Mesec maj ali veliki traven.
Otroci! kako vam bi pač mogel vredno naslikati vso spomladansko krasoto, v katero je narava porila mesec maj ali včliki traven? Tisoč in tisoč pesaikov je vže prepevalo o majevej krasoti in občudovalo čarobao miliao, s katero je natvora ozaljšala to prijazao spomladansko dobo, katero vsako leto željno prieakujejo stari in mladi. In zares! kdo bi ne bil vesel tega prijetnega letnega časa, v katerem solnce tako prijazao sije na zemljo in njegovi topli žarki povsod vzbujajo aovo življenje. Otroci! le poslušajte, kako prijetaa godba ptičic se razlega po zelenem gozdu in kako veselo ber-nijo in šumljajo marljive debelice in drugi žužki po cvetočih travaikih in livadah. Dokler koli bodo živeli ljudje na svetu, tako dolgo se bode tudi prepevala slava majevej krasoti in Stvaraiku, ki jeta inesectako lepo ozaljšal s cvetjem ia zelenjem. Mesecu maju veljajo iste besede kakor pesnistvu, od katerega nam aeki slavni pesnik pravi, da bode zamerlo še le s posled-njim človekom na zemlji. Mesec maj je že sani na sebi najlepša pesem, katere človek ne more nikoli ustvariti; uživati njegovo krasoto in sladkost pa more vsako cloveško serce, ako še ni skoz in skoz popačeno ia popolaoma brez vsega občutka. Kdor ostane merzel in neobčutljiv pri pogledu majeve lepofce, ta pač np pozna življenja in tudi ne v4, kajje zelenje, rast in cvetje. Mesec maj je najlepša in najveselejša d6ba celega leta; zrak v tej d6bi je zdrav in čist, narava je pokia najlepšega cvetja ia prijetne vonjave. Otroci, poglejte! tam le nesd bolnega starčeka veii iz hiše na prosto naravo; vso zimo je prosil dobrega Boga, da bi mu dal učakati to veselo spomladansko dobo. Danes se je pervikrat po dolgej bolezui zopet vsedel na leseno klo-pico pod (Jomačo, lipo, mlado zelenje dobro dš njegovim očein in solnce mu pregreva premertp ude. Tam na zelenej trati v sredi vasi se je zbrala ve-sela, brezskerbna mladina, ter skače po mehkej travi in se igra, kakor se je igrala lanjsko in predlanjsko leto ia kakor se je igrala mladiaa pred sto ia sto leti. Tako se je pač igral aekdaj tudi bolai starček, ki sedi tam aa klopici pod lipo, v onih srečaib. otročjih letih, ki mu zdaj že skorej uhajajo iz spomiaa. — Z veselje.m te tedaj pozdravljamo, preljubi maj! Pridi ia osrečuj aaše oči z zeleajem ia prijetao voajavo; razveseljuj aam ušesa s sladkim ia milim petjem drobaih. ia veselib. tičic, ki so prišle v aebrojaem Stevilu zopet aazaj v aaše mile domače kraje in aam priaesle aovo veselo življenje! Da, da, kako žalostea bi bil pač svet, kako dolgočasea, kako mertev bi bil aajlepši kraj, ako ga ae bi oživljale drobae in vesela tičice s
— 75 —
svojim milim petjem, to lehko spoznate otroci, ako se le enmalo spomnite nazaj na tiho in merzlo zimo.
