'Eto it.
IT.decernbrn 1951
ŠTEV.83.
Spet je leto mokoli. Spet lodo mjine misli hitele v domovino, k mojim in tvojim. Spet se bovn vrsoola k najinim jaslicam in drevescem ki sva jih postavljala v domaai hiši.
A božič bova praznovala v tujini. V tuji okolici,ki nama ne ds ti= ste toplote,kot sva jo prejemala od božiča doma. Drugi ljudje so oko= li naju kot bi bili,če bi praznovala bo^ič doma. Saj niso slabi, a raz lika vendar je. Je tudi ni mogoče spremeniti.
Toda tudi v tujini bova postavila jaslice,drevečček, molila bova, v mislih pa potovala v domovino pod Triglavom,kj er bova v duhu božiče = vala s svojci.
Bo pa to ves najin bo^ič? Ali mar ni bo*ič nekaj, mnogo, več?
Ali ni bo^ič praznik miru, ljubezni, odpuščanja? Bova v tem duhu bošičevala tudi midva? Bova ob božiču pozabila,kar naju je razdvajalo in se bova spomnila,v čem naju bo*i*no oznanilo dru^i? Kaj ni bilo božje Dete rojeno zame in zate,kaj ni prineslo blagovesti meni in te= bi? Ali ni tore'j v tem oznanilu nekaj, kar naju bo ''vodilo?
Kot kristjana in Slovenca imava vendar oba mnogo skupnih zadev, ki se naju obeh t.i č e j o in v katerih želiva postopati kot dobra Slovenca, kristjana,' človeka. To so velike, praznične misli,ki jih tolikokrat govoriva in tolikokrat 'slišiva. Toda, ali pa znava biti takšna dobra človeka tudi drug do drugega? Znava.pozabi ti na sebičnost? Ko gre za skupne in narodne koristi vsaj! Znava vsakodnevni razgovor,razpravo m pisanje ohraniti na tisti višini, ki ne bo ž^ma ne tebe ne mene? Se hočeva potegniti za tvojo in mojo čast,kadar bo napadena?
Božič ni čas,da očitava drug drugemu napake; božič je čas,da vsak naredi obračun s seboj. Začniva oba pri sebi.
Ne? Bova še naprej živela kob sva doslej? Bova še vedno prepričana da imava vsak zase vedno v vsem prav? Bova še naprej drug drugega sum ničila,jemala dobro ime?
Kakšen božič bo to? Božič sovraštva,božič sumničenja,sebičnosti,gr dih misli. To bi ne bil božič!
Tolikokrat so bile ponavljane besede: "...in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje", da nama včasih zvene brez pomena.Takrat božičuje= va sicer hrupno in prešerno,a srce je prazno. Pa vendar moreva tudi v hladni tujini dojeti toplino božiča. Praznik je v nas samih. Öe hoče= va, bo božje Dete rojeno tudi v najinih srcih. Preželo naju bo, preže lo vse najino delo,govor, razpravljanje in pisanje. Velik praznik bo in besede ne bodo le prazne besede,• Kot.prero j ene bodo izražale globo ke misli in iskrene občutke. Dejanja jih ne bodo postavljala na laž. Praznik bo minil, a dobra volja nama bo ostala.
v
v
W T
NADŠKOF STEPINAC
Nadškofa Stepinca so končno izpustili. Očividno se je Tito spet hotel tnalo prikupiti na Zapadu in pokazati svoje poboljšanje. K sre= 5i je zapadni pojem pravice različen od komunističnega. Öe je bil nad škof kriv,'česar je bil obtočen, potem bi moral sedeti vseh šestnajst let. Öe'"je bil nedolžen, bi sploh ne smel biti v ječi. Ko je Tito nadškofa izpustil, je sam priznal, da je obsodba dvomljive vrednosti. Sam se je torej obsodil zaradi krivičnega zapora.
Nedvomno so ustaši gnusna pojava. Nedvomno je več duhovnikov z njimi imelo zveze. V besu do vsega ustaškega se zalete nekateri emi= granti do nasprotne skrajnosti; tudi o nadškofu so v emigraciji izra šali dvome in ulivali, da sedi v ječi,saj je vendar kriv nedolžne srbske krvi... Öe vse drugo pustimo pri strani, si je treba zapomni= ti,da je bilo sojenje nadškofu nepravičen komunističen postopek,kjer o’oramba sploh ni bila mogoča. Namesto vsega drugega pa navedemo libe ralni Manchester Guardian:"Po mnenju dobro poučenih sodnikov nadškof ni bil eden od njih" - namreč eden od duhovnikev,ki so "podpirali medvojni ustaški re*im,ki je bil tako odvratna'diktatura,da se je od rašal celo v Hitlerjevi Evropi."
