p^ Natisov 15.000. **^S / ^hjerc" izhaja vsaki pet, datiran z dnevom bslcdnje nedelje. IWnina velja za Av-za celo leto J3kn>ne, za pol in četrt 2 razmemo; za Ogr-01K 50 vin. za celo |o;za Nemčijo stane Kcelo leto 5 kron, za I torto pa 6 kron; Indnigo inozemstvo se lataii naročnino z ozi-1 na visokost pošt-e. Naročnino je plati laprej. Posamezne ev.scprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-se nahajata v [Pnji, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vt strani K 40, za >/, strani K strani K strani K strani K strani K 1 kratnem 7.. 20, za 10, za 5, za »/„ 2 50, za '/.« . — Pri več-oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 39. V Ptuju t nedeljo dne 29. septembra 1912. XIII. letnik. jff- Današnja številka ..Štajerca" ima 4 strani jjrfoje; vsletl tega obsega skupaj 12 strani in |Lepa zmaga v Leskoveu v Halozah. Pretekli ponedelek so se vršile občinske vole v Leskovcn v Halozah, ki so končale s olno zmago naprednih mož. je, da so bili Leskovčani vedno vrli na-ijaki in da se niso nikdar klanjali pred kitni zapeljivci klerikalne stranke. Od nekje Leskovec nekaka trdnjava prosto mi-kmetov, ki si hočejo svoje stvari sami liti in ne potrebujejo nobenih jerobov. Vsa zato tem nevpogljivim Haložanom! Ali leto nasprotniki vendar popolnoma sigurni da bodejo „Štajercijance" vrgli. Napeli so moči, porabili poštena in nepoštena sredstva, iniali najgrše nasilje, zlorabljali cerkev, sle-ili, — pa vse zastonj. Napredni kmet-io vrgli to klerikalno-narod-š k o gospodo ob tla, da si bode ta e pač dolga leta zapomnila. Zmaga je na-ost nepričakovano, presenetljivo lepa. V resnici povemo, da smo že računili s po-«n, kajti fajmošter in nadučitelj sta zbobnala »vse, kar leze in gre." Udeležba pri vo-pttije bila tudi živahna. Zato pa je zmaga V 3. razreda so dobili naši kandidati [(kroglo 10 glasov več nego nasprotniki ; tu so i izvoljeni sledeči gg.: Jos. V i d o v i č, An-inj Windisch, G. Km e tec, Jos. Potoč-lik. — V 2. razredu so dobili naši možje po 15, nasprotniki pa 8 glasov; izvoljeni so bili _ : Jos. W i n d i s c h, Joh. W i n d i s c h, Fi-ŠpKosel inRndolf Del Negro. — V 1. razlito so dobili naši kandidati po 6, nasprotniki H po 4 glasov. Le vsled razcepljenja glasov sta Mila eden naših mož in eden nasprotnikov (hajdinaki modrijan Grahar) ednako število giant; vsled tega se je žrebalo; Grahar je imel nb> in je tako zlezel v občinski zastop; s tem »reda nočemo reči, da „ima ta neumen srečo." boljeni so bili v 1. razredu razven njega še jg.: Blaž W i n d i s c h, Joh. V i d o v i č in Al. ©letnik. Agitacija nasprotnikov je bila, kakor rečeno, In v sredi te nesramne hujskarije l|j nal fajmošter S k a m 1 i c, torej mož, ki je od faranov plačan, ki se redi od kmetskih žu-|k in ki bi se sploh ne smel v posvetne stvari vtikati. Ta politikujoči duhovnik se zanaša preteč na haložansko potrpežljivost in si bode enkrat pošteno prste osmodil. Leskovčani potrebujejo duhovnika za duše pasti, ne pa za sovraštvo iriti. Leskovčani imajo Skamlica že v želodcu, odkar je pričel hujskarijo zaradi napisa na šoli. Zdaj pa so ga že do grla siti in mu bodejo kmalu pokazali pot iz Haloz. Ali Skamlic ne le, da kot duhovnik ne sme zlorabljati vere in (»be v politične namene? Ali ne ve, da je nravnost bogokletstvo, ako se v Božjem hramu m prižnice zaradi volitev hujska ? Ali kaj briga tik« politične peteline v črni suknji vera! Skamlic je pač mislil, da bode s svojim Črnim talarjem vso občino pokril. Med volilce so njegovi priganjači delili listke s sledečo vsebino: »Pridite v nedeljo hitro po sv. opravila v ka-planijo na pogovor za pondeljske volitve! — Župnik." — Ta fajmošter je postal torej navadni politični agent. Sramota 1 Pa naj se pusti od klerikalne stranke plačati! Zakaj pa jemlje denar od veeh faranor brez razlike političnega mišljenja ? Sramota ! Ednako-vreden bratec temu čednemu fajmoštru je nadučitelj S to k las. Ta „ liberalni "učitelj menda tudi misli, da bode kmete v kozji rog pognal. Pa se motiš, Stoklas! Pazi, da te bode šolska deca vbogala, odrašeni ljudje pa se ne bodejo pustili od tebe komandirati. Sploh ima nadučitelj Stoklas Čudno veselje na kiklje; enkrat voha za kikljam učiteljic in dragih »jungferc", potem pa leze zopet pod fajmoŠtrovo kikljo. Mnogo sreče ne bode pri temu imel in ako Stoklas ne bode miren, povedali mu bodemo take romane, da ga zadnji psiček več ue povoha. Žalostno, da se puti »liberalni" nadučitelj za fajmoštro-vega „štifelpacerja" degradirati! Tema čednemu parčku pa se je pridružil tudi Grahar, hajdinski Grahar, mož visoke inteligence, ki sliši travo rasti in ki bode prav gotovo še poslanec ali pa minister. Grahar ima sicer tri-voglato dušo: enkrat je liberalec, potem Plojaš in potem zopet klerikalec, — kakor ravno veter vleče in luna sije. Ta poštenjak je prišel fajmoštru na pomoč in je mislil, da bodejo Leskovčani pred njim na trebuh padli. Pa niso hoteli! Župnik se je sicer na Graharja in Stoklasa zanesel. A kot zadnjo pomoč je poklical še — poslanca Mihčeta Brenčič. »Naš Miha bo pa že zelje zabelil," si je mislil črni Skamlic. In z mogočnimi koraki je prišel Miha, kakor takrat, ko je kot »pšelarski" korporal rekrutom imponiral. A kmetji v Leskoveu so bili tudi soldati, čeprav ne sami „pšelarji." Miha jim ni imponiral. Miha je zaman iskal ljudi, ki bi mu v Leskoveu.,živio" vpili. Morda mu je »liberalni" nadučitelj Stoklas roko kušnil; ali pa mu je kaj o »jungfravcah" povedal, ker sta oba prijatelja ženskih predpasnikov. . . Kot peli zaveznik pa je prišel Graharjev svak Jože Mlakar. Temu poštenjaku seveda nič ne očitamo. Za svoje svinjarije, ki so vredne divjaka, se je 8 let v ječi pokoril in nikdo mu tega ne sme očitati. Sramota, nezaslišana sramota je pa, da je bil ta človek, ki bi se moral skriti pred vsakim solnčnim žarkom, faj mošt rova „priča" na pooblastilih in glavni priganjač pri volitvah. Med takimi ljudmi si iščejo torej Skamlic, Stoklas, Grahar in Brenčič svoje zaveznike. Pfai! Ali se tisti, na katerih pooblastilih je pustil fajmošter tega Mlakarja kot »pričo" se podpisati, ne sramujejo? Ali v celem Leskoveu niso fajmošter in njegovi pajdaši najdli boljših »prič?" Še enkrat: pfui! . . Ti ljudje, ta čedna družbica, so hoteli torej domačine v Leskoveu premagati. In kmetje so kimali z glavami ter so pazili, da se te pisane gospode z rokavom ne dotaknejo. . . Devetkrat modri poslanec Miha Brenčič je svojo »zmožnost" takoj pokazal. Mislil je, da sme kot poslanec tudi z nepostavnim pooblasti- lom voliti. Tudi politični fajmošter in pristaš vseh slovenskih strank, Grahar sta hotela na ta »pošteni" način voliti. Pa ni šlo, ni šlo, kajti postava velja tndi v Leskoveu in ne samo za Mlakarja, temveč tadi za fajmoštra. Da se Grahar in fajmošter ter prijatelj žeuskega spola Stoklas toliko na postave razumejo, kakor zajec na boben, nas ne čudi. Ali Miha Brenčič bi moral vendar nekaj vedeti, kajti on je bil že parkrat na Dunaju in je že lastnoročno podpisal kvitunge za poslanske dijete. Celo na »pi-ciklu" se zna Miha že voziti. Postava pa mu je knjiga z devetimi pečati. Pred postavo stoji kakor bik pred novimi hlevskimi vrati! In tako je moral c. k. komisar poslanca Brenčiča podučiti o volilni postavi in Miha je odšel z nosom, tako dolgim kakor spuheljska vas . .. Tako so se izvršile te volitve ! In končale so z naravnost krasno našo zmago. Veselje v Leskoveu je veliko. Zdaj je v javnosti dokazano, da Leskovčani ne marajo nazadnjaškega zatiranja in da se ne bode nikdar več tako v občini gospodarilo, kakor začasa Potočnika in ednakih mož. Izvolitev splošno priljubljenega in spoštovanega župana" g Vido v i Č a je zdaj gotova stvar. Ali ravno tako gotovo je, da bodejo Leskovčani zdaj fajmoštra in nadučitelja malo za ušesa prijeli. Fajmošter je začel s prepirom in sovraštvom: zapomni naj se, da kdor veter seje, ta zanje vihar. Nadučitelj Stoklas pa naj nikar ne misli, da bode še kakšno vlogo igral. On je za Leskovčane „luft". Napravil je občini s svojo trmoglavostjo že za več tisoč kron škode. Kmetje si ne bodejo pustili od njega svoj krvavo prislužeui denar zapravljati! Ljudstvo zahteva, da se zdaj staro šolo proda, pa naj se ta zaljubljeni nadučitelj makari na glavo postavi! Kmet, davkoplačevalec je gospodar! Čestitamo vrlim Leskovčanom iz srca za krasni uspeh, ki so ga s svojo doslednostjo in s svojo poštenostjo dosegli! . . . V farovžu pa je bila velika žalost. Fajmošter je Brenčiča in Graharja na »pohane piščance" povabil. Vse je tako fino dišalo, vse je bilo tako lepo. Ali sedeli so okoli mize in no-benoga apetita niso imeli . . . Škoda