti tudi po menitvi veliko drugih, tako narejene bile, da čez vse in 5) Ljubite Boga svojega \cc bližnjega kakor sami sebe, bote pa v spredaj na davkovskih bukvicah naj bi vsak kmet imel v nebesa prišli slovenski besedi zapisano prav za prav, koliko da ima od že dosti znamo; da bi le Keršanskega nauka pravijo kinetje mogli po njem žive ti". svojega zemljiša davka. Potlej naj bi pa v bukvicah s Gospodje! če hoćete kmeta za šole vneti, odpravite kterimi se davek plačuje, tista postava, ki v ozir davka to iz kancelij nemški jezik in slovenskega vpeljite; bote vi-leto veljá, v slovenski besedi zapisana bila, na priliko tako: dili, kako se bo kmet za šole vnel ; kako rad bo otroke v „Pravega davka je toliko, in v ozir te in te cesarske po- šolo pošiljal. stave od toliko". vsacega ar © oldinarja toliko več, tedaj celi znesek Kmet hoće od sole korist (dobicek) imeti, in za to bi najraje, da bi njegovi otroci pisma iz kancelij razu- Naj bi bil v davkovskih bukvicah spredej zadnji obrok .meli, nekaj zato, da bi mu ne bilo za pisma tolmaća (brišť) napovedan, do kdaj da ima kmet davek plaćati mu ne bo treba kazni plaćati. da iskati, nekaj pa tudi za to, ker noben človek, ne gospod, ne kmet, ne uradnik , ne tergovec Toda ta obrok naj bi ne bil samo po dnevu mesca po njegove hisne zadeve vedil nima rad, da bi kdo in vidil, kako mu gospodarstvo Kmet bi rad, da bi njegovi otroci, posebno sinovi pratiki naznanjen, ampak po kakem njemu znanem svet- ali rokodelstvo napreduje ali pa rakovo pot gré niku, kterega spomin se tistikrat obhaja. Zakaj kmet svoje mesce vecidel Ie po luni šteje, ne pa toliko po dnevnih iz kancelij razumeli, da bi se, kakor pravi pratikah. Kmet ima svojo posebno pratiko, ki jo na pamet spodi goljufati , pisma ne dali go-Zato se kmet tako zlo boji, če se mu je y )•> ^ná; on dobro vé, koliko tednov je od sv. Jurja do sv. Mi- pri gosposki za kaj podpisati ali podkrižati, ker pravi: v s on dobro vé, koliko tednov in dni je od sv. Mihela križi nas gosposka le vjeti hoče". Da bi pa njegov sin hela ; on dobro ve, koiiko leunov in uni je oa sv. iviineia Krizi nas g do sv. Martina in tako skozi celo leto. Tako pratiko ima pisma iz kancelij razumel, hoće ljudstvo, da bi ućnik otroke kmet, ki mu je tako gotova, ko pratika po sončnih mescih. le nemškega jezika ućil; „saj slovenski, pravijo, že tako Naj bi zadnji obrok, davek plaćati, tako povedan bil znajo". Ce se pa to ne zgodi, da bi ućnik dobro storil in koliko dni pred ali po sv. Lukežu , da je zadnji obrok otroke nemškega ućil, zato sina v mestne šole pošlje. Ko davek plaćati, da kužni ne zapade. Se vé da mu je pa sin tretji razred ali v kvas « izverši > pa pri pismih iz 40 ku kancelij toliko opravi kakor žaba pri lešnj v latinske sole naj bo hodil Kmet pa ne obup ter Se se hod praví: fant prav izuril" se tam t. m. ob sedmih popoldne se očitno zberemo tukajšni Slo vani v Hotel grande, piazza lauuonc suie uuj uu uuuil, lam vam v uuiqi Sin pa eno leto v latinsko šolo visoka deželna vlada grande. To nam je dovolila i da osnujemo tudi mi po IZ°" ledu * in v cudijo in pravij dobil » w "J> kak „cvajte u dobi Mati se pa drugih narodov narodno svoje društvo pod imenom n Slo 5 toliko pri žal da je siu je to, da je fant v „letanji evajte" va uska ci ta vn i ca". Poterjeno Y7aše rodoljubje nam je saj je komaj najgotovše poroštvo, da se hoćete tudi Vi nam pridružiti. Očetu je pa Vabimo Vas toraj iskreno, da priđete v imenovani zbor in naš namen podpíráte z veljavnim svojim svetom". *) Iz Gradca 25. prosenca. dr. R. saj dobro leta, saj leti ko lastovica, >ri počitku, kar bi veja k veji udarila. siu le enkrat (Dalje sledi.) 