Blas zaveznikov
Leto III - Št. 476
orm<siciijjskii dneonik A. L S.
Cena 5 lir
TRST, sreda 8. Januarja 1947
UREDNIŠTVO; Via S. Pellloc *	- Telefon At. 93854 In 7308
OGLASI; Cena za milimeter višine >širina ena kolona), trgovski L. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. L, Trst, ul. 311v:	Pellico št. 4, tel. 94011,
Cena posamezna številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo.
TRŽAŠKO VPRAŠANJE
PRED VARNOSTNIM SVETOM
&MER1ŠKA NOTA
0 POLJSKIH VOLITVAH
Washington, 8. januarja Združene države so zaprosile Veliko Britanijo in Sovjetsko tvezo, da opomnita poljsko vla-?o na njene obveze, ki izhajajo 't potsdamskega in jaltskega sporazuma, da dajo polno Možnost vsem demokratskim Brankam in protinacistom, da ®e udeleže volitev 19. januarja.
V notah iste vsebine, ki ju je 8meriški veleposlank v Moskvi general W. Bedeli Smith izročil namestniku sovjetskega zuna-. njega ministra Andreju Vifin-!ll škemu ter britanskemu veleposlaništvu v Washingtonu, so Združene države spomnile, da prejSnje ameriške note, Poljski 0 tem vpraSanju niso dovedle do Zboljšanja položaja ter se Združene države boje, da ne bo vsem strankam dana enaka možnost Udeležbe pri volitvah. Nota dobavlja, da misli ameriška vla-ta ponovno obravnavati vprašanje s poljsko vlado.
PRVI DAT M0NTG0MERYJA V MOSKVI
Moskva, 8. januarja
Načelnik britanskega imperialne, glavnega stana maršal lord ^ontgomery je proslavil včeraj ru-®d božič in kot častni gost prisostvoval baletu «Romeo in Julija*, 118 katerem je nastopila najboljša Sovjetska plealka Ulanova.
Včeraj je lord Motgomery po pr o-tramu obiskal vojno akademijo Vo. f°Slov, kjer je ostal 3 ure in pol. Gostitelji so mu obrazložili tehniko šolanja častnikov glavnega sta-Da ZSSR. Ostal Je tudi na kosilu.
Nato je bil gost armade. V hiši Alekseja Tolstega so mu prired-li Urejeni, Na. izrečena dobrodošlce N izrazil potrebo Po dobrih odno-63jih med Britanijo in ZSSR. Pristnim je pripovedoval svoje vojne dogodivščine.
Vsi moskovski časopisi so prinest' vest o njegovem prihodu ter belilo pozdravnega govora.
Ugovori Avstralije proti nekaterim točkam statuta
Glasovanje odgodeno
na poznejši čas
stal v Cetrtok ob 9. uri zvečer. Razpravljal bo o razorožitvi. Kakor smo izvedeli, je ostal položaj neizpremenjen, Združene flrž-ive namreč zahtevajo, da je treba najprej rešiti vprašanje nadzorstva nad atomsko silo, Sovjetska zveza pa bi rada dala prednost splošnemu vprašanju razorožitve.
Ameriški zunanji minister Byrnes Je včeraj na tiskovni konferenci med drugim omenil, da so Združene države razmišljale o imenovanju t: raškega guvernerja in želijo v tej zadevi skorajšnjih ukrepov. Sklep o tržaškem guvernerju so sprejeli na sestanku v New Yorku.
ZAKONSKI NAČRT
ZA DOTOK BEGUNCEV V ZDBU2ENE DRŽAVE
Washington, 8. januarja Nekaj ur po Trumanovem govoru v kongresu je demokratski poslanec Adolj J. Cabeth iz Illinoisa Predložil zakonski načrt, H hi do-l'Vjeval, da bi emigracijske krote, ki do junija (konec finančnega le-ta> ne bodo izčrpane, dali na razpolago beguncem. Zagovorniki zakona pravijo, da je treba načrt iz-Pesti zaradi pomanjkanja večjega Pritoka doseljencev iz tistih držav, ki trenotno razpolagajo z visoko kvoto.
NEW YORK, 8. januarja. Včeraj je bila seja Varnostnega sveta, ki so se je udeležili tudi trije novi člani, in sicer zastopniki Belgije, Kolumbije in Sirije. Sejo je otvoril avstralski zastopnik Makin, ki ,je trenotni predsednik po vrstnem redu. Najprej je sprožil debato o tržaškem statutu. Navedel je več ugovorov proti nekaterim točkam statuta, ki se po njegovem mnenju ne strinjajo z listino Združenih narodov.
Makin je med drugim dejal:
«Niti poglavje šest niti poglavje sedem listine ne daje Varnostnemu svetu moči, da bi jamčil nedotar kljivost.in neodvisnost kakršnega koli področja. Sicer bi lahko kdo trdil, da ima Varnostni svet zadostno oblast, da zajamči nedotakljivost in neodvisnost Trsta, ker je ena izmed njegovih glavnih odgovornosti ohranitev miru, vendar pa po mojem takšna trditev ni opravičljiva.*
Makin je nato nadaljeval: «Od Varnostnega sveta torej zahtevajo, naj odobri nekatere rešitve, ki dejansko presegajo določila listine Združenih narodov. Zato pa naj tiste države, ki se vedno podpirajo predložene sklepe, kljub temu. da so bile opozorjene na vprašanja, ki utegnejo iz tega nastati, prevzamejo odgovornost za vse politične težave, ki utegnejo nastati iz sedanjega položaja. Ker Avstralija upošteva predvidene težave, ne more glasovati za sprejem predloženega dokumenta (t. j. tržaškega statuta)*.
Zastopnik Sirije El Khoury Je pedal podobna izjavo m Je prosil zastopnike Velike Britant]?, Združenih držav, Sovjetske zveze in Fiancije, naj pojasnijo to vprašanje
Sovjetski delegat Gromtko ter britanski delegat Cadogan sta v odgovor izjavila, da ima Varnostni svet na osnovi člena 24 ,n na osnovi listine, ki določa dolžnosti in funkcije Varnostnega sveta, pravico prevzeti odgovornost za nedotakljivost in neodvisnost. Trsta.
Ameriški zastopnik Johnson je vztrajal na zahtevi, da je treba statut odobriti.
Rekel Je, da bo mogel Varnotni svet ne le zagotoviti, da Okoli Trsta ne bo prišlo do nikakoga mednarodnega konflikta marveč bo mogel s svojo čuječo budnostjo zajamčiti, da bo uprava svobodnega ozemlja pravična
Kor so trije novi člani Varnostnega sveta prosili, na) bi jim dovolil nefcaj časa za preučitev načrta tržaškega statuta, so glasovanje o statutu odgotlili na poznelši čas, ki ga bodo šele določili.
Varnostni svet se bo ponovno se-
DE GASPERI RAZPRAVLJA
Vashington, 8. januarja De G as pori se je včeraj sestal z državnim podtajnikom Deanom Achesonom in podtajnikom za gospodarske zadeve Williamom Clay-tonom, s katerim je razpravljal v splošnem o gospodarskih vprašanjih. V pogledu posojila je De Ga-speri izjavil novinar jan, da Je do sežen dober uspeh.
Kesneje je imel De Gasperi desetminutni razgovor s predsednikom Trumanom. Bela hiša Je izjav.U, da bo De Gasperi razpravljal tudi o mirovni pogodbi z Italijo. Po obisku prrTrumanu je italijanski ministrski predsednik izjavil, da je Truman pokazal največjo naklonjenost do Italije ter dejal, da bodo Združene države naprav le vse, da b; pomagale Italiji.
Italijansko veleposlaništvo je na čast De, Gasperija priredilo sprejem, katerega se je udeležilo 3500 oseb, ki predstavljajo cvet političnega in finančnega življenja prestolnice. Byrnes se zaradi zadržanost: sprejema ni udeležil Zunanji minister Byrnes je na banketu v Washlngtonu na čast italijanskemu ministrskemu predsedniku De Gasperiju v napitnici dejal: «Razen našega slavnega gosta ne poznam nobenega drugega moža na svetu, ki bi moral reševati težavnejše probleme. Slati mora pred desničarskimi in levičarskimi ekstremisti. Položaj zahteva moža, ki je obdarjen z velikim pogumom. Želimo mu dati v temačnih dneh, katere ima pred seboj, našo podporo*.
ČUDNO RAVNANJE
Z BRITANSKIM VELEPOSLANIKOM
London, 8. januarja «Reuterjev» diplomatski dopisnik poroča, da je poslal angleški veleposlanik v Varšavi Victor Caven-d.sh-Bentick angleškemu zunanjemu ministrstvu v odgovor na poljske pritožbe, da je baje kriv sodelovanja s poljskim podzemnim odporniškim gibanjem, Izčrpno poročilo. Kot vse kaže, go vcleposlan’ka obdolžili stikov s poljskim grofom Ksaverjem Grocholskim,
«Reuterjev» diplomatski dopisnik pravi, da so dejstva naslednja: veleposlanik Cavendish-Bent'ck je dvakrat obiskal mater grofa Gro-cholskega, ki je njegova stara znanka; ko se je vračal z drugega obi ska, so ga člani poljske policije aretiral! in zasliševali. Angleški vele. poslanik Vietor Cavendish Bentick pa. ni vdrževal nikakih stikov z grofom Ksaverjem Grecholak m In tudi ni bil obveščen o grofovem političnem udejstovanju.