piščancev! in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša 140 Prokop Skorkovsky in sin v Hunpolcn na Čejkem. I Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na zeljo hočem dati takoj izgotoviti gospodike obleke.' Politični pregled. Državni zbor se torej le ne bode tako kmalu sklical, kakor so to delavni poslanci želeli. Predsednik Sylvester sklical je seniorski konvent državne zbornice za 7. oktobra. Prva seja državne zbornice se bode bržkone dne 21. oktobra vršila. Upajmo, da bode državni zbor vendar enkrat h pametnemu gospodarskemu dela prešel. Prestolni govor. Pri slavnostni otvoritvi letošnjih delegacij dne 24. septembra slavila sta najprve avstrijski in ogrski predsednik vladarja. Naš cesar je prečital potem prestolni govor, v Straschill'ova grenčica iz zelenjava povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato o je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ===== romarje itd. ===== katerem pravi: „ Zadovoljno sprejemam zagotovila Vaše zveste udanosti in se Vam toplo zahvaljujem. Naše razmerje k vsem državam nosi vedno prijateljski značaj. Opiraje se na našo ozko in skozi mnogo let priznano zvezo z Nemčijo in Italijo imela bode naša zunanja politika i zanaprej stremljenje, pripomoči pri varstva interesov monarhije kvzdržavanjnmiru. Z odkritosrčno simpatijo zasledujemo trnd italijanskih in turških državnikov, da se na poti direktnega neobveznega pogovora najde za oba dela častno podlago za mir. Vsled nepojasnene-ga položaja v bližnjem orientu priporočala je moja vlada pogovor med velevlasti; ta je pokazal enoglasno željo vseh udeležencev, da se vzdrži mir in status quo (dosedanji položaj) na Balkanu. Z novimi vojnimi predlogami je naša armada in mornarica okrepčala svoje mirovno stanje; pri tem je večina vojni dolžnosti podvrženih pridobila izdatne olajšave pri izpolnitvi svoje aktivne službe. Letošnje zahteve moje vojne uprave se je ozirom na financielni položaj obeh držav na neobhodno potrebno mero omejilo. Vsled Vaše požrtvovalnosti pričeto izdelanje naše vojne mornarice postavilo bode našo mornarico v položaj, da odgovarja v zvišani meri vedno večji potrebi za varstvo naših gospodarskih interesov. Zaupajoč, da bodete s starim patriotičnim veseljem h svoji nalogi stopili, želim Vašemu delu ugodni uspeh in Vas prisrčno pozdravim". — Prestolni govor našega ce sarja je napravil jako pomirljivi in ugodni vtis. Novi ministri. Hvala Bogu, hudiča pa figo, — imamo že zopet dva nova ministra! Dosedanji guberner poštne hranilnice Schuster pl. Bonmot je bil imenovan za trgovinskega ministra, dosedanji senatni predsednik pri upravnem sodišča Franc Zenker pa za poljedelskega ministra. Radovedni smo, kaj bode s tem novim poljedelskim ministrom, ki je jurist in ni imel še nikdar nič opraviti s kmetijstvom. Zakaj pa ne napravijo recimo kozjega pastirja za jnstič-nega ministra? Taki poljedelski ministri, kakor jih imamo pri nas na Avstrijskem, niti koze pasti ne> znajo. . . . Bodemo videli in slišali! ,(JEwa;!*j; CB8^r8ki hi8i.(,Pwd kgatkim se je 'lop™? 11 ®vmp WTrtSfc « ^ir^^Waldb.axgojcn. Cesar, ki, j« jTVevestin _start i8&>j'®',8-W ffl^fifflT^Sr^Bff^mlitg 'i!f>Ji5n I^VOijqn .e bil pl vetepošestnitov M (mesto eg^P^'ftRPft^yr-W^fisppd^eetajerski iS ' 1*1 ?rri ......^&'W-Mx *^MJ yan|l088uina, k^ezoškofa jrjTne^tu" Endrjci resno PP8»^o%"%ir%Mr? iWffinW i^ffe^f oWffi^H^P^W8^8^?^8.^!'^-J i .tem3 bi Lr!MftMp8J«"JWrl »o885*898KLkTO P^W^i?^^i^*rffi^^oF■•?51T™ tako da slavnostni odbor niti narejenih ■prjvejfc 59Si WSBSbP^SM OBjfl..«litea* .monsd Orjerskem so _8e_v_zaanjm tednih oai- »«6i4iraHa0v»tp.'oDižavljanf p«avace7il«ffl5l''P^B 4«lto*nih| in jirF'sm'W,'*!«* Ima si "Bianjim__postopanjem .kopnih žjlab. $e .*ednq jako ve-e.BMJKOSU Oger-re- ie. dabe časa i» tfmanje opazovali Potem je poklical poucaje v zbornico in ti so prijeli enega opozicionelnega poslanca za drflginr ter so Jifi vrgli iz zbornice. Prav „po domače", kaj ? Eden policajev je pokazal junaka; odpovedal je pokornost ; zato je opozicija zanj 20.000 K nabrala in je ta „patriota torej prav lep „kšeft" napravil. Minister Beoty zopet ima prevročo kri; on ni tih, ako mu kdo „šufta" v obraz zaluča, kakor n. p. Tisza in Lukas. Zato so ga pa opozicionelni poslanci pošteno pretepli. Izjavili so pa tudi, da hočejo motiti zasedanje oger-ske delegacije, ki se ravnokar na Danaja vrši. In res so prišli na Dunaj ter — omahnili. „Pro-testirali" so, skušali dunajsko ljudstvo v demonstracije nahajskati; a ljudstvo je bilo pametnejše in je reklo, da naj si grofovski postopači sami kostanj iz ognja potegnejo. Ko so hoteli še bolj razgrajati, so policaji sablje potegnili in pogumni avarski potomci so postali „pametni". Sli so zopet domu na Ogersko, kjer hazardi-rajo po svojih klubih naprej . . . Taka je ta tragikomedija madžaronske „politike"! Skrajni čas je, da se uresniči aa Ogerskem volilna pravica na temelju poštene splošnosti, s katero bode mogoče vso to cigansko gospodo „ad acta" položiti. Ljudstvu pravico in potem je mogoče, da postane Ogrska — kulturna dežela. Umrl je nagloma poslanik Nemčije v Londonu Marschall pl. Biberstein. Pokojnik je bil med diplomati eden najpomembnejših in najvplivnejših. Njegova smrt je velikanska škoda tudi za svetovni mir. 0 laško-turški vojni v zadnjem časn nismo mnogo pisali, ker se pravzaprav razven domnevanj in kombinacij ni moglo mnogo pisariti. V Tripolisu samem ni bilo mnogo bojev in glavno vlogo so igrali pravzaprav gospodje ob zeleni mizi. Na željo velevlasti so se vsedli namreč turški in italijanski diplomati skupaj in so pričeli razpravljati o možnosti mirovnih pogajanj. Pa niso prišli daleč, — mirovna pogajanja niso imela uspeha in pričakovati je, da bodejo zopet puške in kanoni jasnejše pogovore držali. Medtem so tudi male balkanske države počele s sabljico rožljati. Na Srbskem in v Bul-gariji se je širila strastna agitacija za vojno proti Turčiji. Izvršile so se že deloma mobilizacije in vsak hip je bilo pričakovati začetek krvave igre, ki bi imela tudi za našo državo nedogled-nih posledic. Zdaj se je ta napetost vendar zopet polegla in upati je, da se to nevarnost popolnoma odpravi. Francoska je medtem pomnožila svojo mornarico v Srednjem morju. To seveda se Italiji ne dopade in jo je tesneje ob avstro-ogrskega zaveznika pritisnila. Sicer pa je mednarodni', pbli^i&ii^poldžaj lak, da zna vsak irpnnffik °'« dMomatšV 'kombinacije -'brevr. inrno'veC:^M^08ti':'nrir]pH.Ji" ""(" *** '" . ~RS ™^W$mSkM i'postafa, Te ty/H* njjemrfliSu;,'&ozWt4V-'^na'.Td{S itifej&a rtfrfsa s&n§XkrW; (skoraj' f .avsfej$iff ftfe0 Vitti teielin'e' S reči □ 10 »fa« $.tlffl^Uw4m oWff!. '" "Mm zaM^ellvtne'sei^g-'n^rtem: sTt^'v^elja'ttl'-'Vlaaa' aJf-riraV'Stfalrrro zaW« "' fctte^aWrovalh^' -dHžH^^i nana oaot asiiloic ysw jf] ilc fMoyniskenf loo« zanjr?W sSBnbjiii , ^ortipthi Avrlqjiar ]b V& Hsodilo1'! ritftH 149KO-."sodfscer y itrrKesKCnu'"'Onsodiio"; zarwn tyoiV il3 l^fa n^sti^V .aWZrMtoM itfffi. SiP'i drf^^t/'Na'-'W ri#l Vf ^etorlprWga'/^da tfo ihAl»\$ fllai.ocT llhižn ižiihrBrj tvrfr)-^-, Jnr wiiŽ^ iei imuvalg s ihiffg (J©!*'!1 nI -'iBSfiinoiq movfijloi s eboqaop snstiiq ai ea sb Alana oa Spisal »fitel, M. Matter, «1^^^^ „fl ej. 5ioTfa^djB#Mnewflj;!b^ei-^r8 HfelJ^ff žta-jšrstej, dežeJti afbesinič X^^~ nft(^K:fiel»[(dft-zdlal^ad^fljfeipfidjos^wloj, -ki-je narasla- ^d^ft-lanezmožnosti deželnega zbora vsemu prebivalstvu. Vsak dan pa prinaša še novo škodo. Prebivalstvo *) Članek posnemamo naprednemu lista „Landboteti; pisali smo že mnogo o tej zadevi, a članek prinaša So zanimivejše številke, ki označijo rao zloCinstro slor. obstrukrije. se ne vznemirja mnogo, pa je soodgovorno u teh razmerah. Malobrižnost prebivalstva je pon 8ledica tega, da malo ljudi ve, v koliko razma lenoba deželnega zbora težko škodujoče vplinJ Cela vrsta jako važnih del, ki bi jih im«( deželni zbor izvršiti, se seveda ne more si Za Štajersko postane to razmerje lahko polno; saj se že zdaj vstavlja na vseh javnega življenja. Doslej ni bilo mogoče, da bi se ra-j čunske zaključke leta, — (čojte!) 1910 in 191l| — pregledalo in kmalu pride še 1. 