7 udarila, od znotraj vidil! blagi Dopisi Slovenci in drugi Iz Zagreba. „Pozor" je priobčil sledeče pismo pre Tukaj prebivajoči Slovani bomo obhajali dné 2. svečana v střelami Vodnikov rojstni dan. 0 tej svečanosti ho- obširniše govoriti; za danes samo to reč ceino drugikrat • V uzvisenega gosp bisk. J. J. S t r o s s m a j e r a : Osamdeset i dva djaka na c. kr. bečkem sveucilistu iz raznih juffoslovjenskih pokrajinah, iz Slovenije, Srbije, Bugarske, Hrvatske, Istre i Dalmacije poslaše mi sliedeću zahvalnicu : v Preuzviseni i Presvitli gospod Biškup! Blagovolite naznanjamo, morebiti bi se kteri bliže stanujoči Slovenci udeležiti hoteli te veselice, h kteri so lepo povabljeni. Veseli srno živega gibanja vseh slovanskih plemen, toraj na) tudi Slovenci, jedernata vejica jugoslavenskega stebla, sto-pijo v kolo bratinsko, da sreča starodavne Avstrije. rec govori se tako pospesi Slave slava in Sirim po svetu, kod se slavska že vse mergoli pridnih delavcov enako drobnim preuzviseni gospod Biskup milostljivo prevzeti sledece verste, bčelam, ktere nanašajo sladki med um in ved, enako ne koje Vam visokim spoštovanjem podpisani jugoslovenski di- vtrudljivim mravljicam, ktere skerbijo od zore do mraka, od (Konec drugi pot). jaki v Beču poklonimo. Krepke besede, koje ste v c. k. deržavnem zboru za ves jugoslovenski narod i njegove pravice s slovesnim glasom j. mraka do dné za slavohrame svoje. Od Marij e siiežnice v Slov. goricah 20. jan Naj vam •/ ~ V ~ I C W • V li J ^ 14 J V U II« ^ Ul U^u ^ LI U 1 govorili, so vse m u jugoslovenskemu narodu i osobito nam menda ne sliši ravno vsaki dan. drage „Novice", povem dijakom v dno serca boljše prihoduosti. segle i nas napolnile z novo nado nekaj, kar se Zadnjo nedeljo lanske^a leta sem po dokončani Božji službi duhovskega opravila Sprožili ste zopet misel, ktera zamore duševno zedi njenost vsih Jugoslovenov vresničiti to je: Jugoslovenska truden in merzlote prevzet iz cerkve v hišo přišel; vsedem se za mizo, in želodec, ki mi je, kakor nekteri pravijo, ze Akademija v Zagrebu. Kako živo popisati! Ginjeni Vašega ste s tim naša serca razveselili, ne moremo presvitli zlo krulil, nekoliko potolažim. V roke potem vzamem stare v kožo zvezane bukve, jih malo pregledujem, potem pa na slavnega domoljubja Vam gospod Biškup, izrečemo serčuo zahvalo i gorečo sočutje vdanosti i spoštovanja. Ker pa Akademija sama ne more zadostiti našim velikim potřebám na duševnem polji omike i znanstva, ampak le v družbi vseučilišča, ki je srednji člen mizo položim, poobedno molitvo opravim, in se k peči spravim, da bi se še bolj sogrel. Naenkrat zavoham neki zadušljiv dim; hitro okoli sebe pošlatam, pa peč bolj merzlo ko toplo ošlatam. Po hiši gledam, in zagledam, da moje stare bukve na mizi žnjavijo in se kadijo. Od kod pa to? med Gimnazijo i Akademijo, pravo odgojilo učenih mož K mizi stopim in preiskujem ; al nič » prosimo Vas mogoeni podpornik: razodenite prihodnjemu žveplenega, kar bi se bilo ozariti moglo. ne najdem takega Odkod tedaj dim in hervaškemti i deržavuemu zboru vročo željo jugoslovenske mladine, i potegnite se s Svojo veljavno besedo tudi za ogenj ? Skozi zimsko okno je prijazno sijalo solnee in skozi polič