No. 21
Ameriška
Mit>h rir^	^
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, March 1 7, 1 987
VOL. LXXXIX
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Reagan prvič kritiziral zaključke poročila Towerjeve komisije — Pravna imuniteta za adm. Poindexterja, zaenkrat ne za Northa
WASHINGTON, D.C. — V svojem tedenskem govoru po radiu preteklo soboto, je • predsednik Reagan branil obnašanje obrambnega tajnika Caspera Weinbergerja in državnega tajnika Georgea Shultza v iranski aferi. S tem je Reagan kritiziral poročilo Towerjeve komisije, ki je trdilo, da Weinberger in Shultz nista dovolj aktivno nasprotovala iranski pobudi kljub temu, da se z njim nista strinjala. Oba vplivna člana administracija sta bila ogorčena nad to trditvijo ■n sta pritiskala na Reagana, naj javno zavrne očitek. Končno je predsednik popustil, kar je baje jezilo njegovega novega vodja Štaba v Beli hiši Howarda Bakerja in druge Reaganove svetovalce. Prej je bil Reagan namreč izjavil, da sprejema vse trditve, izražene v Towerjevem poročilu.
Včeraj so kongresniki in posebni tožilec Lawrence Walsh soglašali, da bodo odobrili Pravno imuniteto za adm. Johna Poindex-terja, bivšega svetovalca za nacionalno varnost v Beli hiši, ki baje razen polk. Oliverja Northa največ ve o iransko-contra zadevi. Doslej ni hotel Poindexter nič govorili o tej zadevi, ker se je upravičeno bal, da bi ga nje-Sovo resnično pričevanje lahko postavilo Pred sodišče.. S pravno imuniteto, se tega !	1 °'ndexterju ne bo več treba bati in, tako
uPajo tako kongresni preiskovalci kot Walsh, bo končno povedal resnico o svoji vlogi in o vlogi drugih. Poindexterja nameravajo tajno zasliševati prihodnji mesec, v maju pa naj bi Poindexter pričal na javnih sejah kongresnih preiskovalnih odborov.
Trenutno še ni govoriti o pravni imuniteti za polk. Northa, ki od odstavitve kot trslužbenca Sveta za nacionalno varnost v Reli hiši ni nič javno povedal o svojih aktivistih v iransko-contra zadevi.
Rfllardova zadeva še škoduje odnosom med ZDA in Izraelom — Izraelci (rdijo, da "imajo več nobenih vohunov v ZDA
JERUZALEM, Iz. — Zadeva Jonatha-Eollarda, ameriškega državljana judov-s e8a porekla, ki je vohunil za Izrael in bil bterl kratkim obsojen na dosmrtno ječo, do-lva večjo razsežnost v izraelski politiki. Ne-ttteri člani izraelske vlade zahtevajo prei-v avo ° tem, kako je mogla izraelska obveš-Cevalna služba vohuniti zoper ZDA, pri tem 'meti v službi ameriškega Juda. Vodilni ^r°gi v vladi vztrajajo pri stališču, da je bila v 0 ardova afera izjema, da o početjih obve-evalnih služb niso vedeli v najvišjih vla-nm krogih, in da kaj takega se ne bo nikoli
1	°novilo. Kljub vsemu temu je vlada poviša-a nekatere člane obveščevalnih služb na še
2	J °dgovorna mesta namesto, da bi jih ka-o °vala. Zadržanje izraelske vlade v aferi je sk /. *° Reaganovo vlado, svojo veliko za-Vpi- .Jenosl izražajo kongresniki, znani kot ee|' za8°vorniki izraelskih interesov, in
v°diielji vplivih judovskih organizacij.
jj(, ^eraj je izraelski obrambni minister je | Rabin dejal, da od Pollardove aretaci-ZDa D.rael nima nobenih vohunov v lJsi ’ k' iščejo tajne podatke pri ameriških ||a^novah- Dalje je Rabin trdil, da pred Po-Še (j0?.1 n‘ R'i° nobenih lakih vohunov, in Hi .a J'*1 tudi nikoli več ne bo. Dobro pouče-vin. 1 v Izraelu pa so povedali ameriškim no-
t’arjer
da menda ima Izrael vsaj še enega
viSo'j|na v ZDA, človeka, ki je baje na zelo em mestu v ameriški vladni strukturi. O
tem so po tej verziji prepričani ameriški preiskovalci. Končno, FBI je mnenja, da so skušali Izraelci rekrutirali vohune med ameriškimi Judi, zanimali naj bi se predvsem za univerzitetne profesorje in študente. V svoji izjavi včeraj je Rabin vse te zaenkrat nepotrjene trditve zavrnil. Govoril je na zborovanju ameriških Judov, ki med judovsko skupnostjo v ZDA zbirajo pomoč za Izrael.
— Kratke vesti —
Bejrut, Libanon — Francoska vladaje v
stiku z raznimi elementi v tej deželi, ki baje imajo stike z ugrabitelji 35-letnega Francoza Jean-Louisa Normandina. Ugrabitelji trdijo, da bodo Normandina ubili, ako Francija ne bo izpustila nekatere libanonske teroriste v francoskih ječah. Še vedno ni nič znanega o usodi angleškega posredovalca Terryja Waitea, ki je izginil brez sledu v Bejrutu pred dvema mesecema. Sirijske enote, ki so zasedle muslimanski del Bejruta, so napravile konec pouličnim bojem ter razorožile pripadnike raznih skupin in gibanj.
Boston, Mass. — Včeraj je Michael S. Dukakis, 53-Ietni guverner Massachusettsa, najavil svojo predsedniško kandidaturo. Dukakis je liberalec, sin grškega priseljenca, advokat po poklicu. Med demokrati aktivno kandidirata že bivši koloradski senator Gary Hart in bivši guverner Arizone Bruce Babbitt. Dukakis, in Babbitt j>ta zaeni*ai. malo
znana v širSi ameriški javnosti. Newyorski guverner Mario Cuomo, ki so ga mnogi politični analitiki smatrali za močnega možnega demokratskega kandidata, je že izjavil, da ne namerava postati predsedniški kandidat.
Helsinški, Fin. — Na parlamentarnih
volitvah je konservativna stranka napredovala na račun socialistov, ki pa še vedno ima prednost. Konservatici zahtevajo pomembno mesto v koalicijski vladi prvič v zadnjih 40 letih. Socialisti in komunisti na Finskem imajo prednost deloma zato, ker je tinska javnost zaskrbljena nad možno negativno reakcijo Sovjetske zveze.
Moskva, ZSSR — Agencija Tass poroča o poplavah, ki so odnesle jez v republiki Tadžikistanu. Ob življenju je najmanj 19 oseb, 6 jih pa še pogrešajo.
Washington, D.C. — Danes bo predsednik Ronald Reagan sprejel v Beli hiši skupino 37 sovjetskih državljanov, članov posadke tovorne ladje, ki se je potopila v Atlantskem morju vzhodno od New Jerscyja. Sovjete so rešili helikopterji ameriške obalne straže. Reagan bo počastil reševalce v posebni slovesnosti, navzoči bodo tudi rešeni, ki sc bodo nato vrnili v ZSSR. Tovorna ladja je prevažala pšenico na Kubo.
Madrid, Špa. — V Španiji na obisku je obrambni tajnik Casper Weinberger, ki seje srečal z najvišjimi španskimi državniki. Španska vlada želi, da bi ZDA znižale število vojakov, nastanjenih v državi. Levičarji so organizirali demonstracije zoper ameriške vojaške navzočnosti v Španiji.
Ankara. Tur. — ZDA in Turčija so podpisale 5-lclni sporazum, po katerem bodo ameriška vojaška oporišča ostala v Turčiji najmanj do leta 1990. V zameno bo Turčija dobila 720 milijonov dolarjev ameriške podpore letos in velike vsote tudi v naslednjih letih. ZDA gojijo odnose s Turčijo deloma zaradi stalnega slabšanja odnosov s socialistično grško vlado, ki je sicci jezna zaradi tesnosli ameriško-turških odnosov.
Iz Clevelanda in okolice
Prodaja peciva—
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti bo imelo prodajo peciva v soboto in nedeljo, 21. in 22. marca. V soboto bo pričetek prodaje ob 11. dop., v nedeljo pa po vsaki sv. maši. Gospodinje so naprošene, da prinesejo svoje domače pecivo oba dni prodaje.
Velika udeležba—
Preteklo nedeljo je bil letni banket Federacije slovenskih narodnih domov v SND na St. Clair Ave. Tudi letos je bila udeležba velika, več kot 700 gostov, organizatorji programa pa so se izkazali, ker se ni nič preveč zavlekel.
V bolnišnici—
V Euclid General bolnišnici v intenzivni negi se nahaja Rose Paulin iz Euclida, ki je prestala težko operacijo. Ga. Paulin stanuje pri hčerki Elsie Jacobs na Neff Rd. zadnjih 20 let. Želimo ji hitrega in popolnega okrevanja.
Sv. Patricij dan—
Danes je dan sv. Patricija. Tudi v našem mestnem središču bo velika parada, na kateri se bodo Izkazali.irski rojaki. Kosilo MZA—
Misijonska Znamkarska Akcija vabi na svoje kosilo, ki bo v nedeljo, 29. marca, v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje bo od 11.30 do 1.30 pop. Cena kosilu bo $6 za odrasle in $3 za otroke. V dvorani bodo tudi stojnice, kjer bodo naprodaj ročna dela, cvetice, ipd.
Ribje večerje pri Sv. Vidu—
Očetovski klub pri Sv. Vidu vas bo postregel z ribjo večerjo vsak petek v poslu, razen na veliki petek. Večerje bodo na razpolago od 4. do 7. zvečer. Pridite!
Zarja vabi—
Pevski zbor Zarja vabi na koncert z večerjo in plesom, ki bo 4. aprila v SDD na Recher Ave. Večerja bo servirana od 5. do 7. zvečer, sledil bo koncert, nato ples. Vstopnice so po $12.50 in sc dobe pri članih ter v trgovinah Tivoli v SND na St. Clairju in Tony’s Polka Village.