1912 razmere to v tako važnem upravnem kakor je deželna zbornica! Pa tndi za leta 1911 in 1912 nimamo proračunov. To razmerje je protipostavno! Kajti gospodarstvo je popolnoma neurejeno nima ljudsko zastopstvo niti najmanjšega vpliva na gospodarstvo dežele. Kako se gospodari, kaj se zgodi in kaj ne, — o tem se ne ril ničesar! Ne gre se tu za kakšno maleniost, temni) za 37,711.503 kron (za 1912); deficit zna-ša čez 3 milijone kron. Za to pomanjkanje se dela vedno nove dolgove in tako se mešetari naprej. Ali more misleči volileck; temu molčati? In vlada trpi to stanje? Zakaj ne razpusti deželnega zbora? Zakaj ne nove «•! litve? V štajerski deželni zbor sliši sveža kri^ štajersko prebivalstvo bode že red tistimi par prvaškimi možici! Prebivalstvu se mora povedati, kako važne gospodarske naloge ima deželni zbor izvršiti. Našteti hočemo najvažnejše naloge. Postava o vodnih pravicah. Vlada je izdelala načrt. Ravno za Štajersko ji ta postava jako važna. V tem ozira je naša kronovina popolnoma zaostala in ravno zato » tudi našo industrijo zadržuje. V parlamenta rov pravlja vlada ob priliki predloge o vodnih cestah na programu vodno-gospodarske odškodnine za planinske dežele. Tn bi imel i prvi vrsti deželni zbor govoriti in celotni dež ni zbor (ne posamezni poslanci!) bi moral za t e v e Štajerske določiti. Ako bode naša deže pri tej kupčiji slabo odrezala, potem so d" vorni oni krivci, ki so uničili delazmožnost želnega zbora. Regulacija rek in potokov. važno delo se je moralo vstaviti. Kaj leži naj tern,, ako pride do katastrof? Kaj leži na tem, tflw^e^dniep'milijone ljudskega premoženja ali ^'cfelo'elo^eSk^'-zivljetrja? — Dravsko regnla-dfjo ee'iV'zk'vsWfo-. Cefo vrsto'ednakih^regB-l ladljsKir? postav•?&'■>.« iioflo-"spletk "Sfedteai $£ ^Bivata1 tyh'olbgr6ž«rMh''pok¥aJi'n- ranldl) Htrahofn 'ti&llp6fbčiiil,*€ika$oP,l Wioioiqaau ,d| -i 'I ,i'b.'(Sffc-9%k ef! Oktajrii ''zftto^Iee * fiajo" vv rrara!vn8fft *|rbzftmv ifcWozHjtb Okraji i WfSS^Svi^ii^d'mikk^ i* deželnega Bkla& Ate)vtf ^ifeželtif idetifirjl feoWanejo, ■ priuW okfaft zasfrlpf'^'rlorgriW. m ^'»m<&ijt* cSS& ini.«* ^io^Sz^aBttV^^ai^^^rttttefeai idež«l# kbBra^le '^''Qk+ajrie^'e'eSfe <%m}!•• ttl kron. .vlifTJolof •0;'9iTBo5^r.^^eBeTrJ^«*rW«T'%J»i^«4inogo| ■vBr^tte^la'WrdmiaaeSelh'egk'iaboi'a frepMfeH*i(l W i&o^obvfžto'' ^rtfe^jsM-zaarožalBt kipet TifVJje'V^na'sWviiiP \ton«3W^baa«B*^sljo'kiii«tate ^rBtiiValstvri^edlcJ^^aditbde^eiljaiipriselskl p^i'em^ 'iz saežeiH^ga1 °&foA$o g ^ i 'pt»meff^iHi khietrjg^e ^delavW'Hefele^'^ao^^lo^prrwrllj. Jal'b-iVijria-JBi'^atJ itfdKF«■ a#»p^l^ft\ra'JitftJfig^tfi^i zav^ovalij^lfljfine^m^itftinl} «ttrjd5iiKe,)ife W tfn'rtft. - vrifte?s iSr^bV^dailPtadei!) 'fldipefeo# 2ivfn6ftj«81«nvhWe^a^je84*^,i''i(*^4ttje'ii(k 2iTinikeu8ftli'in sTe"mHr3go afeuzegS^edaa^giefiS sn ^ffl^^ei.a*je«ja*liezi!!lriJega ^et^«rbi^kcnib tndl'jakd^hlta^bcnl'.'Mnag^idtJcin'tt iiit>raltiig» 'Atf'biro^sfUeeiWi rSflttigafee, Wtev'ttDstoW«*! | ^"aii^f^žamFJrejtfJ^oljle, i* 'i ■ tiffjimii dbfcladm 'BFveČj^ dWr-la'dV«^B^je'zrjpes-'le'^%olj* Wjerrl deaefe'ega'efeora 6Wrf«tfeqTowii6iSk«tliilJ «*era"r WLpr«Mva1c^,db^eli''it«W 5prln*eti>jit(»itt gre, ker — deželni zbor ne dela. Koliko nepotrebnega dela bi se občinam prihranilo, ako bi deželni zbor nekatere važne postave sprejel, n. p. napravo pokopališč, vodovodov, kanalov n Hi ■ na po-mer liva. imel iriti. ode-Dljih ra-911 jepe »pa, 911 raz-elno edaj )liva dari, 5 ve nve6 na-po- tako ?c k vo- kri; ivilo So čaka na obljubljena brezobrestna posojila todovode, n. pr. Marenberg itd. Marsikatere [ikfine zahtevajo opravičeno, da se jih razdeli. foe zaman — ker deželni zbor ne dela! Jako važno nalogo bi imel tudi deželni ikor v pos p eše van j u železničarstva. bogatstvo dežele je tesno zvezano z mrežo Hemic. Brez železnice se ne razvije nobena a, trgovina, noben tnjski promet, brez niice ni oddaje kmetijskih pridelkov, ni ce- i uvoza gotovih predmetov. Cela vrsta važ- ielezniških vprašanj čaka na svojo rešitev. Kako težko čaka tudi velik del prebivalstva i» rešitev raznih šolskih zadev. Prav nogo je še storiti glede strokovnih in japredno-izobraževalnih šol; kajti urno na tem polja je Štajerska skoraj najbolj no^ala kronovina. I Jako važna bi bila tudi ureditev učitelj-ikih plač, nadalje plač kmetijskih (Oidarjev ter kmetijskih lesnih delav-te*. A vse to se ne zgodi, ker — deželni zbor it dela. Delati pa ne more, ker slovenski po-j obstruirajo. (Naprej prihodnjič.) ršiti. ah. o je o se raz-istah od-ael v ežel-ah->žela dgo-. de- . To ;i na tem, a ali >ula-•egu-Item ko« M *m Ji* taj«|i »■WW- itiuiV .2 nogo Dopisi. Mft bji«e .zato. kodo -.aiah itto, roijev mm lepo- Vurberg. Neki mi po zahrbtnem napadanja h dobro znani dopisnik me že dalje časa v ,Slov. gospodarju" indirektno napada, a zdaj pe pa naravnost izziva. Oprostil mi pa bo, da nridi pomanjkanja časa mu šele sedaj odgovarjam. Pisal je v 33. številki „Slov. gospodarja", občinske volitve .bližajo, kako »otajerci-JBa" agitirajo (sploh je pri vas vsak enkrat , drugič „Štajercijanec" in „brezverec", Mer sam kaj misli in lastno prepričanje raz-ra), kje imajo isti shode, koga so že za ana določili in več jednakih kolobacij, za latere mi je prav malo mar. Vendar dupis-likn in resnici na ljubo javljam, da so bile volitve že za dan 10. avgusta razpisane in koče n to slavnost že zmalane. Dopisnik naj raje pove, ni bilo 10. avgusta volitev, za ktere je it bilo toliko truda in letanja?! Jelile s samimi vašimi Jakeci je izvršiti niste mogli, kakor ste »Mili. Iz tega namena ste več volilcev iz volilna imenika izpustili, soseske karčovinske, ktera pMnje za grajskim od največjega posestva da-tek, in ktero prejšni župani (ki so pa še bili [taki gospodje na primer pred 40 tirni letmi potem Kolarič, Domiler, Zorko in Goznik) imenika črtali niso, še vi vsled re-e vpisati niste hotel. Nasprotno ste vpi-osebe, katere nobenega davka v občini ne plačajo ter še se bahali, da reklamanti še vseh npak v imeniku niso našli. Našlo pa je menda itd napak c. k. okrajno glevarstvo, zato Vam f pa volilno oziroma reklamacijsko postopanje «tavilo . . . Zakaj pa ne vlada pravica tudi tikaj, a katero se pri vsaki priliki ponašate it katero ste meni že meseca novembra 1910 priporočali ? Da smo bili pri Dolinšeku orani, je res, in ko bi prišel še ti zraven, bi nas bio vseh pet. Ali smete zborovanja imeli samo »? Zakaj nisi prišel zraven še ti, bi slišal kaj »je govorilo, da bi potem resnico »Gospodarju" prodal lahko. Pri nas te nikdo ne bi naganjal, kakor bo župnik na zborovanju dne 1. avgusta »kli v občinski sobi: kdor ni naše stranke, uj se odstrani! Ali so g. žnpnik samo za nektere stranke župnik na Vurbergu, ne pa za vse ? Lepo bi bilo, da bi vse stranke, katere so nastale šele po njihovem prihodu na Vurberg, povabili na zborovanje, ter stranke, katere so morebiti na krivem potu, podučili in združili v eno stranko, tako da bi bil en hlev in en pastir. To bi jim bilo pač v čast! Dopisnik je dalje pisal, da smo določili Zelenika za župana, ker je največji svoražnik župnikov. Kolikor vem, se je pri nas še malo agitiralo, tudi Zelenika ni bilo potrebno, ker smo že 7. julija vedli, da še volitve ne bo. Vemo pa, kdo je od koče do koče agitiral in kaj vse se je obljubovalo. Vete pa tudi vi, komu znate hvaležni biti, da zaradi vašega postopanja že sedaj z kazensko sodnijo niste v dotiko prišli? Zelenik pravi: jaz goipoda župniku nimam biti, če me pri unru pusti, zakaj svoražnik; pač pa so oni menda moj sovražnik, ker so na omenjenem zborovanju zbo-rovalcem rekli: Zelenika in Horvata ne volite! S tem si gotovo v občini prijateljev ne delajo. Midva z Zelenikom pa sma menda zato najta-večja hudobneža v občini, ker berema tudi kaj druzega, ne samo „Gospodarjevih" laži, za kratek čas tudi včasi še občinski red. Dopisnik je daljo pisal, da sem se kot ljubitelj žensk vrgel na pooblastila žensk. Se tako jezite, da ste pri moji svakinji zastonj pooblastilo fehtarili, ker ga je ona že meni popred dala? je že vedla zakaj. Od drugih pooblastil pa veš samo ti, jaz ne! če hočeš o tem kaj več vedeti, pridi s svojim imenom na solnce, če upaš; jaz sem ti volje dokazati, da tudi nisi sovražnik žensk. Pišeš, da bi jaz tudi rad imel neko „šaržo"; tudi to bo je v tvoji krščansko pravični glavi rodilo. Ali nisem jaz tistih „šarž", katere sta g. župan in svetovalec Jakopec po noči za menoj nosila, prostovoljno odložil? G. župan mi je ob dveh ponoči v moji hiši še plačo obljubil, da sem sploh neko „šaržo" sprejeti hotel. Zato, ker mi je takrat dal, pa si je svojo plačo samovoljno zvišal (dokaz obč. računska knjiga)! Da g. Da-metz, nekdanji oskrbnik, iz enega nepodpisanega pisma, katerega sta mu ti in tvoj protek-tor pisala, nekaj ve, je res; a ve le to, da sta dotična pisca nesramna obrekovalca, druzega nič! Da pa veš, da je g. Adametz večji poštenjak kot ti, ki se še podpisati ni upal, ti naznanim, da mi je tisto pismo odstopil, katerega hranim še sedaj kot znak klerikalne značajnosti in znamenje, na kako podel način ste pač vi skušali do gotovih „šarž"priti. Ker pa je tudi g. Adametz iz obč. odbora izstopil, bi te