vode, kteri je na mizi stal, na pole or njega le ustanovljenje jugoslovenskega vseučilišča v Zagrebu, kamor se ozirajo V I 0CI vsih Jugoslovenov. p* Samo na tej poti združene omike se za sadaj vsi drugi z junaškimi brati zediniti zamoremo, dokler ne Jusrosloveni žeče, s herbtom k njemu obernjene stare bukve s svojimi žarki napravljalo svptli križec, v njega pa piknjo, in to je tjè položil, kjer so prej ni prijel ; r e č i padejo zadnje overe, da smo vsi Jugosloveni tudi v resnici đa se sicer občutiti pa ogenj storilo. Ako sem druge bukve ležale, se razun sukna ta ako pa sem dlan poderžal, me je čez kratko tako zapeklo off enj ničesa izreci ne dá. Iz eden jugoslovenski narod po duhu i telesu. tega se vidi » Prepričani, da se hoćete tudi vprihodnje pri vsaki pri- na8 tudi uči da more hiša zgoreti, čeravno je nikdo ne zapali; to pa ložnosti živo potegovati za čast i pravice jugoslovenskega 9 da je ua vse, kar ogenj napraviti more, prav naroda, Vas, preuzviseni gospod Biskup, zagotovimo, da se hoćemo Vaše slavne podpore vselej z gorečo hvaležnostjo spomniti, i donela bo skerbno paziti. ze slava Vašega imena iz hvaležnih sere Iz Gorice 22. prosenca. Tako prijazne dneve imamo čez 14 dni, da si res lepših misliti ne moreš. Le včasih Triglava do Balkana! Vaše preuzvišenosti ponizni od (sliede podpisi). V Beču 4. Januarija 1861 sluge Gargar se prikaže na nebu kaka meglica, al )?chel di je, borja (Goričani mislijo namreč, da se vetrovi v Gar to cc ffarji Dočim se tiem javno zahvaljujem vrloj jugoslovjenskoj mladeži, što dostojno ocieni važnost akademije znanostih za naš narod, kojoj je onomadne temelj postavljen: mogu ju zbirajo) jo precej razpodi. Res je unidan, ko je medio, poledica našim gorjanom veliko škode naključila* drevja polomila. Al zdaj sadnega ker jirn je posebno dosti imamo tako vreme, da se še skoraj ne spomnimo zime. Kar me pa še najbolj mika povedati, je to, da sem v pondeljek ovom prilikom uvjeriti, da toli ja, koli svikolici rodoljubi u v nekem zavetnem kraji na zapadni strani mesta zvončke trojednoj kraljevini nastojat ćemo u budućem narodnom saboru, da se temelj takodjer stavi jugoslovjenskomu sveučilištu. Narodnim jugoslovjenskim sveučilištem i narodnom jugoslovjenskom akademijom stupit će narod jugoslovjenski brizgalice v (Primula Se u kolo ostalih prosvećenih narodah europejskih, a našemu narodu nabavit će se ona duševna samostalnost na znanstvenom , za kojom on sada teži na političkom polji. (Galanthus nivalis) najdel, danes pa veris) in plučavnice (Hepatica triloba), zelišč sem najdel, pa Ie na pol cvetečih. mislite, da res milo laško podnebje obdaja okolico goriško. Iz mnogo tega drugih si lahko Iz S pave 19. prosenca. A. S. Matevže. Naj Vam spet iz U Za grebu dne 17. siečnja 1861. Strossmayer v. r., vladika Iz Tersta 27. jan naše doline kaj povem; naš vinski pridelek se je přetečeno leto v nekterih srenjah prav dobro sponesel, posebno se je pa letos vinska kupčija tukaj zato tako moćno povzdignila, Tukajšni Slovani si bomo ker je veliko Gorencov po vino prihajalo, kar druge leta ni spet osnovali slovansko čitav ni co (bravnico). Pismo, bilo. Sedaj so še le gorenski kerčmarji zvedili, da je nasa ki ga je začasni odbor 24. t. m. razposlal po mestu in po svetu, se glasi tako-le : „Prečastiti gospod ! V torek 29. * S serčnim veseljem smo přejeli ta razglas ter za danes le rečemo Slava! Vred. 41 kapljica prav dobra in tudi cena ne