NOVI NAČELNIK
BRITANSKEGA IMPERIALNEGA STANA
London, 8. januarja Za podnačeinika britanskega imperialnega glavnega stana so z veljavnostjo od junija imenovali generala K. N. Crawforda, od marca poveljnika britanskih sil v Grčiji.
Cartvford bo nasledil generala sir Sidney Kirkmana, ki ga bodo kot tretjega člana Sveta vojske imenovali za načelnika upravne vojaške službe.
Gospodarsko poenotenje Nemčije - glavna točka moskovsklk razgovorov
LONDON, 8. januarja. — »Reuterjev, politični dopisnik piše, da bo po mnenju dobro obveščenih londonskih krogov predstavljalo glavno točko bodoče moskovske konference zunanjih ministrov gospodarsko poenotenje vse Nemčije. Britanska vlada, ki je te dni z zunanjim ministrom Bevinom preučevala številna vprašanja zunanje politike, je razpravljala tudi o tem vprašanju.
Medtem se bliža dan sestanka namestnikov zunanjih ministrov, ki bodo razpravljali o mirovni pogodbi z Nemirjo in Avstrijo. Na se. Stanku, ki se bo pričel 14. t. m. v Londonu, bo Francijo zastopal Maurice Couve de Murville, ki Je bil francoski zastopnik tudi v zadnjem obdobju zasedanja giavr.i skupščine ZN v New Yorku. Včeraj je prispel v London poutitui svetovalec britanskega odseka zavezniškega nadzorstvenega sveta v Berlinu sir WUliam Strang, ki bo zastopal Britanijo na omenjeni konferenci namestnikov zunanjih ministrov. Avstrija se ni imenovala svoje delegacije, ki se bo udeležila teh predhodnih razgovorov, ker Je še niso povabili. Izvedel, pa so, da se bo v kratkem vrnil z Dunaja v London avstrijski veleposlanik dr. Heinričh Schmidt; 2 njim bo odšla komisija strokovnjakov, ki se bo po potrebi udeležila londonskih predrazgovorov.
V vrstah ameriške vojske, ki je
Truman sprejel odslop
zunanjega ministra Byrnesa
Nasledil ga bo general Marshall
WASHINGTON, 8. januarja. — Tajnik Bele hiše Ross je sinoči naznanil, da je predsednik Truman sprejel odstop zunanjega ministra Btjrncsa in da smisli za naslednika imenovati. generala Marshalla», ki se je te dni vrnil s Kitajške, kjer se je mudil kot posebni odposlanec predsednika Trumana, v Združene države.
Vojaška akcija
nato šele pogajanja
Francozi bodo nadaljevali operacije proti Viet Namu
PARIZ, 8. januarja. — Po zadnjih vesteh, ki so dospele ** Indokine, je vojaški položaj v Anamu in v Tonkinu bistveno Nespremenjen, medtem ko se. kakor izjavljajo, razvija in razširja terorizem iz Kooinčino tudi na Kambodžo in na Laos. V hočineini, so požgali številne vasi, katerih poglavarje so obhodili, da so filofrancozi.
Napadajo tudi katoliške ustano-v®- V ponedeljek se je v samem ®^igonu slikalo reglanje strojnic.
* velikem številu prihajajo francoska ojačnja, med njimi tudi le-*aIa, ki jih hitro odpošiljajo na Namembni kraj.
Viet Nam ni storil po predlogih,
*i Jih Je po radiu stavil minister kolonije Marius Moutet generali Leclercu, nobenega novega nfl-r°vnega poskusa.
Mguyeb Manh Ha, katoličan in “lv*i elan vlade Ho Ci Minha. ki ” Po izbruhu sovražnosti ostal v f^hoiju, je v ponedeljek dejal ne-,H(mu francoskemu dopisniku, da bi pripravljen »služiti stvari miru č1 *d obema državama*, čeprav ni °stai z izrečnim namenom, da bi tžii za posrednika. Ko so ga nvprašali, ali misli, da bi bilo obnoviti pogajanja z Viet
*T,
•bom, Je izjavil: «Menim, da
bhcozi ne morejo mimo dejstva, !tu Je Viet Nam zbral velike kon-.^Uraclje mož. Razgovori z zastop-v, 1 lutkovne vlade bi bili nekovini.,
Medtem Je Moutet ponovno pou-g^ril francosko stališče, da je voja-tlTa akciJa postala zdaj potrebo’
*a nadaljnja pogajanja. Na
tiskovni konferenci v Saigonu je izjavil, da bo po vrnitvi v Pariz zagovarjal akcijo vojaških voditeljev, ki so. kot je dejal, čakali tako dolgo, kakor je bilo mogoče, preden so udarili.
Po poročilu, ki ga Je izdalo včeraj francosko vrhovno poveljstvo v Saigonu, so se spustili oddelki francoskih padalcev med ognjem sli Viet Nama, da bi olajšali močan pritisk, kateremu mora kljubovati francoska garnizija v Namdinhu.
NOVO GIASIIO STRANKE UIDE«
ODKLON V DESNO
Teheran, 8. januarja List perzijske levičarske stranke Tudeh «Rahbar» ki so ga prejšnji teden prepovedali, je ponovno izšel pod imenom «Mardum». List Je postal zdaj bolj desničarski. Objavil Je članek, ki zahteva čiščenje v stranki Tudeh; poleg tega pa tudi program, ki kaže, da Je v stranki prišlo do nenadne Spremembe od levičarske ideologije nekoliko bolj proti desni.
Istočasno z naznanitvijo Byrne-»ovega odstopa je Bela hiša objavila sledete pismo, datirano s 7. januarjem, ki ga je predsednik Truman poslal Byrncau.
»Dragi Jim, skrbno sem pretehta! Tvoja razmišljanja v pismu z dne 19. decembra 1946 ter v pismu z dne 16. aprila 1940, itj poudarjata Tvojo željo, da xe umakneš z mesta zunanjega ministra. Ker dobro vem, kako življenjsko važne so te misli, moram Tvoji želji ugoditi.
»Zato z velikim odporom in ,skre-nim obžalovanjem sprejmem Tvoj odstop, ki bo stopil v veljavo 10. januarja 1947 ali v trenotku izbire Tvojega namestnika.
»Popolnoma se zavedam, kako težavni m zapleteni so bili problemi, katere si moral reševati od dneva, ko sl Julija 1945 sprejel funkcijo. Tedaj smo stali na pragu velikih dogodkov, naslednji meseci so prinesli probleme največje važnosti, katere si Tl obravnaval z redkim taktom in razsodnostjo ter kadar Je bilo potrebno s trdnostjo m žila-vostjo.
»S trdno roko si obravnaval težavne probleme, ki so se drug ze drugim pojavljali. Za vse, xar si štorij med vojno ter pri tvorjenju mitu, si si zaslužil zahvalo naroda. Zato ti pravim: Dobro, v upanju, da se bomo mogli šc nadalje obračati nate za svet, katerega nam lahko daš po bogatih in številnih izkušnjah.
«Z najlejžimi čeljamj Tvoj odkritosrčni
Harry S. Truman,» Bela hiša je objavila tudi dve Byrnesovi pismi predsedniku Trumanu, ono z datumom 16. aprila 1946, drugo z dne 19. decembra 1948. Prvo pismo pravi:
»Dragi gospod predsednik, kot vam je znano, sem 1. aprila 1945 odstopil z mesta ravnatelja urada ra vojno mobilizacijo. Mislil sem, da sem zaslužil pravico, da si pri voščim nekoliko odpočitka tar da se lotim nekaterih stvari, kar sem že dolgo želel, česar pa zaradi javnega delovanja nisem mogel storiti, »Kmalu nato je umrl predsednik
Roosevelt in na Vas je nepričakovane prešla predsedniška odgovornost. Glede na najino intrnr.o prijateljstvo sem Vami ponudil svoje usluge. Rekli ste mi, da me boste imenovali za zunanjega ministra in tako ste storili 3. julija.
«S prenehanjem sovražnost'' sc naravno postali mirovni problemi veliko važnejši. Od takrat stalno rastejo po številu in važnosti. Znašel sem se pred potrebo, delat, dolge ure: šest in včasi sedem dni na teden.
»Pretekli teden me je preiskal zdravnik, ki mi je svetoval, naj delam manj. Poznam se. Ne morem delati manj, dokler sem na javnem, mestu, posebno pa v funkciji zunanjega ministra.
»Edini način, da se lahko ravnam po zdravnikovem nasvetu Je, da odstopim. Zato s 1. julijem odstopam.
«Izbral sem ta datum, ker bo prihodnji teden v Parizu sestanek Sveta zunanjih ministrov, kateremu bo sledila mirovna konferenca ter je nemogoče reči, koliko časa bodo te konference trajale. Mislim, da mi je dolžnost čakati do teh sestankov. Vrh tega boste imeli dovolj časa do 1. julija, da izberete mojega naslednika.