Nadškof Stepinac je rešen zapora,toda bivati sme le v rojstnem kraju Krasiču. Ob tem je dobro pripomnil westminsterski nadškof kar= dinal Griffin,da pozdravljamo sicer izpust iz zapora, toda_nezadovo= Ijivi so pogoji, ki pomenijo-, da bi nadškof zakrivil kak prestopek. Ljudje,ki ljubijo svobodo.in so zanikavali nadškofovo krivdo, priča= kujejo dne, ko bo spet vršil nsdškofovsko službo v Zagrebu.
Razumljivo je,da je poslanica pariških časnikarjev,o kateri poro čarno na naslednji strani, povzročila val ogorčenja med emigracijo, ki miselno še daleč ni pripravljena na politično delo take vrste.Emigran ti, ki na Titov problem še vedno gledajo kotbje stal v odnosu do Zapa-da pred junijem 1948, te^ko doumejo,da moramo celotno naše politično postopanje prilagoditi novim razmeram in novim potrebam. "Proti Titu za vsako ceno in v vsem" je danes parola,ki je ne bo voljan posluša-tiprav noben državnik na Zapadu. Na drugačen način in z drugačnim tonom si je treba prizadevati,da bo Zapađ ubiral pravo pot, ki bo - ra= zumljivo - utegnila biti mnogo' dal jša,kot bi sicer mogla biti v ugodnejših razmerah’.-
Ob pomanjkanju sistematičnega narodno-osvobodilnega dela celokup ne s-h-s emigracije,ki bi se sicer mogla avtoritativnej e postaviti v obrambo "poni^anih in razgaljenih" v Jugoslaviji, je pariška federaci ja pač v dobri veri izbrala prilo^nost,da v glavnem, dobrodušne,vendar dokaj naivne, zapadne "mirodelce" opozori na politične zapornike v Ju= goslaviji.Te^ko je soditi,v koliko je tak apel uspel,kot je te^ko ugo tavlj.ati uspeh vsake poslanice ali spomenice, pc^slane kamorkoli na Za= padu«,Vplivanje na javno mnenje ni stvar enega dneva ali noči, ampak za deva trdega,vztrajnega,širokopoteznega,budnega in isistematičnega ne= prekinjenega dela skozi dolgo dobo. Da se je pri tem treba posluševa= ti vseh mogočih prilik in biti kar se le da iznajdljiv,ni treba' pov = darjati.Da tudi nasprotnik določa taktiko je,šal, treba jemati v po = štev?četudi ne smemo odstopiti od moralnih principov,si cer borba izgu bi svoj idealni smisel. •
Nimamo sicer posebnih simpatij do pariških stanovskih tovarišev, ki so na splošno v federaciji pokazali kaj malo delavnosti, a nimamo razloga sumiti še manj pa sklepati,da so ob vsem imeli skrite in ne -
PARIŠKA POSLANICA
poštene namene.
Zdi se nam, da bi morali uvod in zaključek skrbnej e pripraviti in da so vznešene besede prav tam povzročile hudo kri — ne brez ra z loga.Lahko se zamislimo ob razbur 1jivosti in nerazsodnosti nekate= rih begunskih listov.
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill, Chapel End Nuneaton,Wärwickšhire
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
BEGUNSKA POSLANICA ZAGREBŠKEMU KONGRESU
London,12 «decembra.- Porodilo nagega dopisnika .
" Mednarodnemu"Sirovnemu kongresu,ki se je vrSil koncem meseca oktobra v Zagrebu (gl.Klic Triglava St.80.) je poslala pozdrav tudi pariška _:?e--= deracija demokratišnih novinarjev narodov Jugo slavi je.Ta poslanica je po objavi povzročila ostre proteste jugoslovanskega begunskega tiska.
"Mednarodnemu kongresu za mir, Zagreb11
Poslanica uvodomapozdravlja kongres "v nadi,da bo njegovo delo poma= galo razkrinkati kominformistični mirovni kongres,ki ga je organizirala Moskva" in ki slu-i imperializmu Kremlja.