Novi grobovi
Josephine Jurca
V soboto, 14. marca, je umrla 95 let stara Josephine Jurca, rojena Pintar, vdova po Johnu, mati Johna F., stara mati Jeffreyja J., sestra Franka in Therese Sega (oba že pok.), zaposlena do svoje upokojitve kot šivilja pri Friedman, Blau in Farber Co., članica društva št. 2 ADZ. Pogreb bo danes, 17. marca, iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. dop. ob 10. na pokopališče Highland Park.
Seji-
Podr. št. 10 SŽZ ima svojo sejo jutri, v sredo, ob 1. pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Izbrana bo »Mati leta« te podružnice. Članice vabljene!
Klub upokojencev za St. Clairsko okrožje bo ta četrtek, ob 1.30 pop. v prizidku SND na St. Clair Ave. V predprodaji bodo vstopnice za letno kosilo, ki bo 26. aprila. Tajnik bo govoril o sporu med Blue Cross in bolnišnicami v Clevelandu. Člani vabljeni, da se seje udeleže.
Primorski klub praznuje—
Letos praznuje Primorski klub svojo 10-letnico. V soboto, 28. marca, vabi primorske in druge rojake na večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. Igral bo Al Novak orkester. Za vstopnice lahko pokličete tajnico na 831-1954 ali predsednika na 256-8904. LILIJA vabi—
Dramatsko društvo Lilija vabi slovensko javnost na svojo predstavo igre »Ubogi samci«, ki bo v nedeljo, 29. marca, ob 3.30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
V Kožmanov sklad—
Za študente v oskrbi Mohorjevih domov so darovali: $100 g. in ga. Frank P. Pustot-nik, Geneva, O., v spomin na pok. starše, brate in sestre; $20 v spomin na v Avstraliji umrlega Milana Torbica. Družina Vinka M. Vrhovnika je darovala $10 v spomin v Kanadi u-mrli Betki Račič, $10 za pok. Jožeta Suhadolca. G. in ga. Frank T. Urankar sta poklonila $10 v spomin pok. Jožetu Suhadolcu. Lepo se za darove zahvaljuje pov. Mohorjeve J. Prosen.
Ali bi radi v New York?—
Dne 25. aprila bodo gosio-vali v New Yorku pod sponzorstvom fare sv. Cirila Fantje na vasi in Alpski sekslet. V New York bo peljal poseben avtobus, ako bo dovolj zanimanja. Če sc želite pridružili ali rabite več informacije, lahko pokličete Marka Celestino na 486-1973 po 7. uri zv. Duhovna obnova—
P.T.U. odsek pri Mariji Vnebovzeti bo imel duhovno obnovo za članstvo in druge zainteresirane farane v sredo, 15. aprila, v St. Joseph Retreat House in sicer od 10. dop. do 3. pop. Za več informacije, lahko pokličete go. J. Petrič na 481-3762.
VREME
Pretežno sončno danes z naj višjo temperaturo okoli 44° F. Sončno tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 50° F. V četrtek pooblačilev, a zopet z najvišjo temperaturo okoli 50° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 • PAUL KOSIR
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $ 1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna):	ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 21 Tuesday, March 17, 1987
Strpnost in strupenost
Dolgo let je bila slovenska skupnost v Argentini zaprta v neke vrste geto, v katerega je malokdo pogledal. Ves ta čas je pa bila, bolj kot getu, podobna panju, v katerem so leto za letom rasli Domovi, organizacije in društva. Njih delo je ustvarilo to skupnost, ki je vsem nam v ponos. A kljub aktivnosti, je ostali slovenski svet ni upošteval, ni videl (ali ni hotel videti) njenega razvoja in rasti. Pač, za uradne oblasti SR Slovenije je bila — in je še — skupnost izdajalcev, ki nima mesta v njihovi ureditvi. Drugod — v zamejstvu — tudi ni bilo zadosti posluha, nekaj zaradi vpliva iz Slovenije, nekaj zaradi reševanja njim lastnih problemov. Le posamezne izjeme so se zanimale za ta oddaljeni slovenski delček, tam na koncu južne poloble.
Časi in ljudje se spreminjajo. Toliko let delovanja in pisanja ter nekateri predhodni stiki so podrli pregrade in začeli so prihajati obiskovalci; raslo je zanimanje za to, kar se dogaja na argentinski zemlji.
Ko v pogovoru nanese na vzroke, zakaj toliko časa ni bilo širših stikov med različnimi slovenskimi postojankami, nekateri obiskovalci navedejo med drugim tudi mnenje, da prevladuje med Slovenci v Argentini prenapetost in strupenost. Seveda kmalu opazijo, da to ni čisto prava slika naše skupnosti. Vendar je vredna premisleka.
Navadili smo se — v veliki večini — spoštovati mnenja in poglede drugih, skušamo biti strpni in ne gnati vsake razlike »na nož«. Znamo pri mizi civilizirano debatirati o bolečih točkah slovenske polpretekle zgodovine in sprejmemo utemeljene poglede nasprotnika.
Včasih pa nas le zanese — predvsem pri javnih debatah —, da skušamo gosta prisiliti, da izpove naše mnenje in ne svojega, ali da mu vsiljujemo naš prav, da tako dokaže, da je »naš«. Marsikdo je v matični ali zamejski Sloveniji močno angažiran in njegov glas močno odjekne v tamkajšnji javnosti, tako da mu ni treba še pri nas dokazovati, da je »naš« in to stoodstotno. To ni prav.
Kljub temu, da je minilo že toliko časa, se nam še preveč pozna to pomanjkanje javnih diskusij z ljudmi, ki zagovarjajo drugačne poglede ali morda celo družbeno ureditev, da bi se vsaj delno približali ravni diskusij na študijskih dneh Drage.
Nekaj je vztrajati v svojem prepr ičanju in paziti, da nam ne servirajo laži v brezmadežni obleki, drugo pa je tekmovati med seboj, kdo je »pravovernejši« in to pravovernost vsiljevati drugim.
Časi strupenosti in prenapetosti bi morali že davno miniti. Novo življenje nas uči, da se delo, ki temelji na strpni vztrajnosti, boljše, višje obrestuje.
Gregor Batagelj
(Svob. Sli iv., 26.2.19X7)
Te besede, zopet napisane za drugačen krog bralcev od tistih, ki so v veliki večini naročeni na A D, kljub temu imajo svojo veljavnost tudi za nas. Tu, v naši skupnosti v ZDA, ima-
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. - Z letošnjo zimsko sezono smo bili v Milwaukeeju in okolici zelo srečni in veseli. Vse zimske ujme in druge vremenske nevšečnosti so se nas v februarju izognile, zato smo imeli naravnost krasno zimsko vreme. Sijalo je sonce, temperatura je bila vedno okrog 30° do 50° in brez snega.
Na deželi že nekateri kmetje orjejo zemljo in v tem sem se spomnil na našega kmeta in pomladno oranje leta nazaj, ko se je naš kmet družno z voli potil za plugom, od zore do mraka. Takrat je naš kmet zemljo blazno ljubil, ljubil bolj kakor samega sebe, zavedal se je, da je zemlja naša rednica. Isto vlogo ima zemlja še danes, toda radi tehniškega napredka, je zemlja sedaj neusmiljeno bolj in bolj izkoriščena. Zato pri ljudeh ni več tako spoštovana in ljubljena, kakor je bila v starih, romantičnejših časih.
Mnogi žive v prepričanju, da nastopi pomlad vedno na dan 21. marca. Pa ne drži. Včasih nastopi par ur preje, včasih par ur kasneje, toda za mene, starega »Kranjca«, pomlad izbruhne vedno na dan
21.	marca, kjer sta dan in noč enako dolga, to je pomladni ekvinocij ali enakonočje.
Zabeležena stara slovenska narodna imena za marec so: sušeč, brezen, breznik, Veternik, sušnik postnik, ceplenjak, brstnik, ranoživec in spomlad-njak. Najbolj pogosti sta sušeč in brezen. Sušeč je pač suhi mesec, ko se zemlja posuši in jo je že mogoče obdelavati. Ime brezen pa je naslonjeno na brezo, ki daje v tem času brezov sok in začne počasi zeleneti.
Za mesec marec je toliko starih pregovorov, da vseh niti navesti ne morem. Brezen je desetkrat na dan jezen. — Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila. — Če se marca da orati, bo treba aprila jokati. Sušeč preveč gorak, mali traven naopak.
Za pomlad so pogosti koledarski reki, ki govore o slani, megli in nevihtah: Če spomladi grmi, bo še grdo in še mrzlo. — Če spomladi grmi, se zima ponovi.
Človekova pomlad pridi le enkrat. — Pomladi in mladosti skupne so lastnosti. — En cvet še ne naredi pomladi. — Spomladanski snega je bajtarski gnoj. — Kdor spomladi ne seje, jeseni ne bo žel. — Spo-
mladi sto voz dežja, en voz blata; jeseni en voz dežja, sto voz blata. — Spomladi upa še stari kol, da bo ozelenel.
Na Gregorjevo (12. marca) moramo vedeti, da je Gregor zavetnik ptičkov, ki se s tem dnem začnejo ženiti. Tega dne pride medved iz brloga vrbo zvijat; če se vrha ne da zviti, se vrne medved nazaj v brlog. Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni.
Na Jožefovo (19. marca) je zmeraj lepo vreme, kar prinaša kmetu veselje v srce. — Če je na Jožefa lepo, bo tudi koruza obrodila lepo. — Če Gabrijela (24. marca) zmrzuje, slana več ne škoduje. — Če je Šmarna (25. marca) v postu prav gorko, bo še prihodnjega leta toplo; če na ta dan vinogradnik trto lahko izruje, tisto pomlad več ne zmrzuje.
Vsem, ki so rojeni ali imajo rojstne dneve v tem mesecu, prijateljske častilke! V mladih srcih se poraja vroča želja po ljubezni, pri nas starostnikih pa je spomlad čas, ki v nas vzbuja spomine — sladke pa tudi grenke!