«Fred nekaj tedni je več časopisov objavilo vest, da sem odstopi in da ste izbrali mojega naslednika. Izjavili ste, da to ne odgova-Ja resnici. V resnici ni bilo res, ker nisva nikdar razpravljala o tem. Domnevam, da bodo zdaj ti časopisi rekli, da Je bila tista vest resnična, toda ne more me odvrniti od tega, da delam to, kar mislim da Je prav, in sicer enostavno zaradi tega, ker bi to moglo dati videz resničnosti tistemu, k ir je neresnično.
«Ko odstopam, želim povedati, da ste mi odkar s~m zunanji minister, dajali popolno pndpoio. Ko mislim na sporni značaj problemov, pred katere smo bl’i postavljen menim, da je uvaževanja vredno' dejstvo, da smo bili glede zunanje politike vedno sporazumni.
((Nedavno me je osrečilo dejstvo, da narod prizna in ceni spretnost in pogum, s katerim vršite vi svoje dolžnosti. Vem, da je to težka naloga; vem tudi, kako vi zasiužits to priznanje.*
«Hočem Vam zagotoviti kot navaden državljan, da Vas bom iskreno podpiral ne samo zaradi svoje osebne naklonjenosti do Vas, temveč tudi zaradi svojega poštenega mišljenja, da Vaše od Učno vodstvo predsedniškega urada to podporo zasluži.
Vaš odkritosrčni James Byrnes.»
Besedilo drugega pisma se glasi:
»Dragi gospod predsedn k. Dne 16. aprila sem podal svoj odstoo, ki naj bi stopil v veljavo 1. juljta. Upal sem, da bo do tega dno mirovna
konferenca zaključka sklepe o raznih vprašanjih ter da bodo dovršena dela petih pogodb s satelitskimi državami.
«Kot je videti, sem bil v tem pogledu prevelik optimist. Dejal sem Vam, da bom nadaljeval, dukier ne bc dosežen dokončni sporazum pogodbah.
«Zdaj, ko smo dosegli popolni sporazum in ko je bilo določeno, da bodo mirovne pogodbe podpisane 10. februarja, bi žele: biti raz. rešen svoje naloge.
«Menim, da bi bilo važno, če bi spremembo izvedli zdaj. Za dne 10. marca smo določili sestanek v Moskvi, kjer se bo pričelo delo o pogodbi z Nemčijo in miru z Avstrijo. Delo se bo zavleklo ved mesecev ter mora biti minister, ki mu bo poverjena ta naloga, imenovan že mnogo pred konferenco, da se bo dobro spoznal z vprašanji.
«Zato prosim, naj bi moj od3top veljal Zc od 10. januarja, ali p0 tem dnevu, takoj ko bo imenovan moj naslednik, Ta dan sem določ 1 zato, ker se bo tedaj pričelo zasedanje senata ter bi imenovanje mojega naalednika mogli poslati senatu s to časno s sporočilom o mojem od stepu. Ponavljam to, kar sem dejal v pismu iz aprila da nihče, k! bo prevzel funkcijo zunanjega mi-rlst’a. ne bo mogel zahtevati, ali imeti več podpore in vzpodbudo, ko*, hte mi Jo dali VI.
Iskreno Vaš James F. Byrnes,»
PRED SESTANKOM
IZVRŠNEGA ODBORA MUSLIMANSKE ZVEZE
London, 8. januarja Predsednik muslimanske zveze Jinnah je včeraj najavil bližnje sklicanje zasedanja zvezinega izvršnega odbora. Ni pa hotel komentirati odločitve, ki jo je sprejel odbor vseindijskega kongresa, da sprejme tolmačenje britanske vlade glede pokrajinske razdelitve. To je vprašanje, je izjavil Jinnah, o katerem bo moral obširno razpravljati .zvršn: cdbor.
DOSEDANJI IN BODOČI MINISTER
Byrnes je sluiil u vseh treh panogah vlade Združenih driav. Spočetka je prišel v Washington kot član poslanske zbornice, leta USI je bil izvoljen v seraf, k j ir je ostal do maja 191,2. V tem letu ga je pokojni predsednik Roosevelt postavi na prosto mesto pri Vrhovnem sodišču,
llgmes je zapustil Vrhovno sodišče sredi druge svetovne vojne, da je sodeloval s predsednikom Rooseveltom v Beli hiš', kjer je o doli Cent m, trenotku stopil na me\io načelnika urada za vojno mobilizacijo. Dne S. julija 191,9 ga je predsednik Truman imenoval za zunanjega ministra.
General George Catlett Marshall je 31. decembra izpolnil 66 let. Kot načelnik glavnega stana vojnega ministrstva je odstopil novembra leta 1945 po 44-letni službi po vsem svetu.
Več kot eno leto je bil postbni Trumanov odposlanec na Kitajskem, da bi uredil nesog'as;a med kitajsko nacionalistično vlado in komunisti.
Druga svetovna vojna je dala generalu Marshallu možnost, da dokaže veliko znanje na področju vojaške strategije. Ko Je bil s položajem generala septembra 1939 imenovan za načelnika glavnega stana, je izoblikoval vojsko Združenih držav za končno zmago.
V prvi svetovni vojni Je bil general Marshall v glavnem stanu prve divizije, vodja operacij prve armade, načelnik glavnega stana 8. armade
Razen svoje nedavne naloga na Kitajskem ,ie general Marshall 1-gral odlično vlogo pri naporih Združenih narodov za dosego zmage v drugi svetovni vojni. Sod nova! Je pri poveljstvu mešanega glavnega stana. Spremljal je predsednika Roosevelta, ko Je odšel avgusta 1941 na razpravljanje z ministrskim predsednikom Churchillom.
Decembra 1941 in januarja 1942 je prisostvoval sestanku omenjenih voditeljev, kjer so določili načela za skupno poveljstvo na Daljnem Vzhodu. Kesneje so je Marshall udeležil vsakega sestanka med predsednikom in Churchillom ter kesneje med Stalinom 'n generali-simom Cangkajškom. n sicer v Beli hiši, Quebrcu, Kai-u, Teheranu in Jalti. Po smrti predsednika Roosevelta je spremljal predsednika Trumana na konferenro v Potsdam. Med odlikovanji, ki jih je prejel od mnog dl držav, Je tudi «Oak Leaf Cluster*. k' mu ga je podelil predsednik Truman za njegove posebne zasluge. Utemeljitev tega odlikovanja je nasledn.a: «V vojni, ki Ji zaradi obsega in strahot ni primere, so milijon: Američanov dali svoji vojski dokaze sijajne službe. General George C. Marshall ji je dal zmago.*
v Nemčiji in Avstriji, je prišlo predvečerajšnjim do večjih pre-mesitev. Ameriški vojni minister je objavil, da bo vojaškega guvernerja ameriškega zasedbenega pod. ročja v Nemčiji in poveljnika a-meriških sil v Evropi generali Josepha P. MacNarneya nasledi! vojaški podguverner istega področja, general Lucius D. Clay. V Avstriji bo generala Marka Clarka kot vrhovnega poveljnika ameriških sil v Avstriji nasledil general Geof-frey Keyes, dosedanji poveljnik 3. ameriške armade. General Keyes bo odšel v Avstrijo najprej kot Clarkov namestnik, ker bo :a svoj položaj zapustil šele po moskovskih razpravljanjih o mirovni pogodbi z Avstrijo, kjer bo soldoval kot pomočnik zuru njega mm.stra Bcvina. General Clark bo nato prevzel poveljstvo glavnega stana 6. ameriške armide v San Franciscu. General Clav bo stopil na MacNarneyevo rr.<-s‘o sredi marca t. j. v času, ko bo MacNarnt;y postal glavni zastounik ameriške vojske v vojaškim odbor 1 ZN in zastopnik letalska vojsk? pri načelnikih glavnih stanov ZN v istem odboru.
General Clay je imel te dni ti-skovno konferenco, kateri so prvič prisostvovali tudi nemški novinarji. Razpravljal je o n. katerih gospodarskih vprašanjih, njegov politični svetovalec Murphy pa je odgovarjal na nekatera Dol lična vprašanja. Med drugim je na neko vprašanje odgovoril, da se še niso odločili, ali bodo londonskim in moskovskim razpravljanjem prisostvoval tudi nemški zastopniki.
V sovjetskem zasedbenem področju, in sicer v Turingiji, bodo po obvestilu lipske radijske postaje (pod sovjetskim nadzorstvom) prevzeli polno odgovornost za upravo nemški uradniki. Radijska postaja je dejala, da so zdaj stvorih v Turingiji demokratsko upravo in da sovjetske zasedbene oblasti ne bodo več neposredno obravnavale krajevnih vprašanj, marvje bodo le dajale nasvete ministru za gospodarstvo, javna dela in komunikacije Turingije dr. Appelu. »Reuter* spominja, da je pri volitvah v Turingiji (13. oktobra) dob;'a socialistična unija 49,3% glasov, demokratski liberalci 28,4%, krščanska demokratska zveza 18,9% in kmetska stranka 3.4% glasov.