vprašal, ste njega tudi bacnili iz odbora, ker je pri izstopu rekel, da ni zato tukaj, da bi občini osle pasel?! Da bo pa tebi, dopisnik, ložej, ti kakor tudi volilcem naznanim, da nikake izvolitve več ne sprejmem, pač pa se bom svoje državljanske pravice vsigdar posluževal. Leopold Horvat posestnik na Grajeni. Iz Meretinc nižje Ptuja. Dragi „Stajerc", že dolgo nisi ničesar dobil iz naše občine Meretinske, ali sedaj jo zopet prišel čas jeseni, mrzli čas ; treba je, da zagreješ vse tiste Meretinske modrijane, kateri bi sedaj radi župani postali in si z« zobe brusijo za tem prestolom, kakro naš mali Hanzek in še več njegovih pristašev, kateri so zaljubljeni v „ Slovenskega Gospodarja". Pa žali Bog, ako bi vsi ti župani postali; pa ne bode več tak redno v naši občini, kakor je bilo dosedaj, ker je naš dosedajni gosp. župan bil res pravičen in redni poštenjak in naprednjak, boljše kakor vsi ti, kateri se sedaj potegujejo za njegov prestol. Dne 30. avgusta 1912 vršila se je v naši občini Meterinci volitev župana. Nekteri modri gospodi so tudi hoteli, da je glasoval njih Sedlar, kateri je bil takrat v preiskavi in se je moral po volitvi prihodnji drugi teden na c. kr. okrožni sodniji v Mariboru v kazenski zadevi zagovarjati. Ta po zakonu občinske volilne pravice ni imel kakor drugi volilci, in še nekaj več je bilo tacega vmes. Potem je res neki naprednjak štajerski vložil ugovor proti tem vrlim modrijanom, kateri so svojega Sedlarja tako častno sprejeli in njemu volilno pravico takoj izrekli ter nemudoma dovolili, ravno tako kak dragim volilcem, ker se ti modrijani za svojega Sedlarja niso ozirali na zakon. Šele potem se je tem modrim gospodom začelo nekaj tacega sanjati, da niso pravilno volitve izvršili, ker jih je eden opazovalec na to opozoril, kar ni bilo po postavi. Sedaj pa so se obrnili ti modrijani na »Slovenskega Gospodarja" v Maribor, da bi jim en pomagal in so tam opazovalca v štv. 38 z dne 19. IX. 1912 na Btr. 4 objavili, ker ta ni hotel trobiti v njih rog, ampak je ta eden „Stajercijanec" v takratni volilni komisiji na prste stopil in jim kašo zmešal, tako da bodejo še oni modrijani morali počakati, da tudi jim grozdjo dozori ter ne bodejo potem zopet kislega grozdja prešali. čakali bodejo saj do takrat, da pride odgovor nazaj od c. kr. namestnije iz Gradca; boste imeli že vi vsi dovolj časa, da grozdje zori. Ali eden „Šta-jercijanec" je pa že imel iakrat ob času volitve svoje grozdje zrelo, da si je tedaj nekaj sladkega k sebi vzel, da je potem tem modrim gospodom volitev zmešal, katera se ni pravilno izvršila. Tisti „Štajercijanec", ki nemško zna pisat in citat, več razume kakor vsi modrijani v občini Meretinskij, kateri se tako hudo potegujejo za ta mandat; vsi se znate iti še učit, da si boste znali poprej sami sebi pomagat, tedaj šele drugim in da ne boste hodili k „Štajercijanci" prosit, da naj bi on važnejše nemške prošnje delal za tiste modre gospode; saj ste vsi zelo modro učeni, posebno pa še tisti mali Hanzek . . . Siromaki, poprej pred svojim pragom pomedite in sami sebi pomagajte, potem še pridite drugim na pomoč! Res čudno slabo za take modre gospode, kateri si moraje od „Štajercijanca* lepše vzglede učit, da jim bodejo potem volilci bolje zaupali, ker pamet je boljša kak žamet. Dalje prihodnjič. Tebničmar štajerski. Št. Kunigunda na Pohorju. Vsi farmani od Št. Kunigunde pritečemo h Tebi, dragi naš „Štajerc" in Te prosimo za krtačo z ojstrimi ščetinami, da bodemo pokrtačili našega g. župnika, kateri nas želi spraviti v svojo mavho. On si misli, da bode nas Poharce res vodil na svojo gajžlo, kak bi se njemu zdelo. Ali Bog nam je razsvetil um, in začeli smo štrajkati proti njegovim zapeljivim željam. Posojilnico je ustanovil kot zajnko za nas vboge kmete. Lepo in kakor zdaj vidimo hinavsko nas je nagovoril, da nam bode na pomoč; če si kateri želi pomagati, mu ni potreba hoditi v Konjice, da bi si tam isprosil denar na posodo. In res nas je vjel, smo šli h njemu, smo si sposodili, kolikor je kateri potreboval; ali žali žali Bog, ko je nekaj časa preteklo, si je naš g. žnpnik domislil; kak sem mojim bližnjm pomagal, še bolj jih moram odreti; brez vsega opomina nas ja advokatu izročil in nam ogromne stroške naredil. Češto je njegova dolžnost kot dušni pastir! Mi-v bogi Poharci, če bi mi ta božji dar ne imeli, da z lesom kupčujemo, bi morali vse zapustiti in se v tuj nine za kruhom podati; kajti drugi pridelki so pri nas slabi in mi bi se s tem ne mogli živeti. Ali našemu g. župnika je žal, da smo si iz lesa z našimi krvavimi žulji še kakšne kronce skupčevali in se s tem lože preživeli ter naše davke in drnge dolgove plačevali. Prepovedal nam je, da ne smemo piti ne vina, piva in žganje. Ja, mi si te omenjene pijače tak ne moremo Bogve kaj privoščit; ali g. žnpnik, Ti in Tvoja mama ga pač pijeta na izbiro, vino, pivo, žganje, in spet žganje, vino in pivo. Se še kaj spominjaš, ko ei si bil vzel g. kapucinarja „na posodo" za sv. maše brat in Tvoja mama je šnapsa natočila za daritev sv. maše?? A, jaa, — in Ti nas spominjaš, da bi mi novo cerkev zidali. O, naa, za nas je ta cerkev še dobra za ta čas, da bodemo bolj bogati in Ti g. župnik pij v tej cerkvi snaps, to novo bodemo spet na vino navadili, če nam ga bode Bog dal. In opozarjamo Te, da se poboljšaš, nas ni treba na cesti čakati in nagovarjati, da ne smemo h g. Preskerja lesa voziti. Ti se drži Tvoje dolžnosti in službe. Se še spominjaš, ko si lansko leto pustil in pozabil mrtvega otroka v mrtvašnici in sicer tako dolgo, da je mrtvaški duh se rasprostiral in mimo gredoče vabil, da se vsmilijo vbozega mrliča, kateri je bil že čisto raspaden?! No vidiš! Za danes toliko, in bo zmirom kaj, kak dolgo se ne poboljšaš. In če se ne poboljšaš, bodeš dobil nove cokle in potem pa „Adijo". Prizaditi farmani. MOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Steckeo- pfcrd-lilijino-mlečn o milo od tvrdke Bergmaon 4 Co., Telschim a/E. Kos za 80 h se dobi poTsod. 829 Q zastrupi jen ju živine z umetnim gnojilom. Zadnjič smo poročali o žalostni nesreči, ki je zadela nekatere kmetovalce v Thonskem močvirju na Koroškem. Pasili so živino na ravnokar z umetnimi gnojili pognojeni paši in vsled tega je mnogo živine poginilo. Stvar je za nas jako važna, ker mi smo odločni pristaši in zagovorniki umetnega gnoja. Zato hočemo v na-slednem objaviti mnenje, ki ga je povedal dipl. agrarni učitelj g. L. S t o c k e r v Gradcu z ozirom na ta slučaj. G. Stocker pravi: .Zastrupljenje živine ae je zgodilo na paši, ki se jo je kratko časa preje s Tomaževo žlindro, kalijevo soljo in čilskim salpetrom gnojilo. Komaj se je ta gnojila potrosilo, prišla je že živina na gnojeno ploščo; nažrla se je z gnojili potrošenih rastlin in več kosov živine je vsled tega poginilo. Katero teh treh gnojilnih sredstev je povzročilo smrt? Tomaževa žlindra je popolnoma nenevarni produkt in bi živali, ako pride v njeno truplo, prav nič ne škodovala. Istotako tudi kalijeva gnojilna 6ol ne vpliva strupeno; ako bi jo vzela žival v prav veliki množini, bi k večjem drisko povzročila. Zastrup-ljenje v omenjenem slučaju na Koroškem se je izvršilo torej edino po čilskem salpetru. Da je čilski salpeter, v večji množini povžit, strupen, je znana stvar; zato je treba previdnosti pri človeku in pri živali. Ako bi se torej omenjeni slučaj na Koroškem napačno tolmačilo, bi to lahko kmetijstvu v planinskih deželah prav hudo škodovalo. Saj umetno gnojenje pri nas še itak ni dovolj razširjeno. To je obžalovanja vredno, ker potrebuje zemlja večinoma dovoz redilnih snovi tako nujno, kakor živina vsakdanjo krmo. Strokovnjaki, ki imajo veliko izkušnjo, označijo racionelno gnojenje kot najbolj dobičkanosni korak v pospeševanje našega kmetijstva. Ker se za gnojenje travnikov in paš v prvi vrsti Tomaževo žlindro in kalijevo gnojilno sol rabi, ne nastanejo s tem za živino niti najmanjše nevarnosti. V slučaju, kadar se poleg Tomaževe žlindre večjo množino kajnita ali kalijeve gnojilne soli rabi, se za preprečenje mogoče male driske priporoča, da se po gnojenju 3 do 4 dni živine na dotično pašo ne žene. Ako se potrosi tudi čilski salpeter, naj se pusti 8 do 10 dni preteči, predno se žene živino zopet na tisto pašo;-tako bode imel čilski salpeter priliko, da se raztopi in zleze v zemljo. Za zboljšanje Živinoreje je temeljna potreba, da se ozira najbolj na moderno travniško in pašno kulturo; pri tem igra dviganje vsebine redilne snovi v zemlji prvo vlogo. Ako bi se v tem lepi vzgled vpoštevalo, ki ga nam dajeta Nemčija in Švica, potem bi kmalu napredek v živinoreji in preskrbi z mesom čutili. Dobro