Narava se prebuja, nas zemljane pa se loteva utrujenost, kar nekam medli smo. Ponoči ni pravega spanja, čez dan smo razdraženi. Včasih se za več ur naseli v glavah topla bolečina, srce ne bije več v ritmu, zdi se nam, da kar preskakuje in hiti. Kje je nenadoma nekdanji tek do jedi? Nič nam ne gre v slast in potem nam še prebava nagaja.
Vse to so znaki spomladanske utrujenosti, ki prizadene ob koncu zime precej ljudi. Zdravnik ne najde nobenih bolezenskih sprememb na telesu in se marsikdo počuti bolnega. Vzrok moramo iskati v dolgih zimskih mesecih, v mrazu, v pomanjkanju gibanja in sonca, v neprimerni hrani. Telesu primanjkuje vitaminov, kri je bolj revna z rdečimi krvničkami.
In pomoč? Čim več gibanja na zraku, v hrani naj prevladuje sočivje, sprehod po kosilu, lahke večerje, zvečer nič kave, vina in tobaka, pač pa topla kopel in prha. Spalnica naj ne bo prevroča, tudi odej ne potrebujemo več toliko kot pozimi. Srečno in veselo naprej!
V spomin Prešernu
V soboto, 7. feb. 1987, seje slovenska sobotna radijska ura, katero vodita Vlado in
mo krajšo vrsto zahrbtničurjev, pravih zmazkov v človeški podobi, ki znajo svoja gnusna početju prikrivati pred večino rojakov in izkoriščavali njihovo dobrosrčnost — vsaj trenutno m začasno. Objavljene neresnice, naj se pojavljajo morda v tem ali drugih Ustih, v knjigah in revijah, v anonimnih pismih ipd., pa gotovo znajo nekateri skrbno zabeleževuti ter pripravljali odgovore, ki bodo pozneje dostopni vsem raziskovalcem in zainteresirancem. O teh stvareh bi sicer rad več pisal v A.D., vendar sem tu le kot uslužbenec, poleg tega bi mnoge bralce ne zanimate. Prepričan pa sem, da bo omenjeno gradivo slej ko prej objavljeno ah drugače na razpolago javnosti. Radi tega skoro celo koristi, dolgoročno gledano, da so objavljene na različnih načinih neresnice, ki se jih bo dalo pravi čas razkrinkati z neizpodbitnimi dokazi. Kolo se zna obrniti. To velja tako za podpisanega, kot za vsakega drugega. Ur.
Izabela Kralj, spomnila v drugem delu oddaje 138. obletnice smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V. Kralj je lepo opisal Prešernovo življenje in njegova pesniška genialna dela. Če bi v presledkih namesto izumetničenih naših popevk, recitiral Prešernove pesmi Kralj ali kdo drugi, bi bil spominski program na višku!
Na dan Prešernove smrti, letos v nedeljo, 8. februarja, je bila v spodnji dvorani Sv. Janeza Evangelista majhna Prešernova spominska svečanost, katero je pripravil mladi slaro-krajski duhovnik, tukajšnji kaplan p. Peter Jakopec, ki je na kratko orisal Prešernovo življenje in dela, v angleščino pa je lepo prevedla Izabela Kralj-Bambičeva. (Op. ur. " Posnetki iz te svečanosti nam je poslal p. Jakopec skupno s krajšim poročilom. Posnetke in poročilo objavljamo na str.
3.)
Ob tej priliki je kaplan P-Peter na belem platnu prikazoval veliko število slik iz starega kraja, lepe Slovenije. Ljubitelji narave so prišli na svoj račun, toda ostali, ki so pričakovali, da bodo videli na slikah tiste lepe kraje, ko so bili na obisku v Sloveniji, so bili razočarani. Tudi glasba, ki je spremljala slike, je bila preglasna, tako da nismo mogli slišati govornice Muši Coffeliove, k' je tolmačila prikazane slike. Po sporedu pa se Je razvil prijateljski razgovor. Mlademu kaplanu p. Petru hvala za tru^ in korajžno naprej!
CL
Air
tna
»D
ve«
zag
sko
zof
list.
jajc
jajc
pra
Pap
nut
nič;
in
zm<
dob
diš
niše
ali c
jezi
zal
K
tilji
van
dar
I0O
Vs
eno
sorc
kov
veš.
sto
str0 nior i ca t
i lo trbs
’%
^ar
Ti
Wse
drug
\\
Triglavski kotiček
Slovensko društvo TriglaV je priredilo svojo vsakoletn0 predpustno maškaradno zabavo v soboto, 28. februarja* zvečer v veliki dvorani sv. Ja' neza Evangelista. Kljub deževnemu večeru, se je nabralo v dvorani čez 400 ljudi, mladi*1 in starih, kjer so bili z domač0 večerjo krvavic, pečenic 5 krompirjem in zeljem ter Še povrhu žganci in pecivom P°'
Pted
"loši
Havi »ble ^ar *>ohi »jel j« ta
%
streženi. Vse to so priprav*
pridni člani in članice - kuhar* ce z Loni Limonijevo na čel**’ Za zabavo in ples je odlič*10 igral orkester Badger Butto*1 Box Club.
Ocenjevalci prisotnih mask’ starostniki Jože Butinar, Lt* vik Kolman in Lojze Galič s° izbrali prvih pet original^, mask, katerih nosilci so preJe lepe nagrade. Prvo mesto °1' nagrado je prejela Marja*1^ Modiceva. Prijetno rajanj6 je razvilo tja v pozno noč, P° tem pa so se rojaki in roj3*0 zadovoljni vračali na svoj6 . move in v štiridesetdn6V posl!
Zlata poroka
'do
1 P.
s*ho
%
"he|
‘‘ste
razu
lliso
Ni
»sta*
'N
>ai
V ,
>\
K
»Oi
IS
%
pši
*\
Ta mesec praznujeta
skupnega življenja 74'N3 Rudi in veliko mlajša ReZ* Kotar. Spoznala sta se, za J bila in poročila v starem kra
na bregovih zelene Štaj6rSN
V zakonu imata pel otrok, odlično preskrbljeni v raZ mestih Amerike. Jesen nji* »(dalje na str. 8)
Č
or Drobtinicam in vprašanje
CLEVELAND, O. - V številki Ameriške Domovine od 3. roarca t.L, sem bral članek »Drobtinice, sladke in žaltave« izpod peresa J.P. Ko sem Ogledal svoje ime, sem nagonsko pograbil blazino v kotu zofe in si z njo pokril glavo. Iz litega pecirka, odkoder prihajajo »Drobtinice«, radi prihajajo tudi udarci, ki bole, če-Prav pridejo po telefonu, ali v Papir zaviti. Nekaj dolgih tre-autkov sem čakal, pa ni bilo n'č; poškilil sem izpod blazine 'n hitro spoznal, da sem se Zniotil. Janez, ti veš, kako dobro de človeku, če ga pogladiš po dlaki navzdol. Jaz tega n*sem navajen: pogladim psa j ali Človeka navzgor in že se naježi in zarenči. Hvala ti, Janez, Za lep zgled!
Kar se tiče srbščine, je razu-I !t'ijivo, da sem jo kot jugoslo-vanski vojak moral znati. Ven-! dar govorice, ki ima manj kot ‘00 besed, ne štejem za jezik.
srbščini zadostuje, če znaš eno ali dve besedi, imena vseh prodnikov in še nekaj svetni-0v> pa lahko poveš vse, kar Ve^ En glagol pove več, kot st° samostalnikov. Vojaški str°kovni izrazi, ki sem jih "l0ral znati, so pa prva polovi-turški, druga pa francoski. 0 je posledica večstoletne ^ske sužnosti pod Turčijo in !?8°je srbskih oficirjev v 'anciji.
Tudi Slovenci imamo nekaj sed, po katerih se ločimo od rugih narodov. Pred leti sem navzdol po St. Clairju, Pted menoj pa dva mlajša ^Ška, oba z beretkami na I ®avi in oblečena v neameriške I j! ‘eke. Radoveden, ali sta 'Aucoza ali Slovenca, sem * .hitel in nekako pred A.D. Prvo besedo: »Hudič! Če
°, pa grem preč jutri na-
le tak.
v*.
! Ji« je rekel eden. Nobenega 1 °tna, da sta Slovenca in to j 0 Ljubljančana!
!%ori. opisu naših težav, ki jr^. j'*1 irneli na Danskem za-iitie|neznan-ja jeziha, pa nisem list ,narnena reči, da znam ra?e jezike, ki jih Danci niso Oi, ampak, da Danci bj jji Zna“ odgovoriti tako, da
Sod i '’az razurne‘- jsto se Je L °.v Padovi, rojstnem kralja .Jega Putrona. Avtobus je jd 11 daleč zunaj v predmest-aprej smo morali peš. Na Spr	križišču smo
h. eva‘i koga, kje je cerkev nt°na — že zato, da smo ^Zovali, kako maha z ro-Hoj', 'n Poje: »Alla destra e NiSq^sinistra...«. Vsi Italija-°t ustvarjeni
k%,
za promet-
v.°‘iciste. Tako smo končno
t>ona cilj.
‘cl če^0.hri večerji sem si zaže-. rtinko črnega Merlota.
Strežniku sem naročil, pa me je začudeno pogledal, češ, en moški, pa štiri litre vina? Takoj sem vedel, da sem jo polomil. Pa ne več, kot za eno črko. Podoben dogodek je pripovedovala neka žena, ki je v mladosti služila pri italijanski družini v Trstu. Gospodinja jo je poslala na trg z naročilom, kaj naj nakupi. Vse je šlo gladko, le, ko je želela dve kili slanine, so se ji smejali; tudi ona se je zmotila za eno črko.
Janez! Še eno prošnjo imam do tebe. Ti, ki si bil včasih mežnar, boš morda vedel, kje je nastala zgodba, ki sem jo že večkrat slišal, pa je Mecan ni še nikoli pogrel: V neki vasi so vse pripravili za birmo, le škofa še ni bilo. Šli so mu naproti do župnijske meje. V procesiji slovenski fantje v narodnih nošah na konjih, potem gasilci s čeladami in nazadnje belo-oblečene deklice. Za govornika, ki naj bi pozdravil škofa, je bil določen komandant konjenikov, bivši avstrijski kanonir. Stokrat je ponovil svoj govor, ko ga je bilo treba izreči, pa ni vedel besede.