„DAILY TELEGRAPH"
O MONTGOMERYJEVEM OBISKU V MOSKVI
London, 8. januarja «Daiiy Telegraph* komentira Montgomeryjev obisk v Moskvi m piše: «Treba je upati in mogoče Je meniti, da bo Montgomcryjev obisk v Moskvi nekaj več kot predstava medsebojne izmenjave poklonov med zmagovitimi vojaki.
»Čeprav Je vzrok povabila tovarištvo zmagovitih — povabil ga Je Stalin na potsdamski konferenci — se je od takrat dogodilo mnogo stvari; maršal Montgomery Je odšel na to potovanje bolj kot načelnik britanskega glavnega imperialnega glavnega stana povojne britanske vojske, kakor pa kot na. čelnik osvobodilne vojske. Montgo-mery je že poskrbel za to, da je na licu mesta preučil vojaške naprave v Združenih državah m Kanadi. Javljajo, da bo zdaj ihtel podobno možnost, da preuči sovjetske ustanove in vežbalne metod”, v kolikor mu bodo to dovolili štirje dnevi obiska. Sam je izjavil, da odhaja v Moskvo (kot vrv jak* ter ni treba pripisovati njegovemu obisku nobene večje politične važnosti, kot je bila važnost, ki so jo pripisovali podobnemu VVavellovemu obisku pred 10 leti. Kljub temu pa si lahko dovolimo da mislimo, da bo ta obisk nekoliko koristil pomiritvi tistih (vš-evši nekaj nezaupljivih članov britanske spodnje zbornice), kateri so pokazali nemir zaradi domnevnih izključujočih vojaških sporazumov 7 Združenimi državami. V tem seveda ni ničesar, kar bi pomenilo sodelovanje na škodo katere koli druge države. Za ostale poslance pa je ponovitev potsdamskega povabila zlasti dobrodošla kot novi znak tistega spravne jša duha. ki ga Je Sovjetska zveza pokazala na nedavnih mednarodnih konferencah. Povabilo — zaključuje «Daily Telegraph* — dokazuje tudi, da sovjetski voditelji cenijo prispevek, katerega so njihovi zavezniki dali k zmagi, kakor mi priznavamo jni-hov prispevek.*
TUDI BRITANIJA
3KA OTVORITEV PRISTANIŠČA DAIREN
London, 8. januarja Iz uradnega vira so včeraj v Londonu potrdili, da ima Velika Britanija interes na otvoritvi man-džurskega pristanišča Dairen za ladje vseh narodnosti. Glede tega pristanišča izvajajo Združene države pritisk na Sovjetsko zvezo. Velika Britanija ne bo poslala Kitajski in Sovjetski zvezi note, podobne noti Združenih držav. Vendar pa ostaja Velika Britanija zvesta stališču, da je svoboda dostopa za vse države v pristanišče Dairen, kakor to predvideva kltaj-sko-sovjetska pogodba iz leta 1945, bistvene važnosti za razvoj Mandžurije, kateri pripisuje Velika Britanija znatno važnost.
Obvestilo čttateljem
CitatelJe prosimo, da v teh dneh oproste eventuelne zamude pri dostavljanju lista, ker zaradi pomanjkanja električnega toka časopis ne moge biti pravočasno dotiskan.
Razprava proti voditeljem
poljske podtalne organizacije
Sodelovanje z Andersom
VARŠAVA, 8. januarja. Pred varšavskim sodiščem se je v ponedeljek pričela razprava proti desetim članom vrhovnega poveljstva podtalne organizacije «Wolnosc i niepoldlegosc, (WIN). Obtoženci so poveljnik organizacije «WIN), bivši vrhovni poveljnik protinemške podtalne vojske »Armija krajowa» Jan Rzepecki, voditelj obveščevalne službe te organizacije Ta-deusz Jachimek, načelnik obveščevalne službe za vzhodne predele Poljske Henryk Zuk, poveljnik organizacije «\VIN» v za-hadnih predelih in po aretaciji Rzepeckega vrhovni poveljnik organizacije «WIN» Szurek, načelnik štaba Kazimer, organizator sabotažnih oddelkov Jožef Rybicki in drugi.
Obtožnica pravi, da je P° aretaciji
vrhovnega poveljnika «Armlje kra-jowe» Okulickega in po razpustu te organizacije Rzepecki po navodilih londonske emigrantske vlade ustanovil novo podtalno organiza cijo. V ta nemsn je aprila 1945 vzpostavil stike z raznimi podtalnimi skupinami, sklical tajno konferenco ter o tem poročal Andersu. Obtožnica pravi nadalje, da Je Anders poslal v odgovor ukaz, naj razpu stijo nekatere podtalne organizacije ter pod poveljstvom Rzepeckega ustanovijo novo organizacijo. Organizacija «WIN» naj bi prevzela podtalno organizacijo, in z njo povezano vohunsko mrežo ter organi-z.rala pošiljanje vohunskih poročil v tujino Glavni namen organizacije «WIN» pa naj bi bil po obtožnici borba za strmoglavljenje demokratskega režima na Poljskem. Rzepecki je ustanovil tako imenovane samoobrambne oddelke, ki so imeli po 50 do 500 članov. Obtožnica pravi, da je bil namen teh oddelkov pobijanje častnikov varnostne službe ter demokratskih voditeljev, or -ganiziranje sabotaž, ropanje itd. Ustanovili so tudi posebni «odbor svetovalcev,, ki naj bi dobavljal poročila o delovanju političnih strank, kmetov, vzajemne pomoči in delavskih organizacij. Obtožnica tudi
pravi, da so poleg tega ustanovili še posebni oddelek, ki naj bi zbirni poročila o poljski armadi. Poleg tega je poveljstvo organizacije «WIN», po navodilih iz Londona ustanovilo na ozemlju poljske države, 14 neodvisnih poročevalskih središč, kj so zbrana poročila neposredno pošiljala v tujino. Vsa vohunska poročila so — kakor trdi obtožnica — pošiljali Andersu preko Regensburga. Obtožnica tudi pravi, da je Anders pošiljal na Poljsko denar za finansiranje podtalne teroristične organizacije. Po izpovedi, ki jo je podal Rybicki po aretaciji, naj bi imel «WIN» 90.000 dolarjev.
MIKOLAJCZYK
Bi MORAL IZ VLADE
Varšava, 8. januarja Vlad’slav Gor olka, komunist in ministrski podpredsednik poljske vlade, je v volivnem govoru v Lod-zu izjavil, da demokratski blok v primeru zmage pri volitvah 19. januarja ne misli dopustiti, da bi kmetska stranka, katero vodi Stanislav Mikolajczyk Se nadalje sodelovala v vladi. Mikolajczyk je zdaj minister za poljedelstvo.
Stran 2
___Z A N I M I V 0 S T I
_■......
«RAZPRODANA MESTA V PEKLU»
Ohi^iKaino pasv&tiio nov&gxz. \o.ituiha ttem tzimcLKjim. mlhIsOiom
Darilo prebivalcem Marsa: pisateljevi pisalni stroji in psiček «Beau-geste»
Francoski romanopisec Maurice Dekobra je posvetil svojo novo knjigo «Razprodana mesta v peklu«, ki jo bodo v kratkem objavili v Londonu, Parizu in New Yor-ku, zunanjim ministrom Bevinu, Bj/rnesu in Molotovu.
Posvetilo pravi: «Gospodie, naj bi leto 1947 videlo srečne rezultate vaših, trudapolnih razpravljanj. Toda če tega ne bo, bodo ubogi pri. padniki bele rase postali «eletro’i-sko meso» in v peklu ne bo vec niti stojišč. Satanovo gledališče bo razprodano. Gosjpadje, štirje so jezdeci Apokalipse. Toda vi ste le
trije. Storite tako, da bodo pesimisti upali, da lahko trije možje pes store manj zla kakor štirje na konjih.»
Dekobra je pod vtisom grožnje a. tomske bombe napisal oporoko ter namenil svojo knjižnico in svoja glavna umetniška dela mestu Pa-peete na otočju Tahiti. V oporoko je napisal: «Ramo tako podarim prebivalcem Marsa svoje pisalne, stroje in svojega psička «Beati-geste», katerega bodo izrodili moji izvršitelji oporoke, ko bo ustanovljena služba raketnih letal med Zemljo m Marsom.»
Napad Indijancev na brazilsko postojanko
Dne 31. decembra l. I. je pleme dtvjakov Vaimiris napadlo brazilsko postojanko v gornjem teku reke Amazonke, Indijanci so napadali e loki, punčicami m kiji. Poklali so 11 oseb, »n sioer sedem moz eno leno in tri otroke. Sedem prei. vetih oseb je po Štiridnevni hoji s«.-zi gozdove, čeprav ranjenih, priSlo v llanaos.
* • *
V bolnišnici v Tokiju je umrl bivši vrhovnj vojni svetovalec in načelnik japonskega glavnega stana admiral Osami Nagano. Imenovani je izdelal načrt za napad na P earl Harbour. Nagano je drugi japonski vojni zločinec, ki je umrl od konca vojne. Prvi je bil japonski zunanji minister Matsuokak.