previsoka. Letošnje Da pa samostojna srenja přejme namestnike, ki zapo leto bo tukaj veliko šolsko poslopje doděláno, ki bo, kakor padejo svoj poklic in ga bodo tudi zvesto spoluovali, sta se ćuti, blizo 20.000 gold, veljalo. Tudi so v ze začeli v vimo svoje zaupanje le v take možé, ki jih poznamo i da korist in olepsanje ipavskega terga v njegovi sredi veliko so svobodnih misel, stanovitni in serčni, in od kterih mostimo kopati; na dalje se govori, da se misli tukaj pri remo misliti, da bojo v vseh okoljšinah taki ostali in se v farni cerkvi velika turnska ura napraviti. Vreme bi bilo vsem tako obnašali. tukaj prav prijazno, da bi nam le ojstra burja prizanesla, Za tega voljo si izberímo možé poštene, vestne. polne ki že od sv. treh kraljev prav cigansko razsaja, tako da Ijubezni do vzajemne domovine in do naroda našega je že več ljudi prekucnila in nektere močno poškodovala; moze, kterim napredek ni prazen glas, ki so previdni in nekega Laha, kakor se sliši, je predvčeranjim tako verg Ia, skušeni, ki se ue bojé delà za občni prid in so uneti za da je v malo urah dušo iz sebe dal. dušni in telesni blagor našega mesta, možé, ki ne bojo Iz soseske Cernega verba pri Idrii 22. pros trošili me8tnega dnarja po nepotrebnem, ampak bojo modro Ljube » Novice", davno že niste z uaših hribov nič pove- gospodarili, pri tem pa vendar ne bojo skopuhi v takih da dobi kak or rt ospodar to ali uno reč vso v nemškem jeziku, in da mora po dve uri daleč iti, da si dobi člověka, ki mu kancelijsko V Ljubljani 27. januarja 1861. Pervi mesijanski odbor. dr. Janez Ahačić pismo razloži in v domači jezik prestavi. Bog daj ? da bi Joze Blaznik Janez Nep. Horak Gustav Heimann r se obernilo vse na pravo pot za obveljavo našega jezika, dr. Janez Bleiweis Franc Jelaćić ki ga vsi znamo in nam nobenih stroškov ne priza- dene. Pri nas grozno hrepeuimo po tej pravici Drugikrat kaj več o tem. Z Bogom. Iz Ljubljane. J. H t kmetovavec. Volivcom ljubljanskim! Ker se bliža volitev novih mestnih odbornikov, smo se dr. E. H. Costa Jože Debevc Karl Dežman Franc Drašler dr. Eisl J. Macun dr. Jož. Orel Pavl Polegek Vilhelm Host V. Rudholzer Rud. Šneda Jož. Schwentner vr. C. Su pan dr. B. Supané Karl Tambornino Blaž Verhovc Feliks Waidinger Berž ko bo magistrat poslal po mestu imenik na poziv tukajšnega družtva, ki si je v dnarno pripomoć vol i veo v, bo ta odbor oklical volivcom, kaj misii dalj obertnikom že ga mnogo zašlu«* rt pridobil, zdolej podpisani zdru- početi; do tistihmal naj prijazno po ter pij o, ki se w • žili v skupščiuo pod imenom „pervega rnestjanskega od- s tem odborom združiti in ž njim eno pot iti v dosego bora a v ta cilj in konec, da bi po svoji moči vodniki bili imenitnega nameua teh volitev. Razun tega „pervega rnestjanskega odbora" se je pa Al ker smo si popolnoma svesti, da le tadaj zamoremo ustanovil še d a e 1 A m b rt biti srecni v svojem prizadevanji, ako somestjani nasi za- Mihael upanje v nas stavijo, si v dolžnost svojo štejemo, svoje sodnije svetovavec > odbor, kteremu na cêlu stojijo gospod anez Brolich, c. k. deželne gosp. J gosp ba Aut Cod ar misli jasno in določno razodeti občinstvu. dr. Rudolf in gosp vitez dr. Stôk T osp gospodje so v Pervo, kar živo želimo, je to, naj bi od pervega do svojem oklicu povabili volivce 1. dan februarja zvečer ob zadnj ega vsi, ki imajo pravico voliti, se udeležili volitev, 6. uri v redut. da prihodnji mestni odborniki bojo