Škof je opazil zadrego, stopil iz kočije in rekel: »Fejst fantje, fejst fantje! In lepe živali!« (Ker je v mladosti sam prejahal mnogo dni po bosanskih hribih, je imel živali rad.) To je govornika opogumilo, da je rekel: »Lepega vremena imamo, prevzvišeni!« Škof se je nato zahvalil za tako lep in mnogoštevilen sprejem, kar je komandanta še bolj opogumilo, da je kar korajžno rekel: »To še ni nič, prevzvišeni! Vi bi bili morali videti, koliko nas je bilo, ko so prišli cigani z medvedom v našo vas!«
T.Ž.
27. obletnica smrti kardinala Stepinca
Hrvatska Cerkev se vsako leto spomni obletnice smrti velikega nadškofa kardinala Stepinca. »Glas koncila« poroča, da so bile spominske slovesnosti v Rimu, v Zagrebu in Kraši-ču. V Rimu je bila sv. maša v cerkvi sv. Hieronima 10. februarja.
V zagrebški stolnici je istega dne vodil somaševanje kardinal Kuharič z nadškofom Pav-lišičem in škofom Kokšo ter okoli 200 duhovniki. Verniki so cerkev napolnili do kraja.
Spominska sv. maša je bila i udi v Krašiču, kjer se je kardinal Slepinac rodil in prežival zadnja leta življenja v konfi-naciji do smrti leta 1960. So-maševalo je 30 duhovnikov.
Ameriška Domovina je Vaš list!
Grdina Pogrebni Zavod
^010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
Božična igra ter Prešernova proslava v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Najprej vsi bralci in urednika AD prisrčno pozdravljeni! Mislim, da AD lepo obvešča o vseh dogodkih po Ameriki in po svetu. V Ameriki sem šele šest mesecev, zato ne vem veliko o tukajšnjih razmerah. Zapisal pa bi rad nekaj mojih zapažanj ob teh v naslovu omenjenih prireditvah, tukaj v Milwaukeeju.
Božično igro so pri nas igrali 31. januarja igralci iz Chicaga pod vodstvom g. Rusa. Zaigrano je bilo res na višini. Presenetilo me je, kako lepo ti mladi ljudje iz Chicaga govorijo slovensko. To tam gotovo ni nastalo kar čez noč, ampak je sad dolgoletnega dela. Se pravi, če so ljudje, se ohranja tudi slovenska beseda. Ljudje pa si tega želijo. Na igri, čeprav je bila že izven božičnega časa, se nas je zbralo okrog 150. Nekateri so v prijateljskem pogovoru ostali v dvorani še pozno v noč.
Prešernova proslava pa je bila na naš kulturni praznik 8. februarja. V začetku smo na kratko predstavili Prešerna in njegovo delo v slovenščini ter v angleščini. V drugem glavnem delu pa je bila projekcija diapozitivov iz Slovenije. Nekateri so mi potem rekli, da so pričakovali več pokrajin in mest. Projekcija je bila zamišljena bolj kot premišljevanje — meditacija — o Sloveniji. Projekcija je bila sihrono o-premljena s klasično glasbo in angleškim komentarjem. Prikazanih je bilo čez 300 diapozitivov. Odziv je bil neverjetno velik, saj se je zbralo čez 250 ljudi. Bilo je tudi veliko Slovencev, ki žal več ne znajo slovensko, pa še vedno čutijo, da se po njihovih žilah pretaka slovenska kri.
Ti dve prireditvi in slovenska šola, ki smo jo začeli ta semester, mi kažejo na zanimanje ljudi za njihove korenine, za jezik njihovih prednikov. Dobil sem kar precej ljudi, ki so pripravljeni delati za slovenstvo in tako upam, če Bog da, slovenska beseda tu v Milwaukeeju in okolici še ne bo izumrla.
fr. Peter Jakopec OFM
Iz newyorske prosvete
Oče mlade gospodične:
Moja hči ima hlače, na katerih piše Calvin Klein, obleko, na kateri piše Christian Dior, ruto, na kateri piše Vera, čevlje od Guccija in krilo od Puc-cija, pa vedno trdi, da je samo moja hčerka.
Tip O’Neill je šel lani v pokoj. Odkar je v Kongresu, je tako zrast el, da bi ga morali dvigniti s položaja z žerjavom, če bi sam ne šel.
Naša okolica:
Nekdo je prišel v okolico, kjer je živel pred leti. Šel je v restavracijo na Drugi aveniji med 5. in 6. cesto in videl v oknu napis: »Tu se govorijo vsi jeziki!« Vprašal je natakarja, kdo jih govori in natakar mu je odgovoril: »Naši gosti!«
Co?& *5?«	»5?«	»So!®!«	»!5!i
ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
Nadaljevanje
Tiho sta zapustila sobo. Samo pozdravila sta vratarja in vratarico in pohitela navzgor do cerkve sv. Florijana. Vstopila sta in Jan je slišal pritajeno Urškino ihtenje. Tudi sam je bil globoko ganjen. Še-petaje je molil: »Mogočen si, o Bog, in slavljeno naj bo na veke tvoje ime!« Več ni mogel povedati. Srce mu je bilo polno hvaležnosti do dobrega Boga, ki noče smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi.
Ko so opoldne prišli otroci na Skalnico in prinesli delavcem kosilo, jih j^JJrška zbrala v kapelici. Živo jim je prikazala bolezen grofice Formentini-jeve, da sojo vsi zavzeti poslušali in potem z njo iskreno molili za njeno zdravje.
»Mati božja nas bo uslišala, saj je obljubila!« so rekli.
»Če smo prav molili, nas bo uslišala,« je odvrnila Urška.
Delo na Skalnici je napredovalo. Že je bil izkopan jarek za temelje Marijinega svetišča. Budno mojstrovo oko je bedelo nad vsakim delom. Ni mu bilo vedno vse prav.
»Tako ne bo šlo! Svetišče mora kljubovati stoletjem, viharjem in morebitnim potresom, katerih nas Bog varuj. Prvi piš bi ga odnesel, če bi ga postavili na te temelje. Globlje je treba udariti s krampi, globlje!« je popravljalin bodril že utrujene delavce. Teh je bilo sicer veliko, a večina je bila zidanja nevešča. Urškina beseda, kateri so verjeli, jih je pripeljala na Skalnico in ljubezen do Marije jih je krepila, da so vztrajali.
Tudi Jernej se je izkazal za dobrega vodnika. Jan je pa poprijel povsod, kjer je bila potreba največja. Gnal se je, kot bi bilo samo od njega vse odvisno. Jernej je potožil mojstru:
»Preveč samozavesten je; zdi se mu, da vse zna, pa ne zna nič. Ne vem, če bo to dobro zanj.«
»Dobro, Jernej, pa še kako dobro. Uspel bo v življenju prav zaradi te svoje trmaste samozavesti. Nikdar ne bo popustil. Veš, Jernej, prav tak sem bil jaz v mladosti, pa sem uspel v življenju in ta cerkev ni prva, ki jo zidam v božjo čast.«
»Tudi Jera ima neizmerno zaupanje v sina. A matere so pač matere.«
»Jernej, ne pozabi, da je bil Jan še do pred kratkim slep. Ali si moreš predstavljati, kakšen preobrat je nastal v njegovi notranjosti? Ali se čudiš, da mu je ta nepričakovana sreča povečala samozavest in gotovost in mu dala občutek, da vse razume in vse zna? Le pusti ga! Življenje ga bo izučilo in mu pokazalo, da se človek
tudi iz porazov uči.«
Sonce je šlo že v zaton, delavci pa še kar niso hoteli odnehali Prihodnji mesec bodo blagoslovili temeljni kamen. Zato bo treba pohiteti.
Marijino naročilo se uresničuje
Leto dni po prikazanju, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, so na Skalnici blagoslovili temeljni kamen Marijinega svetišča. Jutro je bilo oblačno in v prvih jutranjih urah je rosilo. Vztrajen in miren dež je obetal, da ne bo prenehal tako kmalu. Ljudstva, ki je romalo na Skalnico, pa ni ustavil. Glas o prikazanju na Skalnici se je razširil, prodrl na Bovško, čez Postojno do Ljubljane, segel v Furlanijo.
Tudi grofica Jadviga je držala obljubo in prišla s sinčkom Henrikom. Urško je že našla na gori.
»Ni mi všeč tvoja bledica. Shujšala si,« jo je ljubeče karala grofica.
»Tudi drugi tako pravijo. Res sem malce težko prišla do vrha, sedaj pa je že minilo. Srečna sem, da sem izvršila prvi del svojega poslanstva. Marija bo imela svojo hišo na gori.«
»Zdi se, da prav kmalu. Ljudje so se zagnali v delo in ne bodo popustili.«
Dospel je vikar Luka Piter, njegov kaplan Matjaž Zuede, čepovanski župnik, pa še loč-niški in kanalski. Vsi v krasnih mašnih oblačilih. Med pobožnim ljudstvom sta bila tudi opekarnar Leopold Mozetič in Rajmund Dornberški. Urška se jima je nasmehnila, nakar se je njen pogled srečal s pogledom grofa Hieronima Attemsa, ob katerem je stal njegov sin.
Vikar Luka Piter je razgrnil pergament, ki ga je držal v rokah in bral: »Danes, dne 29. junija leta Gospodovega 1540, na god svetih apostolov Petra
in Pavla sem jaz, solkanski vikar Luka Piter ob navzočnosti kapala Matjaža Zuede, kanalskega, čepovanskega in ločniš-kega župnika ter vpričo viden-ke Urške Ferligoj in mojstra gradbenika Gregorja Pipana ljubljanskega in velike množice pobožnih vernikov blagoslovil temeljni kamen Marijinega svetišča, ki naj bo nam in bodočim rodovom hiša molitve, tolažba žalostnim in opora omahujočim. Amen.«
Pergament je položil med dve železni plošči, nakar sta Jernej Bitežnik in Jan dvignila vogelni kamen in ga položila na železni plošči. Vikar Luka je prvi blagoslovil kamen in dal škropilnik še Urški. Pobožno ga je prijela, se pokrižala in kamen blagoslovila. Za njo je isto naredil še mojster Gregor. Potem je vikar Luka šel po stavbišču in blagoslovil prostor, določen za svetišče.