• • *
Kitajsko ministrstvo za promet je izdalo odredbo, s katero je ukinilo obratovanje na letalskih progah za teden dni, z namenom, da bi ugotovili odgovornost nedavnih letalskih nesred. Ukaz so izdali zaradi nesreče letala CNAC, ki je na poletu v Šanghaj strmoglavilo v bližini Tsingtaoa. Pri tej nesred je 38 oseb izgubilo življenje. Tri druga letala so strmoglavila, ko so v božični noči pristajala na kitajskih letališčih. Ob tej priliki je bilo ubitih 71 oseb.
Razstrelitev otoka Helgolanda
Cez približno tri mesece bodo pognali v zrak otok Helgoland, ki leži v Severnem morju nasproti ustja reke Elbe; otok so Nemci uporabljali kot trdnjavo. Delo bo izvršila britanska mornarica. Do-'mnevajo, da po razstrelitvi ne bo o-stalo od otoka nic drugega, kakor kup skal, na katerih ne bodo mogla živeti človeška bitja. Otok, ki je dolg približno■ eno petino morske milje, so zasedle britanske sile v maju 1915.
* * *
V	Antarktiko je odplula prva sovjetska ekspedicija, ki bo tam lovila kite. Odpravo vodi kapitan Vladimir Ivanovič Voronin; poleg glavne ladje «Slava», ki ima 7.9.000 ton, je v odpravi še osem drugih hitrih ladij za lov na kite, izmed katerih ima vsaka po 350 ton. Na ladji sSlava» so vse priprave za konserviranje kitovega mesa in toliko prostora, da lahko prepelje 15.000 ton kitovega olja.
* * *
V	nuernberški ječi se je obesil dr. Karl Westphal, ki je eden izmed 16 nacistov, kateri bodo v začetku prihodnjega meseca prišli pred sodišče. Westphal je bil svoj čas ministrski svetnik na kazenskopravnem odelku v Hitlerjevem pravosodnem ministrstvu.
Naprava za zaznambo signalov za pomoč
Osrednji znanstveni zavod sovjetske mornarice je zgradil novo napravo, znano pod imenom <ravto-alarm«, ki zabeleži točno in avtomatično vse signale za pomoč, ki jih oddajo ladje v nevarnosti.
Po sprejemu signala sproži naprava posebna alarmne zvonce ali Zo.rnioe, ki so nameščene v kabini telegrafistov, službujočega navigacijskega častnika in kapitana ladje, kar da zagotovilo, da so signale sprejeli.
Naprava deluje v razdalji približno ISO kilometrov.
Čatvorčki v Angliji
V bolnišnici v BHdgendu v Veliki Britaniji je 22-ietna tiskarjeva Zena, Peggy Thomasova včerajšnjo noč rodila četvorčke, in sicer 2 dečka in 2 deklici.
Vst otrooi so močni in zdravi. Pri porodu ni bilo nobenega zdravnika, ker ni nihče mislil, da bo šlo za četvorčke; porodnici je pomagala samo babica, hoipa Thomasova ima Ze tri otroke.
OSTRA ZIMA V NEMČIJI
Oster mras, ki so ga zabeležil, v teh dneh v Nemčiji, kjer je preskrba s kurivom popolnoma nezadostna in proti katgremu je telesna odpornost prebivalstva zelo Šibka, je takšen, da je postavil na drugo mesto bojazen preteklih dni, da bo industrija na zahodnih področjih popolnoma zastala. Glavna skrb je zdaj rešitev stotin Nemcev pred zmrznenjem. Po vsej Nemčiji se je predvčerajšnjm termometer znižal na najmanj 250 c pod ničlo.
Načelnik oddelka za kurivo ameriške vojaške uprave Forrester je snoči izjavil: « Srečni bomo, če bomo prišli iz te dobe mraza, ne da.« bi zmrznilo znatno število Nemcev».
Na britanskem področju so prepovedali vsako uporabo elektrike za industrijo v Hamburgu. Uporabili jo bodo samo za dobave Živil. Zaprli so vse javne lokale za zabavo. V Bremenu so odpnli zavetišča s posebnimi toplimi sobami za, otroke do dveh let.
V prekopu Kiel, Življenjsko val ni arteriji, ki veze Severno morje z Baltikom, so uporabili ledolomilce. Ob ustju Labe sta trčila neki britanski rušilec in neki ledolomilec. Rušilec je bil poškodovan, vendar je lahko nadaljeval svdfo pot i' Kiel.
IZ JUGOSLAVIJE
IZ SLOVENIJE
Slovenski zgodovinarji so imeli prvič svoj občni zbor pod imenom Zgodovinskega društva za Slovenijo. Na njem je odbor podal obračun o delu in nalogah, ki mu jih je naložil zadnji občni zbor Muzejskega društva v maju 1946. Drugi dan po obenem zboru so imeli zgodovinarji v prostorih univerzitetne in narodne knjižnice celodnevno zborovanje, na katerem so predavatelji podali razne referate o stan. ju problemov in stvari, s katerimi se bavl, oziroma se jih dotika slovenska zgodovinska znanost. Ravnatelj zavoda za zaščito in znanstveno preučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije dr. Franc Sijanec je govoril o »Spomeniškem varstvu in muzejih«; drugi referent je bil dr. Josip Korošec, kustos mestnega muzeja v Ptuju, ki Je podal predavanje o »Provincialnih muzejih, njihovoh nalogah in potrebah«. Pri razpravljanjih o prvih dveh referatih se je razvila debata o najno-vejiih raziskavanjih v Ptuju. Pri izkopavanjih se Je pokazalo, da gre za najdbe, ki bodo osvetlile mnogo vprašanj; gre za prostor, ki mu po obilici in mnogovrstnosti gradiva ni mogoče najti primerjave v Evropi. Najdišče odkriva najmanj tri obdobja: staroslovensko (grobovi), rimsko (zidovje) in halstatUko. Staroslovanskega gradiva je toliko, da prekaša doslej največje s,a:o-slovansko najdišče v Devinu na Slovaškem. Žalostno dejstvo pr: ptujskih izkopavanjih pa je nezadostno razumevanje krajevnih o-blasti za pomen odkrivanja m varovanja tega prostora. Krajevne oblasti so pritiskale k pospeševanju izkopavanja, češ da potrebujejo prostor za postavitev cisterne. Cisterna lokalnega značaja naj uniči najdišče svetovnega pomena! V diskusiji 6e Je postavljala zahteva, da je treba prostor, ki je arheološko in zemljepisno važen, brezpogojno zaščititi. Naše oblasti naj poskrbe, da se bodo dela in spoznanja naših arheologov cenila in upoštevala. Ravnatelj narodnega muzeja dr. Josip Kastelic Je govoril o »Arheoloških problemih«, Modest Golia o »Stanju naših arhivov«, o isti temi je govoril univ. docent dr. Maks Miklavčič, kot zadnji referent o arhivih pa Je bil dr. France loterij, član instituta narodne osvoboditve, in sicer je predavanje Imelo naslov »Arhivsko gradivo za Slovenko zgodovino v dobi narodno osvobodilnega boja«.
Umrli so: Marija Petelinova, roj. Šorli, vdova po profesorju, Saloma Novakova, roj. Roth Boris Marolt, Marija Strajnerjeva. šivilja, Ante Beg, novinar in publicist, v pokoju, Jože Sever, mizarski mojster, Franjo Medič, Frančiška Rejc, upokojenka tobačne tovarne, vsi v Ljubljani; Jera Prekova, vdova po posestniku na. Vrhniki.
M<m3(rski predsednik maršal Tito je prejel pismo prebivalstva Drača, v katerem se mu zahvaljujejo za pomoč, ki jo je Jugoslavija, dala albanskemu ljudstvu. V pismu omenjajo, da je pomoč v žitu predstavljala za albanski narod velik prispevek ter da bo prebivalstvo večno hvale—10 maršalu Titu in narodom Jugoslavije. V pismu pravijo med drugim: «Hočemo delati, da bi še bolj okrepili nerazdružlji-vo bratstvo in trajno enotnost med našimi narodi«.	\
Kot poroča agencija Tanjug je prejel maršal Tito ob Novem letu veliko število voščil iz notranjosti države in tujine. Maršal je poslal sledeč odgovor: «Ker mi ni mogoče odgovoriti na vsa voščila, se s tem zahvaljujem vsem organizacijam, ustanovam ter osebam, ki so mi poslale voščila«.