Pojdimo tedaj tudi mi ven v božjo naravo — v ta velikanski terapelj božji — tje na zelene in s cvetjem okiačane livade in še dalje aaprej, tje proti zeleiieinu gozdu, ter poglejmo, kakoveselo vse raste in cvetč. — Komu pa neki razvija narava ravno zdaj toliko cvetja in komu puhti prijetna vonjava po zelenih logih in cvetočih livadah ? Čimu neki so se porazdelile tičice pevke po smerekah in bukvah, ter od zgodnjega jutra do poznega večera tako veselo drobnijo svoje mičiie pesmice, kakor bi hotle pozdravljati
kraljico vesoljne narave? Tako me^bode morda vprašal ta ali uni izmed vas, ljubi moji otročiči! Pa le počakajte, ljubi moji, povedal vana bodem tudi to, zakaj je narava ravno mesec maj ogernila z najlepšim cvetjem in zakaj ravno v tein mesecu kraljuje najslajše veselje ia zlati mir, ki se pre-Hja v Jias iz spomladanske prirode in nas povzdiguje nad žalostno vsakdanj-nost tje gori v nebeške viaine. Ali ne veste otroci, da se danes pričnejo vesele ,,šmarnice" nebeškej kraljici Mariji v čast in slavo? Ali ne veste, da je mesec maj Marijin mesec? To najlepšo dčibo celega leta   posvečuje   narava   našej   preljubej   taateri   Mariji,   ki   je   kraljica
— 76 —
nebeške in zemeljske slave in najlepša cvetlica kerščanskih čedaosti. Otroci! ali ste si že naredili oltarček v hiši, kakor ste ga imeli dosihd6b ia kakor ga iuiajo še zmiraj po kerščanskih hišah ljudje, ki še niso pozabili popol-noma na Boga in na Marijo, ki je naše najslajše upanje, naše življenje in tolažba, bodi si v bridkih ali veselih dneh. Njej v čast in slavo se je okin-čala zemlja po dolgem zimskem spanji s cvetjera in zelenjem, njej v čast puhtijo cvetlice prijetno vonjavo po vsem širokem svetu in njej v slavo drobnijo vesele tičice svoje mične in nedolžne pesmice. In če angeljski kori, narava in ves svet pojejo slavo Mariji, najlepšej cvetlici, kako bi se pač mogla pogrešati pesem iu tiha ponižna molitev v naših. sercih, v katero si smo že v rnladostnih svojih letih zapisali njeno sladko ime: Marija.
Pojdite tedaj otroci z menoj tje doli v prijazno cvetočo dolinico na pisane travnike in livade, da natergamo najlepših cvetlic in spletemo vence, s katerimi si bomo ozaljšali podobo Marije. Glejte tam doli se že vračajo nedolžne deklice utrujene domii, glavo in roke vse polno lepih cvetlic, šopkov in vencev. Nikjer nobene podobe naše sladke raatere Marije, bodi si v cerkvi, doma ali v znameujah ob cestah in potih, ne bote našli ta mesec, da ne bi bila ozaljšana s cvetlicami in zelenjem. Tako je prav! povsod naj se vidi, da smo vrediti častilci Marije, ia da se ne sramujemo očitno pred vsem svetom pokazati, kako gori nase serce iz ljubezni do Nje, ki nam je mati našega odrešenja. Povsod in pred vsem svetom, brez strahii in sramovanja, pokažimo živo vero do onih svetih skrivnosti, katere nas uči naša prava katoliška cerkev.
Solnce zatonuje in dela se ve&r. Otroci! zdaj se pa le vernimo zopet domii, da ne zamudimo priljubljenih ,,šinarnic" v cerkvi. 0 kako lepa je danes Marijna podoba tam le v stranskem oltarji, in koliko njenih zvestih častilcev iina daues corkev v svojih svetih prostorih! — čuj! zdaj zadon^ orgljeinsvetopobožnopetjeserazlega po cerkvenem hramu. Kakobipačmogel človek, ki ima občutljivo serce, mertev tukaj stati in poslušati to pobožno petje, da ne bi tudi on svoj glas pomešal med druge vbrane glasove in iz globočine svojega serca pel: Marijo hvalite                         Marija cvetlica!                      Kraljuj, o češčena!
Vsi verni jeziki,                      Si lil'ja prebela,                      Ki v angeljskih glasih
Na neba svetniki                     Vsa serca si vnela                   V vseh krajih in časih
Jej hvalo glasite!                    K' si božja rodnica.                 Si peta, blagrena.
Nebo ti je dalo                                Hvalite Marijo,
Vseh milost dražčice,                       Hvalite, hvalite;
Pletejo zvezdice                                Hvalite Marijo                                 -i
Ti krono prenalo.                             Hvalite!
Takd, Ijubi otročiči! šmarnice so minule in podali se bomo zdaj k počitku. Želim vam prav lehko in sladko noč in jutri mi bote povedali, kaj vam se je senjalo od prijetnega rneseca maja, kakor tudi od cvetlic, šopkov in veucev, ki ste je darovali najlepšej cvetlici Mariji. Bog dal, da bi se videli zopet zdravi in veseli, pa da bi tudi moj ,,Vertec" vsaj ue-koliko pripoinogel k Marijinej časti in slayi!                         Ivan T.