Urška je ganjena spremljala sveti obred. Sebi ni pripisovala nobenih zaslug. Če je uspela, je bilo zato, ker ji je Bog pomagal in je Marija tako hotela. S svojo nebogljenostjo bi ne bila zmogla nič. Pobožna množica pa je drugače mislila. Strnila se je okrog nje in od vseh strani so začeli vzklikati:
»Urška, prosi za nas! Prosi Marijo, naj mi ozdravi sina!« so deževale prošnje.
Skozi množico sta se prerinila mož in žena in Urška je spoznala vratarja in vratarico števerjanske grofice. Iz platnene torbe je vzela debelo zlato verižico.
»Urška, to ti pošilja gospa grofica v zahvalo, cfa je sedaj rešena najhujših bolečin. Prepričana je, da ji je samo tvoja molitev pomagala.«
Urška je vzela verižico v roke: »Ne, to ni zame. Čudoviti nakit bomo poklonili Mariji.«
Urška se je umaknila množici. Toliko ima povedati svoji nebeški Gospe. Sedla je v travo in se zazrla v rojstni Grgar.
Skalniški vrh seje počasi praznil. Ljudje so odhajali v gručah in posamič. Vsem je z obrazov žarelo silno zadovoljstvo, skoro ponos, da si je Mati božja izbrala njihovo zemljo za svoje bivališče.
Hieronim Attems in njegov sin Adam sta se poslovila od
Urške in Jana. »Pojutrišnjem vaju bom čakal pri mestnih vratih,« je dodal Adam. Naglo sta stopala po hribu navzdol. Bila sla med zadnjimi.
Urška je dolgo v noč kašljala. Premočila se je na poti na Skalnico, ko je zapoznela šla kar čez Vodice in prebredla potok Slatenik. Hotela je dohiteti domače in se je na moč gnala v hrib. Potna in od vztrajnega rosenja premočena je prispela na vrh. Sonce jo je pozneje posušilo, a bilo je prepozno. Prehlada ni pregnalo.
Mati je vstala in ji zavrela mleka. Hvaležno ga je spila in odleglo ji je. Ko se je drugi dan zbudila, je bilo zunaj že svetlo jutro, umito po včerajšnjem dežju.
»Mati, zakaj me nisi poklicala? Vsi so že odšli, spet bom zadnja.«
Tereza jo je zaskrbljeno pogledala. Lica so ji bila bleda, oči s črnimi kolobarji obkrožene.
»Ne, Urška,« je rekla odločno, »danes ne pojdeš na Skalnico. Malo si spala, utrujena si, pot na goro bi te zdelala. Odpočij se, pojdeš jutri.«
»Jutri ne, mati, jutri sva obljubila Adamu, da prideva v Gorico in začneva z obiski goriške gospode.«
»Tudi to? Preveč si nalagaš skrbi in dela, Urška moja. Zdravje ti hira, vedno manj te je in če boš tako nadaljevala, ne dočakaš blagoslovitve cerkve.«
»Dočakala jo bom, mati, nič se ne boj. To bom še dočakala,« je prepričevalno odgovorila.
Tereza se je stresla. Njena hčerka je in vendar ni več njena. Božja last je. Koliko ji sme še ukazovati?
»Prav zato ostani danes doma in se odpočij! Lahko pelješ ovce na najbližji travnik in tam počivaš pod drevesi. Delo na Skalnici se zaradi tega ne bo ustavilo. Le ubogaj, Urška, za tvoje dobro gre.«
»Pa naj bo tvoje, mati. Jutri pa zagotovo morava z Janom v Gorico. Ne smeva razočarati dobrega Adama, Attemsovega sina.«
»Ne boš ga razočarala, hčerka moja. Nikogar ne boš razočarala, najmanj pa Mater božjo, za katero se (oliko trudiš.«
Sedaj Urška razmišlja te besede, ko se ovce pasejo in mulijo sočno travo, ki je znova zrastla iz prve košenine. Strmo nad njo se dviga Skainica. Ljudje se premikajo kot majhne črne pike. Gotovo vidijo njo in ovce. Opoldne jo bodo čakali, razmišlja, a materi je obljubila, da ostane doma. Težko je ubogati, ko srce sili navzgor, ko je duh močnejši kot telo.
»Si pripravljena?« Jan stoji na dvorišču z veselim pričakovanjem, da se bo spet sestal z Adamom Attemsom, s katerim sta postala prijatelja.
Kmalu sta bila na Prevalu in se spustila proti Gorici, kjer ju
je Adam Attems že čakal. Veselo je zamahnil z roko in se jima približal.
»Tako sem sklenil: najprej greva do Coroninijev. Dobri ljudje, z najstarejšima sinovoma Jakobom in Ivanom smo veliki prijq,t^ljif«
Urška je hodila med obema in si ogledovala hiše na prostranem Travniku. Bile so lepe, visoke, s težkimi lesenimi polkni v zgornjih nadstropjih.
»V družini Coronini imajo štiri sinove. Videla jih bosta, kako so živahni.«
Ko so vstopili, so psi čuvaji krepko zalajali in za njimi so se pripodili k vhodu vsi štirje ; fantiči. Gospa Katarina je bila z otroki sama doma, mož je šel ' po opravkih. Zanimala se je za zgodbo prikazanja in čudeža I in vsi štirje sinovi so tudi zavzeto poslušali. Grofica je bila ganjena in jima je obljubila pomoč. Urškina skromnost in | iskrenost sta jo prepričali.
Na povratku sta se ustavila v župnišču v Solkanu.
»Ravno prav prihajata. Mislim, da je prišel čas, da bi pristopila k prvemu svetemu obhajilu. Kaj pravita?«
Urška je z veseljem pritrdila, Jan pa še do besede ni mogel priti. Počasi je pa je spravil iz sebe: »Ker si nisva upala, še govorila nisva nikoli o tem.«
(Dalje prihodnji torek)
MALI OGLASI
COOK NEEDED 4 p.m. to 9 p.m., Wed.» Thurs. & Fri. Near Eastside. Call 861-3896 after 4 p.m.
(21-24)
FOR SALE
3 bdrm Euclid home in SL Christine's parish. Newly remodeled, modern kitchem Lge. fam. rm., formal dim rm., rec. rm. w&fireplace' New wool carpeting. Fenced in back yard, close to school8 playground & swimming pool.
Perme Really — 731-3322 (21-22)
FOR SALE
Just listed. Euclid double’ Each suite has 2 bdrms. L-N-rm. with din. area. Kitchen with natural woodwork thru-out. Alum, sided. Easy main' tenance. $79,900. Ask f°r Bonnie Gould.
CLEVELAND. Great invest' ment property. Low main1® nance. 5 family. Owner W1 possibly finance. $24,500' Acacia Really Professions'^	,
289-4663	.	<
____________________I2VZ?!	I
BEAUTY SHOP FOR SAF6 ,
St. Clair area. Call 486-306	s
after 5 p.m.	,	,
(20-21’	(
~~~	~~ fflt	r
Live-in companion ^	{
elderly gentleman. Residen	j
in University Hts. 6 ^ j week, must drive, I'9 housekeeping &	n
Call Norine Leslie, 291-0^	^
noon to 5 p.m. Mon 3	^
through Friday.	<2°'2
Josefs Hair Design
Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538
Kanadska Domovina
Bo božič verski ali narodni praznik?
e
in
in
;e
ed
ols
n9
I
12)
iie.
ten
irU'
)in'
for
ite'
i0-
»Is
21>
for
>rice
daV
9ht
inS’
SOO'
,daV
,-22'
TORONTO, Ont. - Po 41 letih vladanja marksizma v Sloveniji, je z božičnimi pozdravi nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja na ljubljanskem radiu to vprašanje nenadoma prišlo v ospredje.
O tem sem že pisal v K.D., danes bi pa rad le na kratko Pregledal, kako je bil ta božični nagovor cerkvenega dostojanstvenika sprejet, in kakšno mišljenje imajo o vsem tem posamezni »slovenski kulturniki«, in kaj naj bi po njihovem mišljenju Slovencem božič pomenil in kako naj si ga tolmačijo.
Seveda so med njimi mnenja različna; tisti, ki verujejo — a*i vsaj delno verujejo —, smatrajo božič povsem pravilno kot verski praznik. To v re-snici božič je. Rojstvo Kristu-sa, učlovečenega Boga, ki seje na slami v Betlehemskem hle-Vu rodil, da bi s svojo smrtjo na križu človeka odrešil in ga P° svoji zaslugi pripravil za večno življenje onstran zemelj-skega območja, torej za novi duhovni svet.
Jože Smole, predsednik RK SZDL pa ga je označil kot pra-''nik »družine in tradicije«. Po tem bi sodil, da je božič na Poti k praznovanju v Sloveniji 'n da bo verjetno postal brez-delavni dan v bližnji bodočnosti. Ne iz kakšnih verskih nagibov vladajoče kaste, pač pa, tar bi to bilo politično zelo ko-r'stno in v današnji družbeni taizi doma silno pomirjajoče.