Najvažnejša naloga, v gradbeni stroki, ki jo bo jugoslovanska mladina morala rešiti v letu 1947, bo gradnja «mladmske proge« Samac-Sarajevo. Jugoslovanska mladina bo svoje delo opravila prostovoljno. Ta normalnotirna proga, katero bodo dovršili še v tem letu, bo dolga 237 km; na njej bo 37 železniških postaj. Skupna dolžina predorov na tej progi bo znašala 2000 m. Zgraditev 800 m dolgega mostu preko Save predstavlja najtežjo nalogo, ki jo bo mladina morala rešiti. Ravno tako predstavljajo težak problem 4 mostovi preko reke Bosna ter dolgi predor pri mestecu Vranduk. Nova železniška proga se bo vila večinoma po do-
<-Najbrž bo kljub dobremu začetku vse šlo k vr-agul*
Pričel je:
— Z neizmernim zadovoljstvom morem sporočiti, da je bUa tokrat moja delavnost kronana z velikim uspeh m in da mi je uspelo izvršiti vse naloge, ki ste mi jih naložili... da, vse.... Z drugimi besedami, izvršil sem vse....
Poslušalci so se pričeli spogledovati, tako da Muratovv niti ni mogel dokonCati stavka
—	...to je, če povem točneje,
uspeh, ki sem ga dosegel v zaupanih mi nalogah...
Muratow ni več mogel nadaljevati.
»Oh, bogovi, pomagajte mi!« si je ves obupan mislil. «V lepi kaši sem. Zdaj bo počilo in potem...«
— Želel bj prositi brata, da se izrazi kratko — je nekoliko ostro dejal predsednik. — Nimamo dosti časa! B: bilo boljše, če bj stavil vprašanja in bi brat nanje odgovarjal?	I
lini reke Bosne, katera je bogata na rudnikih železa ter obširnih premogovnih ležiščih, katerih do zdaj ni bilo mogoče zadostno izkoriščati zaradi prevoznih težav. Nova železniška proga bo omogočila izkoriščanje teh rudnikov ter j tako pospešila v znatni meri indu-1 strializacijo dežele. Železniška proga bo tudi prispevala k razvoju industrije lesa ter cementa, za kar nudi to področje še posebno ugodne razvojne pogoje.
Tanjug poroča, da prirejajo madžarski vseučiliščniki z beograjske in zagrebške univerze, ki so včlanjeni v madžarski kulturni zvezi, kulturne večere po vojvodinskih mestih, kjer žive Madžari. Tako so imeli doslej kulturne večere v Novem Sadu, Temerinu in Sen-ti. Na sporedu so dela jugoslovanskih in madžarskih pisateljev, kakor tudi klasična dela iz svetovne literature.
Črnogorska ustavodajna skupščina je na seji dne 1. januarja soglasno odobrila vse člene osnutka za ustavo. Nato so prav tako soglasno odobrili ustavo v njeni celoti.
Vse organizacije makedonske fronte so se v velikem številu udeležile obnovitvenih del in s tem močno prispevale k preporodu države. Tako so n. pr. organizacije v tetovskem okraju v Makedoniji s prostovoljnim delom zgradile v letu 1946 poleg manij ših del, 40 km dolg pomol, 3 mostove po 100 metrov dolžine čez reko Vardar, popravile cesto Tetovo-Gostivar in dve poljski cesti v dolžini 150 km.
— Da, boljše: bomo prej opravili! — je odvrnil policist in se sam prj sebi prisiljeno zadovoljno nesrnehnil.
— Kaj ste izvedeli o Nuberju? — je bilo prvo vprašanje.
— Nuberju je uspelo premamiti Fieischerja — je odgovoril brez odlašanja.'
—	To vemo že tudi mi — je jezno odsekal predsednik. — Vemo tudi, da je Gorny svetoval Flelscherju, r.aj pobegne prej preden bo prepozno; toda zadeva s Fleischerjem je za nas končana. Zdaj pa hočem, da mi povsem točno odgovorite na naslednje vprašanje: ali ve Nuber dosti o nas?
— Nuber je najprebrisanejši in najspretnejši policist, kar jih poznam — je dejal Muratovv. — On ve mnogo, preveč o nas.
—	Dobro — je nekoliko boljše volje dejal predsednik. — V 48 urah Jpo z Nuber jem konec.
—	jfuberja ne moremo — je nenadno dejal nek glas.
ALEXANDER ARNO	39
WAN G -HO
GLAS ZAVEZNIKOV
8. januarja 1947
Slikovita Anglija
Sciisburg predstavlja značilno srednjeveško mesto; prebivalstvi se zvesto drži tr-cicij, vendar p; je tudi dovzetno za napredek moderne civilizcije. Stika jc posneta z vrat saltsbu-pjslce katedrale in kaže pogled na eno izmed mzmoderniziranih» ulic
GOSPODARSTVO
Britanska industrija železa in jekla želi rekordno proizvodnjo
TRST
ZAKA3 TE DNI NI BURJE?
Geofizični zavod je dopisniku V ZN dal nekaj izjav o mrzlem valu v Evropi ter zlasti o dejstvu, zakaj
Britanska industrija železa in je-kle želj letos doseči rekordno proizvodnjo. če bo vse šlo po načrtih ter bodo jeklarne imele dovolj premoga, goriva in kovin, katere potrebujejo, se bo proizvodnja mogla približati najvišji proizvajalni zmožnosti, ki znaša približno 14 milijonov ton. Izvoz omejen do skrajnosti, bo znašal verjetno en mllijono ton.
Industrijski dopisnik BBC pravi, da bo uspeh odvisen od dobav premoga,, čeprav ima za zdaj ta industrija prednost. Nekatere plavže so preuredili na nafto ter menijo, da bodo ob koncu leta 1947 uporabljale Industrije tekoča goriva v količini 1 milijona ton na leto. To bi pomenilo letni prihranek dveh milijonov ton premoga. Družbe jekla izvršujejo zdaj obširni program modernizacije ter gradijo nove plavže, tvornice, topilnice in fužine. Izvedba prvega izmed teh načrtov bo stale okoli 75 milijonov funtov šterlin-gov; polovica teh stroškov je že odobrena.
Dopisnik BBC pa omenjia možnost, da Združene države letos ne bodo dobavile tiste količine jekla, kot so ga zahtevale britanske tvrdke. A-meriška industrija — pravi dopisnik — še danes občuti učinke jeklarske stavke v preteklem letu.
V Veliki Britaniji Je položaj de lovne sile mnogo bolj ugoden ter že nad 40 let ni bilo nobene stavke v jeklarski industklj1. Kar se tiče načrta povečane pro'zvodnje jekla za letošnje leto, upa jeklarska industrija da bo mogla dobaviti britanskim tovarnam avtomobilov zadostno količino surovin za izdelavo 400 000 avtomobilov in kamionov. Zaradi velikega dotoka jeklen-.h plošč gradi Velika Britanija že zdaj vec trgovinskih ladij, kakor ves ostali svet skupaj.
Ankarska radijska postaja je javila, da pričakujejo 2. februarja v Ankari italijansko trgovinsko delegacijo, ki bo podpisala trgovinsko pogodbo s Turčijo.
V	VVashingtonu predvidevajo, da
bedo v enem mesecu izvozili iz skladišč Združenih držav nad pol drugi milijon ton žita.
V	Kopenhagenu so izmenjali ratifikacijske listine trgovinske in
—r—» -i
pomorske pogodbe med Dansko in Sovjetsko zvezo, ki so jo sklenili v Moskvi 17. avgusta lanskega leta. Pogodba, ki bo trajala pet let, vsebuje klavzulo za državo, ki ima večjo prednost glede carine in davka na proizvodnjo.
Poljska in Norveška sta podpisali trgovinski sporazum za izmenjavo blaga v vrednosti 22 milijonov dolarjev. Norveška bo dobavila Pol j-ski konje, ribe in farmacevtske proizvode, medtem ko bo Poljska izvozila premog, koks, cink, kemične proizvode in cevi.
PRVA TOVARNA ZA PROIZVODNJO PENICILINA V «NEBEšKEM HRAMU«
NA KITAJSKEM
Dr, Heng Liu, ravnatelj ameriškega urada za zdravstveno pomoč. Kitajski in zdravnik častnik kitajskega državnega zavoda za obnovo, je sporočil, da so 1. januarja otvo. rili prvi kitajski laboratorij za proizvodnjo penicilina pod okriljem omenjenega ameriškega urada.
Naprave, ki tih je nabavil onim-jeni urad in preskrbel za prevoz po morju na Kitajsko, so postavili v mebeškem hramu» v Pekingu, kjer je sedež državnega urada za pobijanje nalezljivih bolezni. Dnevna proizvodnja penicilina bo znašala 100 cevk.
Liu je izjavil, da je ustanovitev zavoda za proizvodnjo penicilina prvi korak do okrepitve zdravniških in zdravstvenih služb na Kitajskem. Drugi korak pa predstavlja triletni načrt za podpiranje petih zdravniških vseučilišč na Kitaj skem. Preračun za prvo leto tega načrta, ki znaša 1.750.000 dolarjev, je sestavil urad in zavod za sodelovanje združene službe za Kitajsko, ki je zasebna organizacija.