"Nova smer zunanje politike Jugoslavije po razkolu z Moskvo dviga u= panje,da bo naSa domovina kmalu pristopila k temeljiti reviziji svoje notranje politike z namenom, da bodo odstranjeni vsi sledovi slabega _-vpli va sovjetskega reSima v Jugoslaviji,zlasti v pogledu človeških pravic, javnih svoboščin in neodvisnosti sodstva, ki so neobhodno potrebne osno ve za vzpostavitev notranjega miru ' ü. so prav tako narodom dragocene kot jim je dragocen zunanji mir. V tem pogledu bi splošna amnestija vseh po liticnih obsojencev v Jugoslaviji samo potrdila obsodbo,ki jo je izreko! g.Rankovic, minister zvezne vlade Jugoslavije,proti številnim_areta cijam in obsodbam,izvršenim v naši domovini samovoljno. Jugoslavija bi imela mnogo več avtoritete, da postane prvak miru v Srednji_in Balkanski Evrooi, imela bi mnogo več stvarne sile,da se upre morebitni napadalnosti moskovskih satelitov, če bi bila na znotraj pomirjena, prešeta s pravimi demokratičnimi svoboščinami,naslanjajoč se na zaupanje svojih
narodov."	. .
Poslanica nato poziva kongres,da ožigosa moskovske provokacije na
mejah Jugoslavije.	.
"V tem duhu čeli. naša Federacija iz vsega srca uspeh pri delu Mednarodnega mirovnega kongresa v Zagrebu, ki je manifestacija .svobodnih.1 ju di v korist miru med narodi in svobode ljudi in narodov,dveh nedeljivih vir 6 dno s ti ^ ©
Poleg te poslanice je bila francoskim novinarjem izročena tudi kon= kretna spomenica, ki obširnejše obravnava situacijo v Jugoslaviji ter v oodkreuitev citira tudi uvodnik "Manchester Cuardiana"iz letošnjega ja= nuarja. Navedbe v tej dodatni spomenici so jasne in za rešim maršala Ti ta obtožujoče.
Uprava Federacije,v Parizu
Tj) inf orma ci j ah, ki jih imaim iz Pariza, je bil glavni namen zgornje po slani.ce, opozoriti zagrebške kongresnike-tujce na politične zapornike v
a°Uprava^federacije je imela namreč mo^nost,da preko podpredsednika g. Puriča dostavi takšno poslanico raznim francoskim novinar jem,ki so poto vali na kongres v Zagreb. Naši novinarji so bili mnenja., da bo poslanica dosegla s,voj glavni ' namen, če bo na kongresu prečitana*, s tem bodo ne samo .tamkajšnji tuji kongresniki opozorjeni na stanje v Jugoslaviji, ampak "bodo imali tudi modnost V6c s g zanimati za na vg do no stanjG in kcj— sne'j e točnejše poročati svojim sonarodnjakom.	. ^
Vendar pa je stala uprava federacije pred neprijetno izbiro: da izde la poslanico tako kot ji je vsebina "legala na srcu" in da s tem riski-ra,da bi poslanica bila izvršena iz dnevnega reda od jugoslovanskih komunističnih kongresnikov,češ da se vtika v "notranje zadeve Jugoslavije ali pa da uprava besedilo kar se le da prilagodi tako,da ne bo vzroka, da se poslanica ne bi prečitala.
Kot je videti iz vsebine, je besedilo zelo umerjeno - v ostrem nasprotju z dodatno spomenico - in na.uvodu in zaključku podprto z zelo vljudnimi priložnostnimi frazami, ki pa morda gredo predaleč.
Kot sem poučen, so francoski novinarji v Zagrebu dosegli,da je bi_ a -	■ poslanica orečitana na kongresu (ne pa dodatna spomenica,kar tu=
di ni bilo predvidevati niti za to francoski novinarji niso bili napro asni). Preči tal jo je ravnatelj nekega pariškega lista. Tako je poslanica dosegla svoj namen,da je mirovni kongres slišal o političnih za -pomikih v Jugoslaviji.
Poslanica pa je bila kmalu deležna emigrantske kritike.