Uradni podatki, razvideni iz aPkete, ki jo je izvedel socio-'°8 dr. Zdenko Roter, se da izbrati, da 79% Slovencev °žič praznuje. Pri tem dr. oter pripominja, da povojni ^'itiki in doktrini med Slo-^enci »iztisniti iz spomina bo-'ta ni uspelo. Tako današnja 0 tast stoji pred dilemo božič-l6®3 praznovanja. Priznati kot verski praznik ne rtl°rejo zaradi svojega držav-8a ateizma, kot »tradicio-^Irii jn družinski praznik« pa Se lahko uvrstil med druge paznike, ki jih danes doma Javljajo. Jože Smole je to t^'°Vo 'me* v mislih, ko je po k?v‘2‘j' o »treh vrednotah« ko2>ča govoril. S tem bi bil, * Pravimo Slovenci, »volk 111 koza cela.«
tiekriČakujmo lorei> d3 se bo
Veraj senega doma zgodilo in ^letno tudi uzakonilo. Božič »pr^0^3! brezdelavni dan kot tradazn.’k družine in slovenskih sk0r1Clj<<; V danih razmerah vati n*rno^ kaj več pričako-nje eiUcii 10 pomeni zanika-Uiiiij °Z^ne skrivnosti, ki jo
iti v „V;S0 l-tabeznijo ohranjajo
ta ?J°n’ Vernikov po vsem sve-
črpajo pomen našega ^ la in smrti na tem svetu.
ta ^^‘stični ideologi so že tašlj a z*.v*ienjska vprašanja flovekSV°je odgovore, glede °Ve smrti in o posmrt-
nem življenju duha pa si še niso na jasnem. S smrtjo namreč vse naše tuzemsko prizadevanje postane piškav oreh, če to delo ni bilo usmerjeno v božjo slavo in v soglasju s Stvarnikom, ki nas je postavil na to zemlje.
To je osnovna misel božiča. Zato se je Kristus rodil na svet in postal »revolucionar«, kakor sem sam slišal različne komuniste govoriti. Kristusova »revolucionarna« misel bi morala torej imeti tudi med slovenskimi »revolucionarji« nekaj teže, četudi je omejena zgolj na duhovni svet — katerega se doma oblastniki na vse kriplje otepajo in izogibajo. Pa je ustvarjalna sila prav v duhovnem svetu. Vsa kultura je ustvarjanje duha, in brez izrazite kulture je narodno življenje nemogoče.
Duhovna razklanost, ki je zajela široke plasti našega naroda po končani drugi svetovni vojni, je poglavitni vzrok sedanje družbene krize, v katero je naš narod zašel po načrtnem »raznarodovanju in ateističnem pojmovanju« njegovega zgodovinskega poslanstva. Zato bodo tisti, ki so narod pripeljali do roba propada, pred slovensko zgodovino morali dajati slej ali prej svoje odgovore.
Pisanje v slovenskem tisku o božiču
Poglejmo torej, kaj se je v slovenskem tisku pisalo o božiču, sproženo po nagovoru nadškofa dr. Šuštarja na sveti večer za lanski božič.
Rudi Koncilija je v Družini zbral precej izjav posameznikov, ki so v različnih časopisih ali revijah izražali svoje mnenje. (Te sem bral v originalu, op. OM)
Med navedenimi so članki dr. Borisa Kuharja, v katerih posveča pažno narodopisni podobi božičnega praznovanja. Nadalje dopis Jožeta Pen-ca »Mir ljudem na zemlji«, ki je bil zelo lepo sprejet. Predlog duhovnika Toneta Bohinca, naj bi božič poslal brezdelavni dan, in naj bi se namesto za božič, .delalo tisto soboto pred božičem.
V zagovor božičnega praznovanja se je oglasilo še več piscev, proti pa se je seveda o-glasila ateistična elita z Josipom Vidmarjem na čelu, ki je že 20. decembra v Dnevniku vse verne Slovence obsodil kot »fanatike« in pri tem trdil, da je »božični večer izgubil religiozni značaj«. Pri tem pa se boji, da je kljub temu božič lahko politično nevaren, »ker je le nekako zvezan z religijo, je lahko tudi religiozno osvajalen ali propagandističen«. Tako piše starosta slovenskih kulturnikov doma. Kristusa pa smatra le kot »figuro«.
Drugi od takih izvedencev je
Mitja Ribičič, ki božič slovenskim vernikom odvzema s sledečo ugotovitijo: »Ta praznik je vsidran v našo preteklost bolj kot verski — kot praznik družine in miru.« K tem izjavam Vidmarja in Ribičiča R. Koncilija upravičeno pristavlja: »Torej 41 let po koncu druge svetovne vojne nam po vsem dolgoletnem zamolčevanju božiča Vidmar in Ribičič zato, ker že omenjata božič, hitro dopovedujeta, da to sko-ro ni verski praznik. Zakaj pa je oblast toliko časa čutila potrebo, da ga zamolčuje in ovira njegovo praznovanje z delovnim dnevom?«
Dr. Miško Jezernik pove Ribičiču, da »le ena petina Slovencev sploh ne praznuje božiča«, od štirih petin, ki ga praznujejo, pa pravi, in za njim še nekateri, da »dobra polovica« praznuje božič »kot verski praznik«, le »slaba polovica« pa kol »tradicionalni družinski« praznik. Po izsledkih ankete o vernosti Slovencev je zapisano, da skoraj dve tretjini »praznovalcev božiča praznuje ta praznik na verski način«.
Primož Lorene, ki želi, da bi bil božič dela prost dan, pa istočasno predlaga stalinističen ukrep, kako se naj reši vprašanje praznovanja božiča. Predlaga namreč: »Če pa naziv še vedno moti (pri tem je mišljen božič, op. OM), prepustimo uradno imenovanje praznika odgovornim delavnim skupinam, komisijam in podobnim, da z vso politično odgovornostjo, argumenti in analizami izluščijo v okviru RK SDZL Slovenije primerno poimenovanje.« (Do tega bo verjetno prišlo, op. OM.)
Poskus sekularizacije božiča pa je govorjenje o božiču kol državnem prazniku. S tem sta se v Dnevniku bavila predvsem Janez Vipotnik in Milan Balažič. Ta izraz pa je v Delu rabil tudi že Ribičič.
Cerkev doma gotovo ne želi, da bi božič postal državni praznik; želi le, da božič bil nedeloven dan in da bi bilo vernikom dano božič praznovati po starih slovenskih verskih običajih. Tudi ne zahteva »družbenih manifestacij tega praznika«, kot je zapisal Mag. Milan Pintar. Spodobilo bi se pa, da oblasti dao odslej naprej elektronski javni medij na razpolago i79% Slovencem, ki božič na verski način praznujejo, in katerim je v ustavi zagotovljena verska svoboda. Ne na papirju, v dejanjih je torej treba izvajati zakone te ustave.
Slovence-vernike doma moramo mi v tem z vso energijo podpirali.
Otmar Mauser
Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino!
Dan svobodne slovenske besede, svobodnega slovenskega narodnega kulturnega ustvarjanja
Iz različnih razlogov so številni Slovenci v zadnjih dvesto letih zapuščali svojo rodno domovino Slovenijo.
S praznimi rokami in s solznimi očmi so se podajali na dolgo, nepoznano pot, ki jih je vodila v še bolj nepoznani svet, tuje kraje.
Kamorkoli pa so prišli, povsod so se organizacijsko povezali, zgradili cerkve in prosvetne domove; ustanavljali slovenske šole, finančne inštitucije... ipd... Na teh trdnih temeljih so v tujem svetu, novi krušni domovini, zrasle »Slovenije v malem«, oaze svobodnega slovenskega življenja, danes edine zelenice v puščavi slovenske komunistične krvave diktature, v katerih se, čeprav daleč stran od rodnih slovenskih krajev, ohranjajo in krepe slovenske narodne vrednote, tudi svetinje imenovane, in prav s tem tudi svoboda, ki je neobhodno potrebna za vsestransko slovensko narodno rast in napredek.
V tej svobodi se je v »malih Slovenijah« na tujem razvila živahna vsestranska slovenska kulturna delavnost, ki je tekom let rodila bogate sadove.
Slovenci smo lahko ponosni na te velike duhovne in kulturne pridobitve, sadove, ki so zrastle daleč proč od Slovenije, v tujem svetu.
Te vidne uspehe in številne sadove v vseh mogočih oblikah, si bomo lahko od blizu ogledali na dvodnevni RAZSTAVI SLOVENSKE SVOBODNE BESEDE IN SVOBODNEGA SLOVENSKEGA NARODNO-KUL-TURNEGA USTVARJANJA, ki bo v dneh 28. in 29. marca v Slovenskem domu na 864 Rape Ave. v Torontu.
Pokažimo s številnim obiskom — slovenska šolska mladina je še prav posebno vabljena! —, da znamo ceniti duhovno in slovensko narodno kulturno bogastvo, ki je lahko v ponos in v korist slovenskemu narodu v celoti, prav tako tudi deželam, v katerih živimo!
Slovensko-kanadski svet
Slovenska pisarna bo ob tej priliki imela v prodaji različne knjige.
Agenti jugoslovanske »UDBE« na delu v Torontu
TORONTO, Ont. - Tako je trdil Yuri Shymko, poslanec konservativne stranke za okraj High Park-Swansea v ontarijskem parlamentu, ki je bil eden glavnih govornikov na masovnem protestnem shodu Hrvatov pred ontarijsko parlamentarno hišo v soboto, 7. marca 1987.
Protestni shod je bil sklican v pomoč disidentu Dobroslavu Paragi, katerega so oblasti doma obsodile na 4 leta ječe zaradi njegovega prizadevanja za »demokratiziranje sedanjega sistema«. Zaradi brutalnega postopanja z njim v ječi, je Paraga hudo obolel, zdaj bo pa moral ponovno pred sodišče, ker je s svojim delom junaško nadaljeval.
Poslanec Shymko je nekaj jeznih besed naslovil tudi na jugoslovanske agente, ki so prisotne snemali na film in fotografirali: »Vam pa rečem, agenti UDBE, da se med nami nihče ne straši vašega filmanja in vaših umazanih trikov!«
Med drugim je g. Shymko še dejal tole: »Člani jugoslovanske državne policije so resnični izdajalci... izdajalci človeške rase. Oni so tisti, ki bi se mo-
rali pred sodiščem zagovarjali in ne mladi junaški mož Dobroslav Paraga, ki si upa javno in svobodno izražati.«
Povedal je slučaj, kako so jugoslovanske oblasti sorodnike nekega emigranta doma zaradi, njega neprestano napadale, vznemirjale in jim grozile, tako, da se je on kot poslanec obrnil na kanadskega zunanjega ministra Joe Clarka z zahteven da ta nemudoma pri jugoslovanski vladi vloži oster protest.