NOVO ZDRAVUENJE SENENE MRZLICE
Na nekem sestanki znanstvenikov v Washingtonu so razstavili novi sintetični kemični proizvod, katerega imajo za zelo uspešnega v zdravljenju senene >mrzlice; 85% do 95% bolnikov, ki/so jih zdravili s tem kemičnim preparatom, je občutilo dobrodejni vpliv,
\
Zavezniška vojaška oprava odprla ljudsko kuhinjo
Obveščevalni urad za Julijsko krajino sporoča:
«Danes dne 8. januarja 1947 bo Zavezniška vojaška uprava v ulici Gambini št. 12 odprla ljudsko kuhinjo, ki bo odprta od 18.—20. ure. Upajo, da bo mogla kuhinja pripraviti hrane vsaj za 500 ljudi. Zaenkrat morajo ljudje prinesti posodo s seboj in odnesti hrano na dom. Pozneje ko bodo načrt spravilo v tek, je upati, da bo kuhinja dajala 3 obroke na dan, in sicer vsak obrok za 5000 ljudi. Sedežev bo za 55C ljudi, v sobo kjer bodo ljudje stali, pa bo šlo nadaljnih 250 ljudi. Za izvedbo tega načrta bodo znašali stroški okoli 9.500.000 lir.
Današnja večerja bo stala 50 lir in ne bo potreben nikak živilski odrezek. Za večerjo bo mineštra ali testenine s prikuho. Ta nizka cena je mogoča zaradi sodelovanja SEPRALA s prehranjevalnim oddelkom Zavezniške vojaške uprave, ki je mogel tako nakupiti velike količine živil po znižanih ecnah.
Tržačani bodo dobili to hrano po točno isti ceni, kakor stane Zavezniško vojaško upravo. Ljudska kuhinja ne bo vplivala na brez-plačano kosilo, ki ga dobivajo ctroci po šolah in ga bodo prejemali v bodoče kakor doslej.
TATVINA KOKOSI IN MESA
Neznani tatovi so se vtihotapili v hlev Francesca Lo Bianca v ulici Moreri st. 30 in mu odnesli 10 kol oši in enega petelina. Lo Bianco ima 10.000 lir škode.
Iz mesnice v ulici Media št. 30 so preteklo noč tatovi odnesli precejšnjo količino mesa in drugih stvari. Tvrdka Bornettini ima 32 tiso e lir škode.
NA VRATIH SPALNICE SE JE OBESIL
Iz doslej še neznanih vzrokov si je včeraj zyečer proti 19. uri sklenil vzeti življenje 47 letni Augusto C-hezzi, stanujoč v ulici Cisternone št. 87. Na vrata spalnice je privezal vrv in se obesil. Ko se je ob 21. uri neki družinski član vrnil domov je našel mrzlo truplo,
«£>ENOV»
ODKRITJE PROTI RAKU
Na letne,m. sestanku ameriškega združenja za znanstveni napredek sc objavili rezultate študijev za ugotovitev kemijskega sestava anti-toksinov (varovalnih snovi), ki ph proizvaja človeško telo kot obrambo proti raku. V treh poročilih, ki so jih pripravili strokovnjaki nekega laboratorija v državi Maine, so prikazali poizkuse na živalih; ugotovili so, da imajo telesca, znana pod imenom sgeni», ki vsebujejo dedne zasnove, tudi važno vlogo o izvajanju antitoksinov .Odkrili so, da zo različnih vrst «genovr> proizvaja te kemijske varovalne snovi.
Znanstveniki so pojasnili, da so med poizkusi prenesli dele z rakom okuženega tkiva na žival druge vrste, kot je bila tista, ki so ji tkivo odvzeli. Telo druge živali je zavelo proizvajati antitoksine v obr-vnbo proti bolezni, prav tako kot človeško ali živalsko telo v obran.bo proti kaki drugi bolezni.
Odkrili so, da je antiteksine mogoče uporabiti za proizvodnjo kemijske sestavine, ki nudi živalim delno odpournost proti raku. Znanstveniki so poudarili, da bo mogoče te sestavine uporabljali za poizkuse o raku na splošno, če bo mogoče odkriti kemijski sestav naravnih varovalnih snovi. Posebno zanimivo pri pa je odkritje, da prav ti an-titoksini vsebujejo včasi snov, ki podpira ratzvoj ralf-a, namesto da bi ga zavirala Znanstveniki upajo, da bodo mogli izolirati in opredeliti te, kakor tudi varovalne snovi.
te dni v pokrajini ni burje. -Burja je nizek veter, ki nastaja zaradi različnega pritiska v zaledju (Ljubljana-Graz) in na gornjem Jadranu. Zaradi nakopičenja mrzle ga arktičnega zraka v severovzhodni Evropi so bili dani vsi pogoji za prihod silovite burje. Na srečo se je visoki pritisk v poknni.u zelc zniževal, tako da je mrzli zrak našel bočne in višje izlive, ne da bi se vsedel med soteske visoke planote. Upanje je, da bodo te okoliščine še nadalje trajale.
Med tem izredni mraz v ostali Evropi še nadalje traja, vendar le. deni arktični zrak prav počasi po-jenjuje. V Trstu bi morala te dni biti povprečna toplota 5.o nad ničlo. Nasprotno pa imamo 3-4.0 C pod ničlo. Razlika je torej za celih 8-9 C.
Začasna prekinitev teefanskih zvez
PRI NEKATERIH ŠTEVILKAH
Trajajoče pomanjkanje električnega toka — poroča družba Telve — v zvezi z nizko napetostjo istega je povzročilo težave pri rednem de. lovanju avtomatskih telefonskih central. S pomočjo Zavezniške vojaške uprave je družba Telve odpravila to nevšečnost s skupinami avtomatskih generatorjev. Ker-je nastala na nekem motorju okvara, je bila včeraj dopoldne telefonska družba primorana prekiniti zvezo «duplex» številk ter nekaterih drugih številk pri avtomatski centrali v ulici S. Maurizio.
Ravnatelj družbe TELVE je sporočil, da je družba dala popraviti avtomatični generator v avtomatični centrali v ulici S. Maurizio. Tu so vezane nekatere navadne telefonske stelike in nekaj dvojčkov.
Ze ponoči so obnovili redno telefonsko službo.
Opozorilo poveljstva čistilcev min
Poveljstvo čistilcev min opozarja javnost, da je prepovedano in skrajno nevarno gibanje po minskem polju v Barkovlja ter podobnih krajih v predmestjih. Imenovano minsko polje so večkrat o-gradili z zičo m opremili z dobro vidnimi napisi.
Neznane osebe pa so odnesle
iskale drva ter se izpostavljale resni nevarnosti, da stopijo na kakšno mino.
Na tem področju Je bilo že več smrtnih nesreč: v dobi nemške zasedbe sta bila tu ubita dva nemška vojaka, kesneje spe: dve ženski in 10. januarja 1946 Franc Antonič iz Barkovelj.
Včeraj je na tem prostoru zadel na min neki pes, ki j« povzročil eksplozijo.
Ameriška jajca za valjenje
V kratkem bodo pripeljali v Trst iz Združenih držav oko'i 100 kokošjih jajc za valjenje vrste «New Hampshire« in «White Plymouth Rocks«. To pošiljko jajc Iz Združenih držav le organiziral član britanske Zavezn ške vojaške uprave podpolkovnik Dehrus S Bec-kersteth z namenom, da b: tržaško prebivalstvo preskrbel z izbrano perutnino.
Podpolkovnik Beckersteth je pre. tekli teden obiskal razstavo perutnine v «Square Garden« v New Yorku, kjer se je posvetoval z različnimi ameriškimi kokošjerojci. Newyorški kokošjerejec in ravnatelj razstave Alex Duffy Water-town Je izjavil, da bodo podpolkovniku Beckerstethu dali na razpolago za Trst po 50 Jajc izmed zgoraj navedenih vrst kokoši brezplačno. Podpolkovnik je razen tega izjavil, da se bo dogovoril z neko letalsko družbo glede prevoza in plačila stroškov prevoza, kar bo oskrbel «iz svojega žepa«.
Tiskovno poročilo
OSREDNJEGA ODBORA ZA SINDIKALNI SPORA UM
Osrednji odbor za sind.kaini sporazum je izdal svoje V. tiskovno poročilo, s katerim med drugim obb-vešča, da so dosegli sporazum v ne. katerih točkah pravilnika, ki se nanaša na organe in delovanje skupin nameščencev.
Poročilo pravi nadalje:
1)	da bi pričeli delo, so se sestali odbori za sporazum kovinarske, grafične in kemične kategorije in o-srednji odbor za sindikalni sporazum (C.C.I.S.) okraja Milje;
2)	v tem tednu bodo pričeli s sestavljanjem nadaljnjih treh odborov za sporazum, in sicer' okra-ni odbor za sindikalni sporazum (C.I. S.) v Tržiču in odbori za sporazum (C.I.) za stavbno in lesno stroko:
3)	dokončali so del pravilnika, ki se nanaša na organizacijski ustroj novega enotnega organizma kar bodo objavili v prihodnjih poročilih-
Štiri mesece za ranitev žene
Kazensko sodišče je včeraj obsodilo na štiri mesece zapora Ric-carda leva, ker je ranil svojo ženo Lucio Gonella. Ženo so morali pripeljati v bolnišnico.
