GEOGRAFSKI OBZORNIK O NAROČNIKIH GEOGRAFSKEGA OBZORNIKA Drago Perko Dragi bralci, pred vami je prva številka osemin- tridesetega letnika Geografskega obzornika. To je pomemben dogodek v zgodovini slovenske geografi- je, saj se je zgodilo prvič, da ima ena od periodičnih slovenskih geografskih publikacij barvno naslovnico in za nameček še nekaj notranjih barvnih strani. V uredništvu smo veseli in hkrati ponosni, saj je to rezultat naših prizadevanj za čim boljšo podobo revi- je, predvsem pa upamo, da ste zadovoljni tudi vi, naši bralci. Barvne strani zahtevajo od urednikov in uredniškega odbora še precej več dela, vendar pa mislimo, da bo z višjo kakovostjo revije naš trud poplačan. Na barvni naslovnici bomo vztrajali tudi v prihodnje, vse pa bomo dali od sebe, da bo v vsaki številki barvnih tudi nekaj notranjih strani, če le ne bo zmanjkalo finančnih sredstev. Lansko leto smo uspešno zaključili: rečemo lahko, da so vse štiri številke Geografskega obzor- nika razprodane (na voljo je le še nekaj izvodov prve številke), pa tudi zaključni račun je pozitiven (prav ostanek sredstev je omogočil barvno naslov- nico), čeprav so se stroški tiskanja revije med letom precej povečali, naročnina pa je ostala enaka. Nezadovoljni smo, ker kar okoli petine naših naročnikov do začetka novembra 1990, ko smo razposlali opomine, ni poravnala svojih obveznosti. Za revijo, ki izhaja z zanemarljivo družbeno pomoč- jo, pa je pravočasno plačilo naročnin življenjskega pomena. Zanimivo je pogledati, kdo sploh so naročniki Geografskega obzornika. Naklada revije je 1000 izvodov, od katerih jih gre 22 kot obvezni izvod v Narodno in univerzitetno knjižnico. Med naročnike jih gre 910, od tega k posameznikom 590 in različ- nim organizacijam (predvsem šolam) 320, še dodat- nih 5 izvodov pa ostane za arhiv. Tako je v prosto prodaji le dobrih 60 izvodov vsake številke. Izven Slovenije imamo 34 naročnikov (Jugo- slavija: Srbija 4, Hrvaška 3, Bosna in Hercegovina 2, Makedonija 1, ostala Evropa 19, Združene države 4 in Kitajska 1), v Sloveniji pa so naročniki zelo ne- enakomerno razporejeni. Največ naročnikov je v ljubljanskih (333 ali 37 %) in mariborskih občinah (60 ali 7 %), precej pa še v občinah Kranj (42 ali 5 %) in Celje (26 ali 3 %). To je enak vrstni red kot pri številu prebival- cev teh mest oziroma občin. Nobene občine ni, ki ne bi imela vsaj enega naročnika. Regionalno gledano je največ naročnikov v osrednji in severozahodni Slo- veniji (slika 1). Pravilenejši pokazatelj je razmerje med števi- lom naročnikov in številom prebivalcev (slika 2), vendar tudi v tem primeru izstopajo občine osrednje in severozahodne Slovenije. Bolj kot zanimivost smo dodali še razmerje med številom naročnikov in površino po občinah (slika 3). Uredništvo se bo trudilo, da bi še povečalo naklado Geografskega obzornika, še posebej na območjih z manj naročniki (južna in vzhodna Slo- venija), in tako pocenilo posamezen izvod. In za konec kratko obvestilo za vse, ki bi radi kupili posamezne številke prejšnih letnikov: v Zem- ljepisnem muzeju na Trgu francoske revolucije in na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC S A Z U na Novem trgu je na voljo še nekaj malega izvodov številk iz letnika 1990 in nekaj več iz leta 1989. In še nekaj čisto za konec. Vse naše bralce ponovno vabimo k sodelovanju: pišite nam (kritizi- rajte, hvalite, predlagajte), pošiljajte svoje prispevke (navodila za prispevke so objavljena v uvodnem prispevku prejšnje številke) ali kako drugače vzpos- tavljajte stik z uredništvom. Še posebej vabimo uči- telje, da pošljejo svoje prispevke iz pedagoške prak- se. Ob Novem letu vsem želimo dovolj sreče v zasebnem življenju, veliko uspeha pri delu v letu 1991 in vsaj nekaj optimizma za naprej. 1 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Absolutno število naročnikov Geo- grafskega obzornika po občinah Slovenije (legenda: 1 - 0 do 9, 2 - 10 do 19, 3 - 20 do 99 in 4 - 100 in več naročnikov). Slika 2: Razmerje med številom naročnikov Geografskega obzornika in številom prebi- valcev po občinah Slovenije (1 - 0 do 24, 2 - 25 do 49, 3 - 50 do 74 in 4 - 75 do 100 naročnikov na 100 000prebivalcev). Slika 3: Razmerje med številom naročnikov Geografskega obzornika in površino po ob- činah Slovenije (1 - Odo 1,2 - 1 do2, 3 - 2 do 3 in 4 - 3 in več naročnikov na 100 km2). 2