»Mi ne smemo sprejeli tako imenovano nevtralnost Jugoslavije kot članice neopredeljenih držav,« je dejal Shymko, »ker se v ničemer ne razlikuje od Sovjetske zveze.«
Obsodil je odtok milijonov kanadskih dolarjev, ki jih Kanada v obliki investicij in pomoči usmerja v Jugoslavijo. Pripomnil je tudi, da je junaštvo Parage za totalitaren marksistični režim bolj grozeč, kot pa bi mogle biti kakršnakoli vojaška sila.
V intervjuju z Dick Chap-manom, novinarjem časopisa The Toronto Sun, je poslanec
(dalje na str. 6)
Kanadska Domovina
KOLEDAR
PRIREDITEV
»Skupna jedra« na jugoslovanski železnici
TORONTO, Oni. - Slovenski inieligenci doma je uspelo začasno zavreti uvedbo »skupnih šolskih jeder« v slovenskem šolstvu in tako preprečila splošno uporabo srbohrvaščine kot učilnega jezika pri izobraževanju in vzgoji slovenske mladine.
Sedaj so oblasti ta »skupna jedra« zanesla na druga področja in sieer na železniško omrežje.
V ljubljanskem Nedeljskem dnevniku z dne 15. feb. 1987 sem bral zanimivo pismo neke Stanislave Cevna iz Postojne, ki med drugim takole piše:
»V 11. členu v točki 1 piše, da se pišejo telegrami v skupnem prometu v srbohrvaškem, oziroma v hrvaškosrbskem jeziku. V pravilniku, ki je veljal do 1. jan. 1987, pa so bili telegrami lahko napisani v jeziku katerega koli naroda Jugoslavije (v slovenskem, makedonskem ali srbohrvaškem jeziku).« Pojasnim naj, da je s 1. jan. 1987 postal veljaven pravilnik 8, ki te pravice odvze-
šiljati le v srbohrvatskem oz. hrvatskosrbskem jeziku, v čemer ne vidim nobene enakopravnosti.«
Svoje pismo pa Stanislava Cevna takole zaključuje:
»Kol Slovenka sem zelo prizadeta. Ker živim v Sloveniji, hočem tudi na delavnem mestu uporabljali slovenski jezik, kar naj bi mi bilo tudi v ustavi zagotovljeno. V času, ko se borimo za slovenski jezik v Avstriji in v Italiji, kaže, da se bomo morali borili za slovenščino v Sloveniji in za njeno enakopravnost med ostalimi jeziki narodov in narodnosti Jugoslavije. Vse to povzroča med nami veliko jeze in nesoglasij. Prepričana sem, da se s takim načinom dela bratstvo in enakopravnost ne bosta krepila.«
Mislim, da k temu ni potreben noben komentar, ker pismo samo dovolj jasno prikazuje žalostno resnico.
O—M—
MAREC
21.	— Glasbena Malica priredi
spomladanski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. Koktajli ob 5.30, večerja ob 6.30, za ples igra Jeff Pecon orkester.
22.	— Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v SD na Holmes Ave. ob klubovi 25-leinici. Serviranje od 3. do 6. zv.
28.	— Slovensko ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. Igra Al Novak orkester.
29.	— Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop.
29. —- Dramatsko Društvo Lilija priredi veseloigro »Ubogi Samci« v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3.30 pop.
APRIL
4.	— Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave.
5.	— Mladinski pevski zbor kr. št. 2 SNPJ priredi celodnevno harmonikarsko prireditev v SDD na Recher Ave. Od 1. do 9. zv.
11.	— Pevski zbor Jadran priredi spomladanski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Ray Po-lantz orkester.
12.	— Materinski klub pri
Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani. Serviranje od 11.30 do 2. pop.
25.	— Tabor DSPB Cleveland prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
25.	— Fantje na vasi in Alpski sekstet iz Clevelanda gostujejo na Slovenskim festivalom v New Yorku, ki ga prireja župnija sv. Cirila.
26.	— St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do
3.30	pop., zabava do 5. pop. 26. — Društvo Kraljica Miru št. 24 ADZ praznuje 65-letnico s sv. mašo ob 11. v cerkvi sv. Lovrenca, nato bo v Slov. domu na E. 80 Sl. kosilo ob
1.30	pop., ob 3h pa ples.
MAJ
2. — Pevsko društvo Planina
ima koncert v Slov. domu na Maple Hts. Pričetek ob 7. zv. 15. _ Letna seja Slovenskega doma za ostarele. V SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob
7.30	zv.
23.	— Pevski zbor Korotan
priredi koneerl v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
24.	— Društvo S.P.B. priredi Slovenski spominski dan s
sv. mašo pri Turški Materi božji na Chardon Rd.
17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan v Triglavskem parku.
25.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob 1 Ih sv. maša, nato kosilo in zabava.
31. — Otvoritev Slovenske pristave.
JUNIJ
20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
4. in 5. — Pristavski dan na
Slovenski pristavi.
12. — Misijonski piknik v
Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava.
19.	— Misijonska Znamkar-
ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne.
26.	— Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. pristavi.
AVGUST
9. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
30.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slov. pristavi. Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, pop. ples, igra Tony Klepec orkester.
SEPTEMBER
12.	— Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet.
13.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
20.	— Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio.
27.	— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju.
27.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom.
OKTOBER
17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
17.	— Glasbena Malica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave.
18.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
ma.
Imenovana svoje pismo nadaljuje:
»To je bilo zelo enakopravno do vseh narodov Jugoslavije, da je vsak lahko napisal telegram v svojem jeziku. Zdaj pa se je našel nekdo, ki je samovoljno v imenu slovenskih železničarjev soglašal in podpisal nov pravilnik, po katerem je obvezno telegrame po-
25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
31.	— Slovenski dom za ostarele praznuje 25-lelnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju.
NOVEMBER
7.	— Štajerski klub priredi
martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci.
8.	— Mladinski pevski zbor Kr. št. 3 SNPJ ima jesensko prireditev z večerjo in koncertom, v SDD na Recher Ave.
14.	— Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra orkester Tony Klepec.
14. _ Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Joey Tomsick orkester.
DECEMBER
6.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje v dvorani Sv. Janeza Evangelista.
12. — Društvo sv. Marije
Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop.
Agenti »UDBE«
(Nadaljevanje s str. 5)
Shymko še ugotovil: »Ti agenti so povsod, kjer vzhodnoevropski emigranti protestirajo. Jugoslovanska skupnost pa je od teh agentov še bolj infillri-rana kot so druge narodnostne skupine.«
Na lastne oči je videl, kako so ob nedavnem nastopu pevskega zbora Rdeče armade v Torontu agenti KGB filmali zunaj koncertne dvorane protest Ukrajincev, Judov in pripadnikov baltskih narodnosti.
»Eden od KGB agentov je posnel celoten protest na film, pri tem pa rabil celo rusko filmsko kamero, kar sem sam videl,« je dejal Shymko.
Zbrani množici pred parlamentarno hišo je govoril tudi sovjetski disident Valentin Moroz, ki je več let prebil v sovjetskem gulagu. Ta je dejal, da sta »teror in mučenje orodje imperija« tako v Sovjetski zvezi kakor v njenih satelitih, vključno v Jugoslaviji.
O lem protestnem shodu, ki ga je izvedel Hrvalski svet v Torontu, sta poročala že imenovani Toronto Sun in Toronto Star, vsaka v svoji nedeljski izdaji 8. marca 1987. Iz teh dveh časopisov sem pripravil gornje izvlečke.
Otmar Mauser
Iz newyorske prosvete
Ameriški humor
Rusko sodišče:
Sovjetsko sodišče je obsodilo nekega Rusa na 20 let ječe, ker je rekel, dr je minister za prosveto budala. Pel let so mu dali, ker je ministra žalil, 15 let pa, ker je odkril državno tajno.
Predsednik Truman:
Ko je bil Truman v prvi svetovni vojni oficir v Franciji, je v enem pismu svoji ženi Bess — takrat še nevesti — napisal tudi tole:
Podporočnik ne zna nič, pa dela vse; kapitan zna vse, pa ne dela nič; major ne zna nič, pa tudi ne dela nič.
Ameriška Domovina je Vaš list!
Dragi rojaki, potujete v Eviopo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
PH-PALACE HOTEL, Corso Ilalia 63
34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Louis Jartz 1st Vice Pres.: Frank Slejko 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff Sec.-Treas.: Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, Tel. 531-2281 Rec. Sec.: Helen Vukčevič Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff
Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Frank Bittenc, Steve Shimits, Cecelia Wolf Slov. and Eng. Publicity: Cecelia Wolf, Ann Kristoff, Helen Vukčevič
Fed. reps.: Louis Jartz, Steve Shi-mits, Frank Greg; Frank Bittenc; alternate: Cecelia Wolf Hall Reps.: Frank Slejko, Louis Prebevsek
Slov. Home for Aged Reps.: Alice 8ozic, Tony Silc, Tony Sturm Head Cook: Millie Bradač
SLOVENE PENSIONERS CLUB
Newburgh—maple heights President: John Taucher, Tel. 663-6957
Wce-Pres.: Mary Zivny Sec.-Treas.: Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., °H 44137, Tel. 662-9064 Rec. Secy.: Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Frank Urbančič, John Perc Monthly meetings are held the °urth Wednesday of each month, a| 1 P.m., alternating at the Slove-"jan Natl. Homes on E. 80 St. and 5°50 Stanley Ave., Maple Hts. American Slovene Pensioners Club °f Barberton, Ohio
President: Vincent Lauter Vice-Pres.: Joseph Vankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nagel, 745 . 24th St., N.W., Barberton, UH 44203 - Telephone: 1-216-525-6227 or 825-2267.