Najdba otrple ženske
Včeraj ob 8. uri so poklicali Rdeči križ v ulico Cattedrale št. 12, kjer so v vezi neke hiše našli popolnoma golo žensko, ki je bila že vsa otrpla. Bolničarji so nesrečnico odpeljali v splošno bolnišnico. Nesrečnico je spoznal neki nameščenec bolnišnice, gre za Violetto Giorgetti, poročena Corsi, staro 43 let, brez stalnega bivališča. Dosedaj dogodek še ni pojasnjen.
Tovorni avto povozil kolesarki
Dne 4. t. m. okoli 18. ure je za<-Vfzniški tovorni avto na cesti Tržič-Ronke povozil dve kolesarki, in sicer Mario Papaiz ter Evo Va-lentinuzzi. Obe so odpeljali takoj V tržiško bolnico. Valcntinuzzijeva je zaradi težkih ran kmalu nato iz-dinila. Papaizova pa se še zdravi bolnišnici ter bo predvidoma ozdravela v 6 dneh.
Avto podrl žensko
V ponedeljek so pripeljali v glavno bolnišnico 45 letno Cateri-no Rosito, stanujočo v ulici Capi-teili št. 7.. katero Je malo prej povozil neki avto na ob-ež.iu Naza-rio Sauro. Njeno stanje je resno; nesrečnica ima zlomljeno ftrinco. praske na levem stegnu, notranje poškodbe in verjetno pretres možganov.
Po izjavah nekaterih oseb, naj bi Rositovo povozil Salvatore Pag-giaro, v ulici Manzoni št. 36, z lav-tom, na katerem so jo pripeljali V bolnišnico. Paggiaro pa je navedel, da je le pobral povoženo, ko so j® pred njim neznani avto hitro od' daljeval.
O zadevi so obvestili poučijo, ki je uvedla preiskavo.
SMRT OTROKA,
KI SE JE POPARIL
V nedeljo ob 20. url je na dermatološkem oddelku glavne bolnišnic« Umrl 2 letni Luciano Carpan, stanujoč v ulici Flavia 10, ki se je eh dan prej polil z vrelo vodo. Pri nesreči je otrok dobil opekline na prsnem delu; zaradi dobljenih ran j« umrl.
GORICA
NESREČA ŽELEZNIČARJA
Zaradi zloma leve noge so moral' v goriško bolnišnico prepeljati 4® letnega železničarja Ivana Zanel' lija, stanujočega v ulici Cappuccih1 15. Ozdravel bo predvidoma v tret* tednih.
PO STOPNICAH JE PADLA
Nesrečo je doživela 70 letna Francesca Bressanova iz Ločnlka: ko je šla po stopnicah je padla in dobja takšne pškodbe, da so J° morali prepeljati v splošno bolnišnico.
tako napisne table, kakor bodzeo žlčo. Različne osebe so po polju
— Zakaj — je vprašal predsednik, človeški meči — je pripomnil Mu-
— Nuber ima znak! — je odvrnil letj glas.
Sledilo je majhno mrmranje. Mu-ratow b' bil zelo rad vprašal razne podrobnosti o tem «znaku», toda zavedel se je, da bi kot Član Velikega sveta moral to vedeti in da bi se s tem samo Izdal.
— Nuberjeva zadeva je opravljena — je dejal predsednik. — Zdaj pa mi povejte še kaj o Gornyju!
— Ah — je pričel Muratovv brez odlašanja. — Gorny je popolnoma naš. Dolgo in pazljivo ga opazujem...
— Drugega ni treba! — ga je prekinil predsednik. — In zdaj, kaj mislite o Muratovvu? Ste tudi z njim imeli uspeh? Se da upogniti?
Muratovva je streslo. Past je tu?!
— To je pa zelo resna zadeva — jc odgovoril nadzornik pazljivo. — Obmolknil je, ker je na vsak način hotel, da bi mu predsednik stavil točnejše vprašanje.
— Na vsak način ga moramo dobiti za našo stvar! — je vzkliknil predsednik. — To mora biti! Mislim, da je siromašen kot cerkvena miš. Z denarjem bi se ga dalo pridobiti.
— Poskusil sem vse, kar je v
ratow in zmignil z rameni. — Govoril sem mu dolge ure, toda zagotavljam vas, da je zelo trdovraten. Po mojem mnenju bi ga bilo treba izločiti.
Predsednikove in Muratovvove oči so »e za trenotek križale in nadzornik se je prestrašil. Ga je spoznal ?
— Za to je še dosti časa — je izjavil predsednik. Videti je bilo, da mu hoče staviti še neko vprašanje, pa si je verjetno premislil in dal policistu znak, naj sede.
Muratovv je z globokim vzdihom olajšanja ubogal: za nekaj časa je bila nevarnost mino. Ni bil v zavidanja vrednem položaju, ni pa imel časa spuščati se v razmišljanja, ker je voditelj zasedanja spet pričel govoriti.
— Poročilo, ki smo ga zdaj slišali, je v najtesnejši zvezi z našo prvotno temo, o kateri moramo razpravljali danes. Dejal sem: «Izdaja!» Zdaj dodajam, da je bila predložena proti enemu izmed ((Neizprosnih« obtožba. Točneje, proti Gornyju, ki je kriv izdaje. Besedo ima tožilec!
Predsednik je sedel in vstal neki drug zakrinkanec.
Predsednik je sedel in vstal je neki drug zakrinkanec.
— Jaz sem tožilec — je vzkliknil mož z ujcdljivim glasom. — Na podlagi ukaza samega Velikega Neizprosnega se člani Velikega sveta med seboj ne poznajo. Danes pa lahko ugotovimo, v kakšni meri je ta ukaz ustrežljiv! Ce bi se med seboj poznali, ne bi sedeli tu, ampak bi bili v je&l, vsi žrtve velikodušnega izdajajca. Moramo pa priznati, da ima ta ukaz tudi svojo slabo stran. To zato, ker ne moremo odkriti izdajalca, ki se skriva med nami. Zatorej predlagam, da snamemo krinke. Po slabem poskusu s Fleischerjem in Gorny-jem je danes »Veliki Neizprosni« edini, ki svobodno in ob kakršni kolj uri prihaja na policijo in ima stik z vsem uradniki. Se vam torej ne zdi umestno mnenje, da je b'1 Gorny tisti, ki nas je izdajal policiji? Ne vemo, če je on tudi član Velikega sveta, to(ja če je, jc vsak dvom o predlaganem izključen. Predlagam še enkrat, da zaradi važnosti stvari snamemo krinke!
Med zborovalci je nastalo veliko vznemirjenje: slišali so se tudi protestni klici.
— To nj mogoče, je proti pravilom!'
— Zakon »Neizprosnih« to prepoveduje!
— Ce ne, nas bodo vse polovili.
— Dajmo na glasovanje! — Je z mečnim glasom zavpil predsednik. — Kdor je za to, da je treba sneti krinko, naj vstane!
— Nj potreba — je dejal miren gias. — Jaz sem Gorniy!
Mauratowu se je zdelo, kot da je odrešen pekla: pričeli so mešati res lepo kašo, za zdaj pa je nevarnost spet minila. Gorivy »i je z naglo kretnjo vrgel kapuco nazaj in si strgal krinko. Potem je vstal in stopil do predsednika. Na ustnicah se mu je poigraval resen, toda brezskrben nasmeh.
Preteklo je nekaj minut prej. preden so se vsi zavedli od presenečenja.
— Pogumen sl, moj brat! — je končno dejal predsednik z iskrenim občudovanjem: takoj pr je spremenil glas in trdo dejal: — Gorniy, od tega trenotka si naš ujetnjk!
— Se razume. Pripravljen sem sprejeti sodbo, ki jo bo v imenu «Velikega Neizprosnega« izrekel Veliki svet. Moje življenje pripada onemu, ki me bo prepričal o izdajstvu naše stvari.
(Nadaljevanje prihodnjič).
ŠPORT
HOKEJ NA LEDU V JUGOSLAVIJI
Zagreb, 8. januarja Po vesteh agencije Tanjug je V hokeju m ledu med zastopstvi Zagreba, Ljubljane in Varaždina zmagalo zastopstvo Zagreba. Porazilo j« igralce Ljubljane ■■ 3 pro'i 1. Skupina iz Ljubljane je na drugem mc" stu in iz Varaždina na tretjem.
- .......................-r-
RADIO TRST II
279 m - 1079 kc
Sreda, 8. januarja
17.30 glasbeni program; 18 sve; tovna književnost:	Cehov; 18.1?
Rachmaninov:	klavirske skladb«1
18.30 pestra glasba; 19 radijska P0" vest: Ptički brez gnazda; 19.15 venske pesmi na harmoniki 19% Oddaja odreda Jugosl. armade; % napoved časa vesti v slov.; 20.1? filatelistično predavanje; 20.30 O«* schvvinove skladbe; 21 slušna Igjrt’ Viktor Efimin: «Clovek, ki je viu-. smrt«; 22.30 orkester «KurgcnS»J 23 napoved časa, vesti v ital.; 23-ri vesti v sl„v., čitanje sporeda; 23-v plesna glasba; 24 zaključek.
Glavni urednik:
PRIMOŽ B. BRDNlS Izdaja A. L S.