bi bilo, ko bi se te besede ravno tako razširile, kakor omenjeni dogodek in da bi se na ta način napačna mnenja razpršilo." Novice. Leto 1913 je izredno čudno leto in prati-karji bodejo imeli z njim posebno veselje. Pred-pust pride kmalu, namreč že 4. februarja; v 20. stoletju še ni bilo tako hitrega predpusta in našim .fašinkom" ne bode treba dolgo čakati. Do leta 2003, toroj celih 90 let, ne bode več tako hitrega predpusta. Veselite se torej na prihodnje leto, nežne deklice, ki še niste nobenega moža v svoje zanjke vjele! Velika noč bode prihodnje leto dne 23. in 24. marca, Mebohod dne 1. maja, tako da bodejo ta praznik tudi rdečkarji lahko obhajali; BinkoSti bodejo dne 11. maja. Vse to velja pa le tedaj, ako ge svet preje ne podre! Mesto in dežela. Nemški redakter Roeder izdal je p. k. knjižico, v kateri čitamo tudi sledeče zanimive točke: „ Nikomur ne bode v glavo — 4 — padlo, da ponižuje pomen mesta in tudi velikega mesta. Mesto ima svojo eksistenčno pravico kakor dežela. Mesto je naravno-gibljajoče, dežela pa naravno-stalna; obe tvorita naravno sintezo napredka. Ali prebivalstvo na deželi, kmet, naj ostane v večini. Ne govorim zdaj samo o kmetu kot naravnemu reditelju ljudstva, ki mora biti po kvantiteti in kvaliteti tako postavljen, da uredi prehranjenje naroda — jaz imam predvsem kmeta kot vstvaritelja ljudske moči v mislih. Mesto požira moč; mesto se ne izpopolni samo iz sebe; mesto potrebuje vednega dora-steka ljudstva, ako se hoče vzdržati . . . Mesto mora biti. Ali za milijonsko mesto z velikanskim svojim požiranjem ljudskih in etičnih moči nimamo pametnega vzroka v pametni socialni politiki. Mi s sedanjo Bocialno zakonodajo nismo v položaju, da bi zadržali naraščanje opravičenih mesta v velika mesta pol ali celega milijona. Ali nekaj storimo lahko: kmetijstvo utrditi, da postane rentablo. S tem vzamemo begu iz dežele enega njegovih najgloblejših vzrokov. Zato se danes ne more biti preveč a-graren, marveč le premalo agraren. Vso našo zakonodajo naj bi prešinil pametni agrarni dnh. Mesto kot element gibčnosti si pomaga samo; za deželo, faktorja stalnosti, mora skupnost nastopiti. Enostranski razvitek velikih mest je rop na naši ljudski moči . . . 111 letni ženin. V mestu Helena severnoameriške države Arkansas se je te dni 111 letni zamorec Aleksander Sandy z neko 60 letno zamorsko krasotico poročil. Stvar ni šala, temveč baje resnica. Najstarejši ljudje mesta Helena se spominjajo, da so .strica Sandy" že pred 70 leti s tremi odrašenimi sinovi poznali. Sandy trdi, da se ve še natanko spominjati na vhod angleških vojakov v Washington leta 1812. Pač redki slučaj, da človek sploh 111 let živi; a da se v tej starosti celo še ženi, to se pač tudi v Ameriki še preje nikdar ni zgodilo. Zaslužek modernih zdravnikov. Pri nas se trdi, da zdravniki v splošnem ne zaslužijo mnogo. Paš pa se amerikanskim zdravnikom dobro godi, kakor poroča to list .Nos Loisirs." Dr. W. C. Browning vzdravil je n. pr. milijonarja Magec in dobil zato okroglo 1 milijon kron plače. Profesor Kelleg v mestu Baltimore zahteva za zdravljenje žene nekega bogataža vsak dan 7000 kron. Za eno samo operacijo je dobil profesor A. Mac Lane Tiffany 50.000 kron. Profesor Chambre8 je dobil 35.000 kron, ker je ozdravil nekega jetniškega direktorja, ki so ga jetniki smrtnonevarno poškodovali. Profesor Parker v Chicagi zahteva za vsako operacijo 70.000 K. Seveda so ti znameniti zdravniki izjeme. A tudi v splošnem stojijo si amerikanski zdravniki, ako razumejo svoj „kšeft", prav dobro. Največja zastava sveta. V mestu Los Angelos v Kaliforniji nesli so zadnjič amerikanski vojaki zanimivo zastavo z zvezdami. Zastava je največja sveta in meri v dolgosti 35 metrov, v širokoati pa 17 metrov. Ta zastava ima pomenljivo zgodovino. Naredli so jo svoj čas v spomin amerikanskim vojakom, ki so se borili v špansko-amerikanski vojni. V tej zastavi je za vsacega amerikanskega vojaka en .stih" šivanjke. Maščevanje na Korziki. Na otoku Korzika živi še jako maščevalnoželjni narod. Zadnjič je bil v vasi Qeurciolo kovač Bugotti ustreljen. Kot morilca so izpoznali nekega Paoli, ki je iz ječe ušel. Ta Paoli je bil svoj čas na večletno ječo obsojen, a posrečilo se mu je pobegniti. Komaj na prostem pričel je z neverjetno krvoločnostjo vse svoje sovražnike, ki so kot priče proti njemu izpovedale, zasledovati. Vse skupaj je ustrelil 24 svojih sovražnikov. Iz Spodnje-Stajerskega. ..Narodna" polemika. Zadnjič smo napisali uvodni članek, v katerem smo starišem priporočali, da naj pošiljajo svojo deco t nemške šole. Naše tozadevno stališče je itak znano: nemščina je danes neobhodno potrebna, vsaj za človeka, katerega pamet sega dalje nego njegov nos; v slovenskih šolah se otrok že zaradi zagrizenosti „narodnih" učiteljev nemščine ne priuči; zato pa otroka v nemške šole! — To smo torej letos zopet enkrat napisali. Komur se to mnenje ne zdi pravo, — prosto mu! Naj si stvar drugače tolmači in naj svoje mnenje pove, v dostojni obliki pove! Pa znana je stara pesem: kdor ne ve pametnih argumentov, ta najde psovke kot odgovor. In tako so na naš članek slavni .narodnjaki* tudi s psovkami odgovorili. Vboga zakotna „Sloga", ki jo danes ne Nemec, ne Slovenec, ne liberalec, ne klerikalec ne mara, in katera že v zadnjih vzdihljajih leži, nam je „odgovorilaK s celo kopico ostudnih peovk, In urednik „Narodnega lista", ki itak nima nič opraviti, ker ga je njegova pesniška „moja' odslovila, je v prirojeni lenobi ponatisnil ,Slc-gino" čečkarijo . . . Zakaj nam gospodje ne povedo, kaj smo napačnega napisali ? Zakaj n« le psujejo ? Pač slaba vest! Le v sramoto tem .narodnim" psovkarjem, katerim se pač pozna, da so bili vzgojeni v „narodni" slovenski Soli. hočemo na članek „Sloge" in „Narodnega lista' par besed odgovoriti. Prvič ni .Štajerc" noben .agent za nemške šole." Kajti nemške šole so tako prenapolnjene, da se stotero otrok ne mote več sprejeti; take šole torej ne potrebujejo nobenih „agentov."Drugič je nesramna .narodna' laž, da se poje v naših šolah pesmi .Deutsch-land, Deutschland uber alles" ali pa ,Wacht am Rhein" namesto avstrijske himne. Res pi je n. pr., da so zadnjič žena slovenskega nad-učitelja in drugi prvaki v sv. Lenartu slov. gor. pobegnili iz cerkve, ko so otroci nemške šole zapeli cesarsko pesem. Naravnost gnusno fari-zejstvo je, ako slovenski „narodnjakarji° hlinijo avstrijski patriotizem. Od srbske vlade podkupljeni ljubljanski list .Jutro" se je tiskal v tiskarni slovenskih učiteljev. Molčite torej raje o vašem .avstrijstvu", gospodje narodnjaki, ki ste v času vojskine nevarnosti na avstrijske vojake kamenje metali in srbskemu Jurčeko „živiq' vpili . . . Sicer pa je ta .narodna" jezica bol) smešna nego nevarna. Naravnost .za poč't" jt ta-le stavek iz omenjenih „narodnih" lističe?; »Marsikateri nemškutarski falot bi gotovo nd menjal z bogatašem, ki govori le slovenski." To je res, gospodje! Faloti bi že z vašimi bogataši radi menjali,—: to yam do zadnje pičice verujemo. Ali malo veljave dajete narodnjaki slovenskim bogatašem, ako jih stavite v eno vrsto1 z nemškntarskimi faloti! In žalostno je, ako hočete v slovenskih šolah le to doseči, da vas bodejo faloti zavidali! Za falote se mi res ne potegujemo, te vam že privoščimo ... V ostalem pa se naj narodnjaki potolažijo, kajti -kmalu bodejo posamezni njih pristaši zopet k nam fehtati prišli, da naj spravimo njih de«| v nemške šole. Organist mestne farne cerkve? Ptuju je venuar hud ,,narodnjak" in njegova žena bi gotovo v omedlevico padla, ko bi morala nemško besedico izpregovoriti; svojo deco pa pošiljata le v nemški »Kindergarten", ki je podpiran od nemškega „Schulvereina" in, če se '| ne motimo, sta izprosila celo znižano ceno. Takih slučajev pa je stotero. Gospodje »narodnjaki" pa se ne upajo nič reči, ker reflektirajo j na »slavnostne obede" v župniščih ... Mi-1 slimo, da smo s tem za enkrat dovolj povedali! Papagaji . . . Politični duhovniki "na Slovenskem pričeli so v novejšem času zopet mladino hujskati, kvariti in na nepoštena spravljati. Kmetske fante lovijo v svoja „čakar-ska" društva in jih napadajo ter šnntajo v po-nočevanje in pobijanje. In dekleta Bzdružujejo^ v svojih .Marijinih društvih" ter jih smešijo f vsej javnosti, tako da se mora pošteno kmetik&j dekle z gnusom od te komedije odvračati. Nam seveda prismojene prireditve teh .kercelverei-nov" ne škodujejo. Smilijo se nam le kmetabj dekleta, ki jih Berki, Rabuzeki, Zorkou e con-pagnia bella v neumnem sovraštvu vzgajajo. N* ravnost značilna je bila v tem oziru prireditev .dekliškega shoda" v Cirk ovcah, kisejel vršila teden dni pred