zamogli reči, da niso le Slišali smo še od nekega druzega bolj skrivnega družtva, izvoljenci male kopice, ampak da so namestniki cele občine ki pa le razpošilja liste z imeni tistih mož, ktere ono misli Ijubljanskega mesta. Rec za ktero pri teh volitvah gré, spraviti v mestni odbor, pa morebiti pride v se več takih je irnenitna. Imenitna reč pa zahteva, da ne deržimo kri- listov. Al to n i č ne dé; prav je tako; previdni možje zorna rok. Ce ze dozdaj, koje vse politično življenje oterp- se bojo deržali pravih mož, naj se jim ponuja ali sili njeno bilo, je župauija (zbor mestnih mož) važna stvar kolikor hoče drugih bila, toliko bolj važna bo še vprihodnje veliko večje opravilstvo. ; oni se bojo vedili varovati maškar, ko ji bo izročeno ki bojo letale sedaj okoli in skušale pregovarjati ljudi. Neki AI ni dosti, da volivci vsi pridejo volit abotniki pa so spustili celó pošast „panslavizma" med ljudi; * treba je al s to pošastjo se dandanašnji strašijo le se otroci. tudi, ako hočejo biti volitve srecne, da se vsak dobro zave imamo cesarjev diplom, pisan dva dni po sv. Lukežu Kar v 7 WJU ~ • v* ' v ,,v ' v w. v Vtf v^ V UMI» ^ v w i v w v 1 111 14 tu U VUPUI JU f Mipiu 111 y piDUII U f U V« III JJ \J CJ V . ti U t\ t /> U « vseh lastnost, ki naj jih imajo tisti možje, ktere hocemo rokah, se na domači zemlji sme tudi S1 o va n vsesti za go ko pride veliki dan spôsko mizo in ne pobera več ostankov druzih. Gostoljuben, kakor je od nekdaj Slovan bil, povabi on tudi Nemca in po svojem zaupanju voliti, in da potem volitve, ne pridemo na izbiralisce razcepljeni na več kampov ampak zed i njeni o možéh, ki jih hoćemo voliti. Laha k svoji mizi; al med zdravicami, ki jih poje vsakemu Kaj mi o tej prevažni zadevi mislimo, povemo narav- poštenemu člověku, ponosno zapoje tudi Vodnikovo: 1 začasne srenjske nost in brez ovinkov tako-le: Na cêlo svojega mnenja stavimo postave od leta 1849, ki pravi: „Svobodoa srenja je pod-laga svobodné deržave". Nezavisna, samostojna, svobodna srenja je po terjatvi današnjega časa ne le potrebna za S blairor 5? in srećo srenje same, temuč je tudi podnožje za strašiti; nas Slovence ne bote strašili, ker dobro vemo Od nekdaj stanuje Tukaj moj rod; Ce vé kdo za druj'ga, Naj reče: od kod? panslavizmom" zná dunajska „Presse" svoje pajdaše da i pravi ustavni razvitek cesarskega patenta od 20. oktobra 1. I., vam je „pangermanistom" cesarski diplom od 20. oktobra da se na njem z varstvom deržavne edinosti povzdigne svo- 1860 strašen tern v peti! — Prošnje pismo (peticija) bodna Avstrija, zadovoljua in edina domá, pa močna in spo štovana od unajnstva. do slavnega deržavnega ministra viteza Schmerling-a je že narejeno; obsega 4 člene: peticijo za pravice slovenskega jezika v soli, 2) v kancelijah, 3) za razgla-ševanja vseh uradnih oklicov v slovenskem časniku, in 4) za ustanovitev deželne ga slovenskega zakonika kakor je bil do leta 1860. Pismo je narejeno v imenu vseh slovenskih dezei, kterim so enake potrebe. Da se bo dobilo povsod obilo podpisov (z imenom in stanom vsakega podpis- Benetke 22. jan. Ker pri nas zdaj tudi vojake in uradnike plaćujejo s bankovci, se vojakom že vec tednov ažija dodaja, vprihodnje jo bojo pa tudi vradniki dobivali. Ker se davki plaćujejo v bankovcih brez ažije, je velika škoda oćitna, ki jo bo deržavna kasa terpela. Na nika) 9 se bo kmali razposlalo na vse kraje, pa naj se gerskem y o g las ijo še posebno možaki, ki