Rec. Sec.: Angela Polk Auditors:	Frances Smrdel,
n9ela Misich, Mary Kovacic Substitute: Josephine Plainer Fed- Reps.: Theresa Cekada, hgela Polk, Frances Smrdel, Jose-lne Plainer, Jennie B. Nagel; alter-Mary Kovacic
^ eetings every first Thursday of Qg rhonth at 1 p.m. in the Slovene C^O. TAth St., N.W., Barber-
^r°gressive Slovene ^onieii of America
SUPREME BOARD resident: Florence Unetich s' Vice-Pres.: Joyce Plemel ^ Vice-Pres.; Josephine Tom-
'n. Sec.; Millie Bradač ec. Sec.: Emily Starman 0rr. Sec.; Hildegarde Kazen Areasurer: Marie Plevnik 7ak l,0rS: Jennie Zaman, Vida Si Frances Mauric, Josephine a“ah Wilma Tibjash
%a d Wel,are: Cecelia Wolf, ViiL °zar' Rose Gorman, Helen ^vic, Caroline Lokar.
EriS!0rian: Joanna Jadrich 0r: Agnes Elish
p	C
v2t:,: Fi

V.:
Me^'V Rran bio eh'ln9s: F Sl°' • 15335
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Mary Turk, Justine Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Helen Vukčevič Vice-Pres.: Sophia Skopitz Sec.-Treas.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Sec.: Joanna Weglarz Auditors: Dorothy Lamm, Fran-cine Weatherly, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, second Wednesday of the month, at 7 p.m.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Šemen in Barbara Šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani
Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik.
Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103.
GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Don Mausser 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Sudan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Bat is
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members!
PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677
Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
A.M.L.A. WEST PARK SINGERS President: Marie Pivik Vice-Pres.: Helen Konkoy Rec. Sec.: Theresa Krisby Treasurer: Joe Pultz Auditors: Marge Peresutti, Ann Zalatel
Director: Marie Pivik
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secretaries: Nežka Gaber, 2034 W. 22 PL, Chicago, IL 60608; Helena Rozman, 1225 Highland, Joliet, IL 60435.
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, WIs.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor:	Dolores
Hackett
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.:	Irma Pryately
Corr./Rec. Secy.:	Sophie T. Eler-
sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 441 17, telephone 21 6-531-8402 Secy.-Treas.:	Mike Perme
Musical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman
Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Frank Elersich
Planning Comm.: Orelya Meden, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik
Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie
Rehearsals held every Wednesday evening 7:30—9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
Predsednica: Vera Maršič Podpreds.: Peter Lekšan Blagajnik: Peter Hauptman Tajnica: Donna Stefančič Zapisnikarica: Tanja Lončar Športni referent: Jože Tavčar Odborniki: Maria Gobetz, Marko Zakrajšek, Tomaž Zakrajšek
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriča; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc
Honorary President: Sister Margaret
President: Kathy Stergar Vice-Pres.: Kathy Knuk Recording Sec.: Darlene Koenig Corres. Sec.: Carol Burris Treasurer: Helen Vodopivec
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 21 2 St., Euclid, OH 441 1 9, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B)
Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid	•
Historian: Anthony Grdina Medical; Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr.
2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1 st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Catherine Ostrunic Trustee 1 Yr.: Mitzie Andrews Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice Pres.: Mary Jo Rom 2nd Vice Pres.: Florence Jaksic Rec. Sec.: Margo Repka Corr. Sec.: Pat Talani Treasurer: Pat Kucharski Publicity Chmn.: Beverly Retman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser
Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Rudi Pintar Podpredsednica: Malči Kolenko Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Štefan Režonja, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, August Šepetavec, Jože Kolenko, Rozika Jaklič, Franček Toplak, Agnes Vi-dervol, Jelica Prelog Nadzorni odbor: Angela Moser, Lojzka Feguš, Branko Senica, Martin Walentschak
Razsodišče: Marija Goršek, Tone Zgoznik, Pepca Feguš, Lenka Mismaš
Kuhinja: Elza Zgoznik, Angela Pintar, Frančiška Benko, Marija Walentschak, Angela Radej Seje: Po dogovoru
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zor man st.
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. Presidents Frank J. Lausche President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Francine M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Bus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
Mailing Address: c/o James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Fits., OH 44143
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisa, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec.
Alternates: Elmer Nahtigal (1st), Frances Mauric (2nd).
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf
Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, 0. 44110, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Jean Križman Vied Pres.: Justine Girod Treasurer: Josephine Turkman Secretary and Rec. Sec'y.: Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden Program Coordinator: Mildred Hoegler
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen: Doris Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Polly Steffner Vice-Pres.: Agnes Koporc Secretary: Helen Levstick Rec. Sec.: Terri Hočevar Corr. Sec.: Emilee Jenko Treasurer: Rose Grmsek, 6512 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 361-1893
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan
Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca in Lojze Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Vinko Štefančič Nadzorni odbor: Tone Kanalec, Jože Sojer, Maks Jerič Seje se vršijo po dogovoru.
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar
Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik
Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O.
President: Mary Kobal;
V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429;
Rec. Secy.: Marica Lokar;
Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin;
Shrimp & fish fry every Friday from 11. a.m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB
NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 1 2. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
SKD. I RIGLA V Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Frohna
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Michaels Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Dick Flynn Financial Secy.: Paula Beavers Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322.
Ponovitev simpozija o Baragovem delovanju — 28. marca v Lemontu
Nekateri so želeli, da bi v Lemontu ponovili študijski dan o Baragovi duhovnosti. Dne 28. marca bodo ista predavanja, kot smo jih imeli na študijskem dnevu lani 29. novembra.
Vse svoje delo je Baraga pod vidikom svojega utthovniškega in misijonskega poklica. Pri lem je vedno upošteval vsakega človeka kot celoto osebe, ki ga je treba podpirati in oblikovati v celosti njegovega obstoja. Njegovo delovanje in tudi delovanje drugih slovenskih misijonarjev v ZDA je bilo prosto vpliva tistih, ki so hoteli vodili oblikovanje Združenih držav s prevladanjem nad prvotnimi prebivalci — Indijanci.
Baraga in za njim slovenski misijonarji so se dvignili nad vse te vplive in so v vseh, katerim je bilo posvečeno njihovo delovanje, spoštovali njihovo osebno dostojanstvo in svobodo. Baraga je bil s svojim znanjem usposobljen, daje iztrgal sv' Mpvejce iz izvrševanja rui	federalne vlade in
vojaških oblasti. Nakupil je zanje zemljišča in jih tako obvaroval pred preseljevanjem na zahod. Pri tem ga je podpirala njegova pravna izobrazba.
Med študijskim dnevom bomo ponovno opisali Baragovo delo in njegovo pojmovanje duhovniškega poklica. Baragov duhovniški poklic je zajel celost njegove osebnosti in osebnosti tistih, ki jih je doseglo njegovo delovanje. Tu smo pri bistveni značilnosti duhovnih poklicev. To pojmovanje duhovniškega dela je odgovor na sedanjo krizo vere in duhovnih poklicev.
Tako čutijo tisti, ki tako mislijo in so končno prišli do zaključka, da je nujna združitev v ustanovo, ki so ji dali naslov »Apostolska Ustanova Škofa Baraga«. Ta ustanova nikakor ne nasprotuje »Baragovi zvezi«, marveč hoče spopolnjeva-ti cilje njenega obstoja z raziskovanjem značilnosti Baragove duhovnosti in njegovega delovanja.
Ustanovni sodelavci »Apostolske Ustanove Škofa Bara-
WEST BARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio
President:	Ella Samanich (tel.
243-6696)
Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Pixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mir-lic
Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil
Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI 6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124
Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
ga« so čutili nujnost medsebojne povezave s središčem v Lemontu, kjer je največ spominov na škofa Baraga. Ustanova je predstavila štiri namene svojega obstoja. Za dosego teh namenov pa ne more odlašati dela na bodočnost, zato jih je imela pred očmi že v pripravah na organiziranje ustanove in je svoje delo začela s študijsim dnevom in tako pokazala razloge svojega obstoja.
Študijski dan bo v soboto,
28.	marca. Začetek bo ob 9.30 dopoldne. Opoldne bo okrepčilo. Zaključek z mašo bo ob 5. popoldne v cerkvi Marije Pomagaj. Prispevek za udeležbo je $5.
Naslov ustanove je: Bishop Baraga Apostolic Foundation, 1400 Main Street, P. O. Box 608, Lemont, 1L 60439 — te'' (312) 257-2494.
P. Forlunal OfM
Mimogrede iz Milwaukeeja
(Nadaljevanje s str. 2) ga življenja preživljata tu v Milwaukeeju. Društvo Triglav, pevci in pevke, ter vsi prijatelji, jima iskreno čestitajo z željo, da jima Bog nakloni še dolgo vrsto let zadovoljnega življenja!
Društvene čestitke:
Društvo Triglav iskreno Če* stita članoma in zakonskem11 paru Franku in Musi Coffc'1 in sicer k prvorojenemu sinčku.
Prijateljske čestitke izrek3 Triglav tudi članoma in zakon cema Franku in Marini Meja ’ katerima se je rodil drugi sin-Obema družinama božj' blagoslov in vse najboljše Želje!
Spomladanski koncert v Milwaukeeju:
Mešani pevski z'5°r »USPEH« priredi prvi sp0 mladanski koncert v sobot0' 11. aprila 1987, ob 7.30 zv. veliki, zelo akustični šols dvorani Nathan Hale Hig School, South 116 St. in ^ čoln Ave. Na sporedu bo ^ slovenske narodne pesmi 1 tudi par ameriških točk-cert pripravlja pevovodkm^, Dolores Ivanchich, ki bo tn zapela par solo točk.	j
Na ta koncert ste prav vsi rojaki, od blizu in leč. Na svidenje!
Najprej pesem,
potem ljubezen:	^
Slovenci imamo največ skih pesmi, ki opevajo 'Ju zen, po številu pa so koj ^ srni, ki pojo o pijači. In Slovenci nikoli toliko ne ^ jo, kot takrat, ko ga *IIia^,!lCJi
malo pod kapo.	j
začno s tisto lepo >>
Jože, primi, Jože, 'cUP'C<^1jzi' prazni jo, povezni jo na co«, nato pa »En starče 0 vel«, »Kol’kor kaplj>c> }	$
let«, in še in še. Pa reClt“Lo
Slovenci in Slovenke ° »luštkani« ljudje!