velikim požarom. Poroči smo že o tej prireditvi in zato ne moremo vei nam o tej stvari dopOBlanih dopisov objaviti,! Povedati smo hoteli le, da se „Slov. gospodar1 led v Am« o dekleta sdam Mur nesramn Kine dek ladke gret nastopili azano, če klicala Kepi nemšl iko »devi ošteno ne omače de srcu" go> llitičnemi slovens lo življer oč je go-pri tem j ne. Tu tam „pe p." Saki nismo ala žgar, Hajdine i šr imaj da račice ] rekla p v." K* tako j i je to ,. popolne im tako se jim ^jpaj zt lo, aki ega. priva že nje i emo o Bol. ju, bc ,h ohn bi par im sh vemo, tndi pj ne člo [ Slovi Ni odiosi vazi sel k Ji na modni vetov£ za či očeta In, O ega o idu pc hvs kega da je bolj in : o na p valežni ;em." Ijmena ti do bi ; uran i Nikdo b dar na »lanci ts Vbl da so i nerodni sam iz teh starih in mladih devičič jav«| ^ntizen norčuje. Dokaz temu je poročilo, ki ga ji javil ta list vseh spodnještajerskih tepcev o kovškem shodu. Evo par cvetk: Poštenjak nik Muršič, katerega tolpa zna že šipe je rekel n. pr. -. .Vsak človek ima 3 glavne] dušne sovražnike, dekleta pa 9." Mnršič torej dekleta niti k ljudmi ne prišteva. Siesj pa imajo klerikalna dekleta še enega sovražniki in to so — politični kaplani, ki morajo napo- .politik to, d vpijoče dolgo v em in, k .j. K! lovens iim a em: ajde nek rili. nec, ara, a je . In nič 3za" Slone nas tem zna, Soli, sta" )ben e so nore no-ina" ;sch-acht 3 pa nad-gor. šole fari-inijo kup-v ti-ije o :i ste )jake ivio" bolj :" je .Cev: < rad . " To ataši veru-slo-vrsto ako t vas is ne | ostati — 1 >et k deco :ve v 5gova mo-deco ki je če se . Ta-arod-tirajo Mi-sdali! Slo-mla-pota iukar-v po-ljejo" šijo v letsko Nam verei-»etaka com-o.Na-editev se je •ročali o več javiti. odar" iv no je ob-o cir-: žup-bijati, »lavne torej Sicer ažnika napo- klet j Ameriko pobegniti. »Gospodar" pravi, da z ,napeto pozornostjo" poslušale be-Jliršiča o „nevarnem plesa, prešestovanju pnmnem znanju." Verujemo, da so se polne muzale, ko jim je župnik take e razlagal ... V Napastovi krčmi itopilo kar 17 deklet! ! Natanko še ni do-o, te so vse device. Neka Julka Klasinc bls na »boj" zoper grde nemškutarje. uškutarji ji baje bolj dopadejo, pa za mco" ne marajo. Take fefle, ki si niti Dosa obrisati ne znajo, naj se raje za delo brigajo. Kar je dr. Hohnjec o »Šta-govoril, nas pusti hladno. Povemo temu mu agentu le to, da naj raje nesnago h farovžih pometa, pa bode imel i dosti opraviti! Neka mladenka iz f govorila „o treznosti" ; pa ne vemo, ali ton na pijančevanje po farovžih mislila ?ddi iz Ptuja je prišla neka Kovačič in |,peaen" deklamirala, ki jo je sama ,,zlo-Sikrabolt! 0 tem pesniškem talentu pa nič slišali. Bolje bi bilo zanjo, če bi iganjce kuhati. Deklina Godec ali Gobec dine je kričala v ,,boj zoper Štajerca in šnops." Končno je postala hripova in jla so jo s „štamperlom" Straschillove pokrepčali . . . Neka Marička Kranjc ^pomenljivo, da »obetajo dekleta obilno iani so bili s to obljubo zadovoljni. šlo naprej ... In zdaj vprašamo: |» »vzgoja" ? Neki kmet v Cirkovcah nam noma pravilno pisal: „Ker se duhovni-dopadejo taka tercijalska zborovanja jim posreči veliko število teh lenobopasnic jbobnati, bi nas kmete pač iz srca ve-ako bi nam v času našega polj-j» dela, ob okopavanju, sušenju, žetvi rivabili te tercijalke. Ker je pa to delo ie končano, privabite nam jih svinjam \ rovat, jih bodemo dobro plačali in ne ■• od njih krone pobirali kakor politični Bolje se jim bode godilo kot pri zboro-.bodejo vsaj site in nas ne bodejo po 5 obrekovale, da nimajo Cirkovljani toliko, par lačnib tercijalk nasitili" . . . Toliko Tercijalke naj le naprej klepetajo; so le dresirane, kakor papagaji, lipar besed „govorijo", čeprav imajo ptičjo t človeško pamet . . . Slovenski poslanec in puran. „Slov. nar." |,Neki spodnještajeraki poslanec — nomen —■ je posredoval za neko vas v zadevi pri političnih oblastih in je ^1 končno tudi lep uspeh. Vaščani so mu na neki način pokazati svojo hvaležnost. fcdernejši možaki so stopili skupaj in se itovali, kaj bi bilo najbolje storiti. Eni so a častno občanstvo, drugi za dober obed ij&ta županu, tretji za zaupnico na javnem k, Obveljala pa je slednjič originalna ideja občinskega svetovalca, naj se pošlje go-»slancu v priznanje za njegov trud, v hvaležnosti in zaupanja vseh vaščanov — ?a purana. Rečeno, storjeno. Pripoveduje ije bil gospod poslanec te naravne zaup-bolj vesel ko eventuelnega častnega občanih navdušenega slavlja na vaškem političnem gospodi poslanci imajo v svojem imem življenju vendarle časih vesele trenutke, l precej tehtnih dokazilih vidijo, da so še Sni in pametni ljudje na Spodnjem Štajer-f — Skoda, da »Slov. narod" ni povedal ■n tega dičnega slovenskega poslanca! Kajti bi poslancu očital, da se pusti s pitanimi mi podplačati in da to ni posebno častno ? do bi tega ne storil, kajti — mi živimo ven-ii Spodnjem Štajerskem in tukaj so po-' taki, kakor nikjer drugod . . . bogi narodnjaki. Mi nimamo nič proti temu, ■» slovenski narodnjaki grozuvito neumni, "' in nesrečni. Vsa njih » politika" je »dile-" in „šport" ; le posameznikom nosi ta a" nekaj dvobiža. Jezi nas pravzaprav p, da so ti gospodje narodnjaki tako nebo-otročji . . . „Štajerc" obstoji zdaj že vrsto let. On je zapričel boj proti večidel m odiranju slovenskega ljudstva in to v ko je bilo treba pogumnega moža za tak Klerikalci, ki so gotovo največja moč na im, ker razpolagajo z verskim in cerk-om, so se zaman trudili, da bi „Sta- l — 5 — jerca" ugonobili. Nasprotno, — klerikalna dostikrat zločinska hujskanja nas je napravila močne in krepke. Zdaj pa so prišli nakrat liberalni, baje liberalni narodnjaki. Namesto da bi se ob naši strani proti klerikalizmu borili, so pričeli svoj sicer neškodljivi strup proti nam bluvati. Ako je klerikalizem, gad, potem so narodnjaki belouška ali slepec, ki se ga nikogar ne vstraši. Psovke proti Nemcem so narodnjake tako daleč spravili, da so danes bankerotni . . . Proti vedno doslednemu »Štajercu* pa se je ustanovilo celo vrsto listov. Na tucate teh listov se je ustanovilo in vsa sredstva se je zanje izrabilo. Pa brez najmanjšega uspeha. »Domovina", »Slovenske pravice", »Slovenski Štajerc", »Narodni dnevnik", — vse je vrag vzel in zapustili so le v knjigovodstvu tiskarn neprijetne spomine. Zdaj imajo ti narodnjaki le še »Slogo" in »Narodni list". Svoj čas je imela »Sloga" vsaj nekaj malega pomena, ker je bila »leibžurnal" dra. Ploja. Ali pametni človek res ne razume, zakaj niso »Slogo" pokopali, ko so pokopali politično veljavo Plojevo. »Narodni list" je le nekak žalostni rudiment iz časov, ko so dr. Kukovec, Spindler in njih previdnejši prijatelji mislili, da se bode usoda slovenskega naroda še pri celjskem »grenadirbirtu" rešila. Zdaj umira »Sloga", kajti denarja ni in odjemalcev tudi ni, ki bi prazno slamo tega bedastega lista za oves jemali. Kmalu, kmalu nas bode »Sloga" zapustila. Ciril-Metodovo družbo se je hotelo izrabiti, da bi napravila iz »Sloge" nekak »list za obmejne Slovence". Ali »obmejni Slovenci" so se lepo zahvalili, ker nimajo pravega zmisla za to »duševno hrano". Na drugi strani se »Narodni Hat" tudi nikomur ne dopade, menda niti njegovemu uredniku ne. In zato bi »shod narodne stranke" najbolje storil, ako bi Kemperla za urednika »Narodnega lista* sprejel. Nekateri hočejo tudi pokojno »Domovino" zopet oživeti. Pa ne vemo : pustite mrliče pri miru! . . .' Z eno besedo: narodnjaki so reveži, veliki reveži, in kdor ima kaj srca, se mora z njimi jokati . . . Za uradnike na posestvih. Piše se nam: Splošno društvo uradnikov na posestvih na Dunaju (»Allg. Guterbeamten-Verein"), ki je, kakor znano, stanovska organizacija avstrijskih uradnikov na posestvih, vprizori dne 2. oktobra ob priliki »Graškega jesenskega sejma" v Gradcu, hotel »Wiesler" ob 3. uri popoldne potovalno zborovanje, pri katerem se bode ustanovilo okrožno zvezo za Štajersko. Prvi podpredsednik društva dr. Heinrich pl. Haerdtl govoril bode o postavi za uradnike na posestvih, opravitelj ces. svetnik Otto vitez pl. Egger-Molswald pa o nekaterih aktuelnih vprašanj ah tega važnega stana. Neposredni davki. Tekom IV. četrtletja 1912 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemnin-ski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-uajemninskega davka in sicer: 10, mesečni obrok dne 31. oktobra 1912, 11. mesečni obrok dne 30. novembra 1912, 12. mesečni obrok dne 31. decembra 1912. II. Občna pridobnina in pridob-nina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: IV. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1912. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne bla-gajnice potom odbitka po osebah ozirom blagaj-nicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 2. poluletni obrok dne 1. decembra 1912. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14. dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer no samo od državnih davkov, ampak v zmisln postave z dne 15. januarja 1904. 1. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan 13 v in se morajo izračnniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne plačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. Samomor v ječi. V Mariboru se je v ječi obesil kaznenec Anton Mannt. Bil je zaradi umora na 10 let ječe obsojen, od katerih je že 3 leta presedel. Surovi pretepači. Na poti v Šele pri Brežicah je kmetski fant Martin Petelinec prepeval. Zaradi tega ga je fant Franc Voglež z dvema enako surovima tovarišema napadel. Pretepli so ga s poleni in nožmi tako močno, da je Peteline smrtnonevarno ranjen. Ubijalca Vogleža in njegove tovariše so zaprli. — V Straši pri Slov. Gradcu sunil je kmetski fant Anton Susec posestnika Johana Schmidhofer z nožem in ga težko ranil. Porotno sodišče v Mariboru. Hlapec Janez Soba iz Pobrežja pri Mariboru je hlapca Franca Vake hudo pretepel.. Potem je vzel še gnojne vile in je hlapca Frangeša tako hudo po glavi udaril, da je ta čez par ur umrl. Ubijalec je bil zato na 5 let težke ječe obsojen. — Vžit-kar Matej Bohak je v Vrhovljah zažgal hišo posestnika Križanic in napravil na ta način za 2000 kron škode. Požigalec je bil na 37* leta težke ječe obsojen. — VroČO ..ljubezen" ima menda posestniški sin Franc Golob v Zabukovju. Zadnjič šel je k oknu svoje izvoljeuke Amalije Grabič. A namesto dekleta je prišel oče, ki je pričel s pošteno gorjačo po zaljubljenem fantu udrihati, To je Goloba tako zjezilo, da je vse šipe pobil in pričel v hišo kamenje metati, tako da je moral Grabič 8 svojo družino pobegniti. Fanta so soduiji naznanili. Nezgoda. 75letni zidar R. Maier v Radgoni je padel pri delu 3Vi metre globoko iz »grušta." Smrtnonevarno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Preprečen požar. Pretekli petek zvečer proti 9. uri opazili so ljudje, da gori v podstrešju trgovine Senčar v Ptuju. Prihiteli so hitro in pogasili ogenj, ki se je bil že pričel razširjevati. Gasilci 80 bili alarmirani, a jim ni bilo treba več vmes poseči. Ogenj je nastal bržkone zaradi brezvestne lakomiselnosti kakega smrkolina. V Senčarjevi hiši mora sploh čudni red vladati, ker se mora javnost tolikokrat z njo pečati. Mislimo, da so tam mokronosi učenci preveliki gospodje. S tako lahkomiselnostjo se lahko velikansko nesrečo povzroči. *. Srečni lov. V Šoštanju je ustrelil g. Adolf Orel zajca, ki ima 5 nog. Peta noga mu visi od leve rame. Čudno žival so izročili nekemu preparatorju. Surovi sin. Sin kolarja Steblovnik v Retju pri Gornemgradu je pretepel svojega očeta, za-kar se bode imel pri sodniji zagovarjati. Izpoznani ropar. V Konjicah so prepeljali orožniki nekega Alojza Bogovič pred barona Vaja. Le-ta je izpoznal v Bogoviču enega roparjev, ki so ga letošnjo spomlad v Lussiu-Piccolo napadli in z revolverji prisilili, da jim je izročil 500 kron denarja. Veliki požar. Dne 21. t. m. se je zgodil v Cirkovcah pri Ptujn velikanski požar, ki je vpe-pelil 12 hiš in gospodarskih poslopij z vso krmo, premičnino in pohištvom prebivalcev. Baje so se otroci z užigalicami igrali in so na ta način ogenj povzročili. Goreti je pričelo ob 6. uri pri posestniku Francu Ploj. V razburjenosti so za-mogli posestniki le na rešitev živine misliti, ki se je večidel tudi posrečila. Sosedna gasilna društva so bila napram velikem tem požaru brez vsake moči. Zopet nož! V Pintarjevi gostilni t Planini so se fantje zaradi deklet prepirali. Kar nakrat je vzel kočarski sin Janez Tacer nož. Zakričal je: »Zdaj mora kri teči!" in sunil hlapca Vidmajer v hrbet ter v rebra. Potem je sunil še hlapca Franca Žibret v vrat. Oba sta težko ranjena. Ko so drugi fantje polena zagrabili, je divjak pobegnil. Nepoboljšljiva tatica je 18 letna Justi Zdolšek. Vkljub njeni mladosti je že zaradi tatvine predkaznovana. Zadnjič je zopet čevljarju Kodriču t Celju mnogo usnja ukradla. Čevljar pa jo je zasačil in so jo zopet okrožni sodniji oddali. Divjaški pretepači. Pri nekem plesu v Juharjevi gostilni pri Konjicah so se fantje stepli, seveda kakor navadno v naših poklerikal-jenih krajih, z nožmi. Anton Rubin je bil hudo tepen. Vinkota Lavrenčič sunil je nekdo z nožem v roko. Tudi Ana Ratej dobila je z nožem — 6 — sunek v nos in v tiho. Fanti Napotnik, Prosen-jak, Verhovšek in sestre Ana, Barta ter Matilda Ratej so šli potem na prosto ter so vsacega, ki se jim je približal, pobili in z nožmi osnvali. Bartlu Ribič so odrezali desno nho. Krčmarja Jnharta, ki je hotel fante pomiriti, so smrtno-nevarno ranili. Jožefi Ribič so desno roko zlomili. Orožniki so vse te divjake zaprli. Ko bi duhovniki manj politike uganjali, pa bi ne bilo takih divjakov! Vlom. V Stari Novivasi pri Radgoni se je izvršil zopet vlom. Pri posestnika Pailu so ukradli tatovi mnogo boljše obleke, pri ekseku-torju Tranzu pa precej perila. Skupne škode je za 200 kron. Tudi pri nekem tretjem posestniku so hoteli tatovi vlomiti, pa se jih je pravočasno pregnalo. Roko Odtrgalo jo pri delu v Burgovem mlinu v Jurovcih pri Ptuju mlinarskemu pomočniku Alojzu Prapotnik. Nesrečneža so odpeljali v bolnišnico. Iz Koroškega. Dr. Brejčeva pota. Piše se nam: Kakor listi poročajo, je „ poslanec" — Brejc v Abbaziji imel shod z „jugoslovanskimi", hrvaškimi in srbskimi poslanci kot „zastopnik koroških Slovencev*. Tam so skovali novo Jugoslovansko kra-Ijevstvo". Brejc, rojen „ Boučan" je tam Korošce prodal. Hvala Bogu nas Korošce ta osoljeni doktor še nima vse v žaklju in spregovorilo bode še ljudstvo, jeli se damo prodati. „Boučani" nas Korošce še ne bojo prodali. Morda je bil ta Tol-minc po domačem Boučan poslanec črnuhelnov, a prostega koroškega ljudstva ne. Bog nas ob-vari takih „zastopnikov", ki se mastijo in obogatijo pri revnih kmetih. Priromal je nek Boučan Cez Kranjsko in Ljubel V lepo Gorotansko, Da bi Korošca vjel. Prilizoval se je ta maček In sladko govoril, Da bi si kako miško V žakelj pridobil A zlezlo je v škopec Le malo krtov mu, Te črne, nočne brate Odnesel je domu. Z žakljom je napel jo Do jadranska morja V lepo Abbacijo Da miške tam izda. B Prinesel sem koroške Vam miške, gospodje, Ki so mi prav neumne Vse not v žakelj šle" . . . O joj, ko žakelj „ofna" Vun krti lazijo, Ki se pred čistim solncem Pod frake skrivajo. Šmarjeta pri Velikovcu. Piše se nam: Za tukajšnji vodovod dovolila je dežela 2000 kron, vlada pa 4000 kron podpore Upati je, da pride kmalu še podpora poljedelskega ministerstva; potem bi se z zgradbo pričelo. Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v občini Waisenberg so bili sami naprednjaki izvoljeni. Čestitamo! Šteben pri Doberlavasi. Piše se nam: Naše . prometne razmere so tako neprijetne, da je treba o njih v javnosti potožiti. Sedanja poštna zveza je popolnoma neprimerna, nezadostna in potrebam neodgovarjajoča. Naš kraj ni majhen. A vsakdo mora n. p. po vrednostne pošiljatve do oddaljenega poštnega nrada v Globasnici sam iti. Navadna pisma se z dobroto drugih oseb in s šolsko deco adresatom prinaša. Da pri tej priložnosti poštne stvari, med njimi tudi take, ki so jako nujne in važne, mnogokrat več dni in tudi cele tedne potrebujejo, je dokazano dejstvo. Po sedanji zvezi je pošta 10 ur čez gore in doline po neprimernih cestah na poti; v zvezi s poštnim uradom v Šmihelu pa bi potrebovala le 2 uri. Omeni naj se še, da bi se 8 tako ugodno zvezo potovalo po lepi deželni cesti in dobri občinski poti ter skozi napredujoče vasi, kar se doslej ne godi. Naj bi torej slavna poštna oblast vendar enkrat pametnejšo in ugodnejšo zvezo dovolila! — Gospod Jos. Lamprecht p. d. Zanki tukaj uredil si je najmoderneje napravljeno hidravlično mošterijo, ki jo žene voda. Vabi interesente prijazno, naj jo prav mnogokrat posetijo. — Z zgradbo našega vodovoda (Hochquellenleitung) se je zdaj prav dolgočasno pričelo. Žal da se rabi doslej le tuje ljudi, medtem ko čaka mnogo domačinov težko na delo. Št. Lipš pri Rajneku. Piše se nam: V našem kraju je že tako mrzlo vsled slabega vremena da bi skoraj že treba bilo sobe kuriti. Na Št. Krištofovi gori je že večkrat padel sneg; ubogi kmeti imajo še oves znnaj in se trudijo in trudijo za življenje, da bi imeli črez zimo hrano. Otavo sploh ne morejo pokositi in so prisiljeni kmeti, živino popasti dati. Kaj bo potem po zimi ? Odlikovani gasilci. Za 26 letno zvesto delo v službi gasilstva bili so v Zgornji Beli