v svojem kraji želijo na-birati podpise. Pismo je tako napravljeno, da želi le to kar je pravično, potrebno in tudi sedaj mogoče; prenapetega ni nič v njem; vsak pošten domoljub ga bo gotovo rad podpisal. Povedati pa moramo tudi mi enkrat lojalno in spodobno visoki vladi, kje nas ćevelj tiši. Toliko za danes. Iz Ljubljane. x — Vodstvo mestne kosarne v Ter no vein je razglasilo te dni rajtengo njenih dohodkov in stroškov za preteklo leto, iz ktere se kaže, da ima so čudne homatije. Ker so nektere županije (komitati) volile za svoje odbornike take Ogersko. može (Košuta in druge), ki so zavoljo puntarskih naklepov ogerski leta 1849 bežali v tuje dežele, rajtovati drugač, če jih nočejo cesarskih sodnij lastiti tudi sklepu ker nočejo davkov od deželni zbor dovolí. ker nič več imeti, ker hočejo pri deželuega zbora rekrutbo v deželi, je presvitli cesar jim poslal 16. dan t. m. pismo, v kterem • V jim pise terpeti, 9 da ker takega y nepostavnega početja nikakor ne more kakor on hoče zvesto spolniti v diplomu od dolgá. Dozdaj je 224 hišnih gospodarjev 2731 gold. 76 kr. v tej družbi, in za navadno se ima 569 vojakov in 19 oíi cirjev v to kosarno nastaniti (vkvartirati). Dalje beremo v 2. dan aprila hoče poklicaťi deželni zbor v Budo; nazadnje 20. oktobra dane obljube, tako naj tudi oni kot plemenit in politično zrel narod spolnujejo svoje dolžuosti, da namesto svobodě ne stopi prekucija; cesarjevo pismo jim obcta, da se bo cesar kmali za kralja ogerskega kronati dal in da oklicu, da bode vodstvo kmali deleznike te kosarne v veliki zbor poklicalo, ki ima važne řečí v posvet vzeti, med kte-r i m i bo, kakor smo zvedili, posebno to, da bi se od leta do leta odlašani přepis vseh deležnikov na to hišo saj enkrat do konca dognal. Kaj • # zuga z ojstro silo, ako z lepo ne bojo pa jim Na to cesarjevo pismo je ubogali. odgovorilo vec • • zupanij y al ga res da iii to rec znal v kratkem pa dobro doversiti? Naj bi sedanji vodniki, kterim gré čast in hvala, da skerbno in najbolj pomenljivo med vsemi je to, kar je 21. t. m. odgovorila ostrogonska županija, ki je ena najmirniših med ni člověka v Ljubljani, vsemi in ktere predsednik je sam pervi škof in kardinal Spodobno kakor gré podložuim, al odkritoserčno ogerski. moramo v odgovoriti na dopis, ki nas je zlo pretresel. IH u PM B I I ■ pridno opravljajo gospodarstvo te kosarne, še to poskerbeli, 8mo poslednjih 11 let terpeli, vemo samo mi v deželi, ki da bi pred poklicani zbor stopili s kakim dobrim svetom kako bi se sila potrebni prepis Ker pa več ■ t ippmp brez odlašanja izgotovil. smo nosili jarui pod ptujimi uradniki, ki so teptali naš narod oči in naš jezik z noga m i, ki so nam z davki spraznili mošnje vec vidi, naj delezniki, kadar bo veliki da smo prišli na beraško palico; domaći sinovi so mogli zbor, vsi pridejo, da se saj enkrat sklene ta rec. Slišali bežati v ptuje dežele; žandarji in finančni stražniki so nam smo tudi, da bo v tem zboru nova volitev vodnikov. bili živa kuga itd. Noviear iz domačih in ptujih dežel. iz 1) u 11 a j a. Podpisi za novo deržavno posojilo so do 27. t. ni. znesli 15 milijonov. „Wien. Ztg." je zastran tega posojila povedala med drugim to-le: da se s temi obli-gacijami po njih polní vrednosti bojo mogli cesarski davki plačevati, ne pa davki za deželne potrebšine in za srenjske přiklade, in da davkovske kase pri plačilu s To, slavni kralj, Ti povemo, kakor toži otrok svojemu milemu očetu. Reci, Veličanstvo! kakor je nekdaj Stvarnik rekel: „Bodi luč in bila je luč"; spolni nam, kar je po pragmatični sankcii naše; poverni dežel- nemu zboru, kar mu gré y uresniči postave od leta 1848, m blagoslovil Te bo vesel in srečen narod". To je poirla viten zapopadek tega pisma, o kterem se pa še nič ni sli šalo y kako je bilo sprejeto. Laško. Iz Gaete še nič posebnega. Ker iz terdnjave ima tolikšne obli gacije za svoj dolg temi obligacijami ne bojo nič nazaj dajale , ampak vsak si streljajo z novimi kanonami, ki sila deleč nesejo, se morajo oskerbeti, da ž njimi sardinské ladije bolj oddeleč deržati in ne morejo tako blizo plača celi znesek ali pa da dodá, kar manjka, v bankovcih, terdnjave, kakor bi rade, da bi jo hitreje razrušile. Kakih ne pa, postavimo, da bi kdo, ki ima 80 gold, plačati, bi g ajj še več tednov se tedaj utegne Gaeta se sili zo přisel z obligacijo za 100 gold., pa bi hotel 20 gold, nazaj; v to se davkarji ne bojo spušali. perstavljati, ako se ne zgodi to kakor so unidan sv. oče papež rekli kar je že macedonski kralj Filip vedil, da tudi Govori se, da se je minister Schmerling uterdil; najmočnejša terdnjava se dá premagati, ako Ie skozi njene Prat obe vera bo menda za gotovo prevzel justicijo. Ne kteri pravijo: ??le še dva tedna poterpite, in prepričali se punt za kralja neapolitanskega čedalje bolj ik á\ i â\ âl III 1 i o ř A »• n f fî A W r\ K »VI III /y .nV7A n î r\ t« n r» n 1 rvi a Cú _ « • • M c\ * ______^ . • L ^ I J î _ ! ^ I . 1 ^ vrata more smukniti z slatom otovorjen oslicek. V Abrucah se V pismu, V • » siri. bote, da ministerstvo Schmerling-ovo ni prazno ime ki 13 0 ir daj! ga je 13. t. m. Garibaldi pisal v Genovo, spet terja, Danes se za gotovo pripoveduje, da bo se nílj na spomlad bode 1 milijon vojakov na nogah; Ka pred dežel nimi zbori deržavni zbor na Dunaji za nemško- v ou rjeva stranka pa svari Lahe, naj nikar na vrat na slovenske dežele se snidel, v kterega se bojo poslali poslanci no8 spomladi ne unamejo vojske zoper Avstrijo. n ara vnos t od ljudstva izvoljeni (pravijo na 60.000 ljudi obveljala, nobena živa duša ne vé. na v Cigava bo e d e 11J. Te dni so prišle bukvice na dan, ktere zapopadajo osnovo u s ta vn ega pisma ..Die Constitutions-Urkunde" Popravek V dop iz D v 4. listu „No se na r, v Kromerižu leta 184% iz y deržavni zbor" ima povsod brati „deržav našega cesarstva, ktero ktero je pervi deržavni zbor délai za nemško-slovanske dežele pa ni nikoli obveljalo. Zastran deržavne in deželne oblasti je osnova tega pisma skor popolnoma enaka cesarskemu ker uno je „Reichstag u y to pa » Reichsrath". „Novice" gledé v pri hodnost so namesto tega pisale uno. diplomu od 20. oktobra. C'esko. Iz P rage 25. dan. Narodna „beseda4 pred Listnica vredništva. S prostorom našega lista smo vedno v taki stiski, da moramo častite dopisnike sopet za poterpljenje prositi, da nismo mogli danes vzeti vsega. — Gosp. M. P. na D: * ase „Novice" se posiljajo poredoma v dunajském poštnem závitku. Pro- včeranjim je bila slavna na vsako stran; tudi velike gospode simo pobarati ondi. je bilo veliko veliko zraven, kar druge leta ni bilo. Galicija. Iz Lvova. Tukajšni magistrat je sklenil, vprihodnje se v svojih pismih domaćega (poljske posluževati. or jezika Kursi na Dunaji 20. januarja 5 0 metaliki G3 fl. 90 kr. Narodno posojilo 74 fl. 70 kr. Ažijo srebra 52 fl. 50 kr Cekini 7 fl. 27 kr. Natiskar in zaloznik : Jožef Blaznik.