sledeči člani tamošnje prostovoljne požarne brambe s častno medajlo odlikovani: B. Ertl, Joh. Merlin, A. Pachler, Jos. Singer, Jos. St&dler in Jos. Zerobin. Čestitamo! Ovce kradel je Luka Pecnik v Goricah pri Unterdrauburgu. Pokradel je raznim posestnikom 5 ovc. Divji lovci. Jožef in Johan Perečnik, Gregor Adam in Simon Bogatine v Gaisbergu so brez pravice streljali srne in se bodejo morali vsled tega pred sodnijo zagovarjati. Zaprli so v Beljaku hlapca Petra Popečnik, ker je svojemu gospodarja Michelitschu v občini Gummern 600 kron denarja ukradel. Nezgoda. Posestnikov sin Paul Jager v sv. Štefanu padel je iz podstrešja gospodarskega poslopja 5 metrov globoko. Obležal je nezavesten in s težkimi poškodbami. Konji splašili so se žnpanu Adolfu Pichler iz Pusarnitza, ko je ravno čez željezniško progo peljal. Zupan in njegova dekla sta padla iz voza. Dekla je bila pri temu tako težko ranjena, da bržkone ne bode več okrevala. Ponarejeni denar. Neki trgovec v Celovcu je dobil ponarejeni & kronski tolar. Pozor pred takim denarjem! Lov na nevarnega zločinca. V Pontaflu aretiral je policajski agent Fr. Santler nekega sumljivega mladega moža, ki se je hotel na kolesu čez mejo peljati. V uradni hiši je fant agentu revolver na prša postavil in pobegnil. Posrečilo se mu je čez mejo priti in tudi italijanski karabinerji ga niso zasačili, čez par dni se je pač našlo vrečo, v kateri je bilo nekaj anarhističnih spisov, patronov in orodja za vlome. Sumi se, da je bil pobegneli zločinec ali nevarni tat ali anarhist. Doslej še nimajo nobenega sledu od zločinca. Smrtna nesreča. Poročali smo zadnjič, da je v Celovca delavec Jožef Mikala pod vlak prišel. Nesrečnež je potem v bolnišnici na prizadetih ranah umrl. Trojčke dobila je omožena posestnikova hčerka Lina Paskoli v Rosenau b. Tigring. Vsi trije otroci in mati so zdravi. Kolo Ukradel je neznani tat fanta Georgu Sichler v Poggersdorfu. Otrok. Utonil. Posestnica Tereza Rossmann v Abriachu je delala in pustila 1 letnega otroka njene hčerke brez nadzorstva. Otrok je padel v škaf vode in utonil. Detomor? V Železni Kaplji so zaprli deklo Terezo Trunk; dolžijo jo, da je svojega otroka umorila. Nevarni Zločinci. Gozdar Paal Kofler v Aus-serfragantu je zasačil hlapca Pacher in maši-nistu Edlinger na neopravičenem lovu. Tatova sta namerila proti lovcu, a ko je ta dvakrat nanja ustrelil, sta pobegnila. Orožniki so tatova že sodniji oddali. Vboga deca. V občini Untergassen prišel je 14 mesecev stari sinček rudarja Wolwang do steklenice z vitriolom. Nesrečni otrok je iz steklenice pil in pridobil take rane, da je kmalu nato umrl. Povožena je bila v Beljaku delavka Eliza Waidacher. Pridobila je tako težko rane, da je čez par dni v bolnišnici umrla. V spanju obkraden je bil posestnik Jožef Winkler v Golku. Ko je namreč v neki gostilni zaspal, mu je neznani tat 150 kron zmuznil. Slab izgovor. Lovca Johana Schmiel Grossfleisstalu ukradel je neki kmetuki fanti i veliko i kron vredno puško; ko so ga orožniki prij ^'"{ftu rekel je, da je vzel puško le zaradi tega si »h citat« ker je mislil, da je last kakšnega lovskega ti ^tonj Ne vemo, če mu bode sodnija to verjela. »■ Pazite na deco! Dekla Ana Appolaner Prošnje Bistrici poslala je svojo malo hčerko v knhiu pridatel Otrok je prišel ognja preblizo. obleka soje m triricjlf in vboga deklica je na prizadetih opeklinah te Illibu. jutro nmrla. se č Nezgoda. V Paternionu padel je okn [tg|anl sodnik g. O. Resch vsled slabe razsvetlar« neki novo narejeni jarek; zlomil si je ramo.] Pobalinstvo. Neznani lopovi so v ribnj župnika Kocha v Sv. Marjeti pri Patergass« okroglo 300 forel nbili. Vboga deca! Kočarica Johana Schneeh v Stronn šla je na polje po krmo in pK svojega 1 letnega Binčeka samega doma. Vbj otrok je zlezel do škafa vode, padel notri inj utonil, prodno je mati prišla. Nesreča. Pri delu v jekleni tovarni v I je delavec Ignac Dermalz je njegovo življenje v i p lepo 'oljčanah rovljah dobil opekline, da nevarnosti. lepo Po svetu. Duhovnik požigaleo. V vasi Volosakv] grško-katoliški župnik Mihajl Stroki opazil, da imaij gova žena z nekim kmetom ljubavno razmerje. je to tako razburilo, da je kmetu hišo zažgal. ( se je razširil in je polovica vasi pogorela. Župnik s| imel vsled tega pred porotniki zagovarjati. A so blagoslovljenega požigalca s 5 proti 7 glasoiil krivde oprostili. . . Na profesorja streljal je v St. Poltenui Rudolf Hlawatsch. Ustrelil je dvakrat iz revolverja | pa ga ni zadel. Tudi na šolskega slugo je fant i brez da bi ga ranil. Potem pa je sam sebe I Dečku se je baje zmešalo. Velikanski gozdni požar se je Uhsovoji na Ruskem. Prebivalstvo cele vrste vasi jej ralo zbežati. Vbogi ljudje niso mogli ničesar kot | življenje rešiti. V veliki nevarnosti so tudi tamošajij milijonev vredni rudniki. V plamenih je našlo oseb svojo smrt. 50 000 oseb utonilo,? Listi prinašajo grame o grozoviti nevihti na južnem Kitajskem. je tam taifuii (grozni vihar), ki je cela mesta in i vilno vasi uničil. Več kot 100.000 družin je na ' palici. Po viharju je nastala povodenj, v kateri jej okroglo 50.000 oseb utonilo. Napadeni klošter. Od nekega duhovnikaj hujskana množica v mestu Tore del Grecco napadla je tamošnji nunski klošter. Množica je i vrata kloštra že razbita, ko so prišli orožniki in jo i gnali. Voditelja napadalcev, nekega duhovnika, soj prli. O vzroku napada še ni jasnih poročil. Loterijske številke. Gradec, dne 14. sept.: 30, 1, 8, 12, | Trst, dne 21. septembra: 21. 70 27, Namesto Jebertrana.' Koliko otrok se sili, da pijejo >lebe:tran<; ja-l tovo mislijo stariši dobro, a otroci jim bodejo h*| ležni, ako smejo jemati Sco'tovo emulzijo nameni »trana.« Kajti v tem preparatu se duh in okus na« ne opazuje; malim dopade smetanasta ta n niča večidel tako dobro, da pričnejo pri pogledi steklenico skakati in vriskati. Uspeh Scottove emulsjel je — kakor to izkušnja uči — mnogokrat presenelljilj tako da slabotni otroci tovariše njih starosti v tete kakor v duševnem oziiu mnogokrat prekosijo. A« le pristna Scottova emulzija, nikdar ne ponar« Cena originalne steklenice 2 K BO h. Se dobi v vseh api Proti vpoSiljatvi 50 h v znamkah na SCOTT & BOW NE, iS o, z., Dunaj Vil, in pod pozivom na ta list se zgodi enbiatl dopošiljatev poizkusnje po apoteki. Graski jesenski sejen. Le par dni Se nas ločijo i graškega jesenskega sejma, ki bode vsekakor, ako vremenih'ft to dopusti, vredni naslednik dosedanjih teh sejmov. Razveš nsj ze znanih zabav na sejemskem „praterju", kakor n. pr. ribji« hod (Texas-Tex), Senegalaka četa, velikanska morska riba, PiiSi gledišče bolha, krasne železnice, razstave zverin, teatri itd, m-1 malo bode tudi novo malo gledišče, katerega oder je mau, pisalna mizica na kateri plešejo eno ped dolge nežne ML Zanimivo je, da so figure v skriti dvorani resnične in se jih bj votlimi zrcali eno ped velike gledalcem predstavi Najzanimiv* pa bode vsekakor krasni sejem s kmetijskimi »troji. Ure postanejo eeiejse! Vkljub splošni draginji je ari znana firma ur Max BOhnel, Dunaj, IV., Margarelenstrate I glasom ravnokar izišlega cenika cene reducirala in se dobi i snici po fabričnih cenah jako cene solidne ure. Vsakdo dftli zahtevo tak glavni cenik o urah, zlatega in srebrnega blaga Si vsake kupne obveznosti franko ia zastonj doposlan. Postna ■ snica na zgorajšno tvrdko zadosluie. Zanimiv je novi glavni cenik s 4000 podobami i borne svetovne firme c. in kr. dvorni založnik Hanns razpošiljalna hiša v Mostu (Briix) štev. 1698 (CeSko), kajti ia ti /rt. K tenjavs scbmiedlj «Sa^-VP-r^' nja: Tnesen Mariboru i cesti, 1 uro od"')!) (BUtrire, '/, lepo, v« i poslopje, " arad, nec nimi pogoji takoj Franca Novak, * T 840 Pridna a.nriniiitlm j-J Spodnjih Poljčanah; ena tellWOflSWK^S J89m rflteSSleti.UOjJavriilčbBfi Sftfr. IKPe"irVi#jjift 8l?BW|]jI t^ott«**.*'^;,0^«* ■ jezika, sprejme se s dajo enemu gospodarju, .več UtljrMt! A ;ie|»o# »s, 3a kuhmjs Id Oil. 8&Si'!ena in eno . kiBž»aL%%hWfhYl6m^3'i'košto. svinje krioi±i in tfavš mM^jfp'^jipe,'-v Schwabovem mHinu i£\iM$*-Jj'nV 3§*OT: V' pt«ju- Isttf^tf se sprejme «il kravji hlapec. Vpraša/se v Mlinu aH*1j)»"'vBt ; nil rti in '"T|'"l ,.—r I". C. Schwab .-.v/Ptuju. ailodisn ni 9i3(ibilo-jJ4ayprorJaj sta ^*z*&r spadajoči tiha .pod »no hišno dtovile;- r cm hiii: 4 -sobe, STkuhiBis^ Yfilt»na 2 ku 2 sobi, (zelh), iska P^fflk^fe.«1 rT%r5S(?n»XP. 'RrSadBOjodfevje, I trta, ,ki se nabere.na let« čflO l«moštaj.p ' dMltlHIftfc;' I mranop obe bM;meseiii*Višsl&.G&9iKltfffll._. ih v.mStčal>.tnei)o-te •Ka*affi^ipr»Betftve 'za* ltt.dOO vk^'»(feB«it?!Beil.^j)Oa}iS.JMaJla.|i£n^|e se :z.. m stmku Thomaa Doki. Deublergasse 2