"Novo izdajstvo"
Pod tem naslovom prinaša du^anovska "Srbska borba" oster napad na novinarsko poslanico. Najprej ugotavlja,da so neki "polit&Sari" *e ne = kaj Sasa Sirili vesti o zbiranju politikov "ki se niso izkazali kot brez kompromisni antititovci". Zdaj se vidi,zaključuje Srbska Borba,da je bi
10	Sirjenje teh vesti načrtno,da se tako pripravi razpoloženje za kas = nej So konkretno akcijo. In s to akcijo je zdaj začela novinarska federa cija,ki pa je sicer "poznana po svojem sistematičnem protisrbskem delo= vanju",
Celotni komentar k poslanici je pisan v duhu,da je treba vedno,ob vseh prilikah, v vsem nastopati proti Titu za vsako fFeno. Komentar vse= huje več zlonamernih insinuacij.
Živko Topalovič
se je v svojem "Sindikalistu" obSirno.razpisal o poslanici. Omenja,da je sam član uprave novinarske federacije,a da ga ni bilo na seji,ko je bila poslanica izglasovana. G.Topalovič pripisuje poslanici politični pomen,saj so jo podpis°li novinarji,ki pripadajo različnim s-h-s politi čnim strankam. Strinja se s političnim - srednjim - delom poslanice.
Toda izraža pomisleke,da se takčna poslanica pošilja preko kurirja v Zagreb. "Bil bi za to,da se vse to javno izrazi v proglasu,ki bi_ga na= slovili javnosti in kongresnikom v Zagrebu. Od onih sto tujcev,ki so se zbrali v Zagrebu, niso vsi agenti in sestradanci,ki bi se nahranili na račun znoja jugoslovanskih delavcev in kmetov. Večina udeležencev so bi
11	možje in žene, ki počteno verjamejo,da se komunistična diktatura v Jugoslaviji razvija v nek socialno-demokratski režim. Prepričani so,da je treba priti do jugoslovanskih diktatorjev iskreno,dati jim je treba prijateljskih nasvetov in jih uravnati na pravo pot. Tem ljudem manjka polnega obvestila o Jugoslaviji; tega pa niso mogli dobiti tudi iz te j poslanice ne". Dodaja,da bi bilo treba poslnnico dopolniti,da tako Ti = tovci kot Stalinisti manevrirajo in taktizirajo z edinim namenom: "pre= broditi mednarodne težkoče in obdržati nezmanjšano izključno diktator = sko oblast". G.Topalovič zaključuje,da bi moralo biti v poslanici pod = črtano,da se komunistična diktatura ne bo mogla braniti proti stalini = stični, kakor se tudi "kraljevska diktatura od 1929 do 1941" ni osposo= bila za borbo proti hitlerizmu.
Imam vtis,da g.Topalovič ne pozna dodatnega memoranduma.
"Nepremišljeno dejanje"
To je naslov komentarja v pariški "Naši reči",ki odklanja poslanico v celoti kot delo "tragikomičnih šaljivcev" (novinarjev Jugoslavije), "ki izražajo nado da bo ’g.Rankovič’ ljubezniv, da bo podaril ’oboo po5-litično amnestijo’" List dalje insinuira,da ti "lahkomiselni tvorci te ga apela zaupajo v darežljivost jugoslovanskega ministra^polici je,ker ^ jim je verjetno dovolj emigrantskega posedanja po pariških kavarnah...' List zaključuje s predvidevanjem,da je to dejanje;'"bolnih^ambicij in sumljivih računov gotovih ljudi,katerim ni to,na žalost,niti £rvo niti poslednje nepremišljeno dejanje".
Ako je Naša reč že odklonila tak način političnega dela,kot ga je o= Pravila poslanica,bi mogla ob tem pokazati vsaj več smisla-ša ton take poslanice.Četudi komunističnih ministrov,ljudi vendar ni mogoče tituli* rati z "banditi" ali "lopovi'.'Pismo, ki bi se posluževalo moskovskih re= ceptov ( in do 194P,žal,tudi jugoslovanskih titovskih),najbrž pri zapad nih vzgojenih ljudeh ni bi želo uspehov... Morda kje drugod.
"Neuspelo potezo"
imenuje republikanska "Slobodna Tribuna" - novinarsko poslanico. Obso= ja jo, ker da ni na mestu pošiljati takšne memorandume kongresu,v kate rem igra glavno vloge jugoslovanski politbiro. "Mir je funkcija Svobode,ne pa totalitarizma, pa naj bc ta stalinistični,titistični ali kate rekoli barve in imena že". Mesto za takšne spomenice in poslanice je Organizacija Združenih narodov (kaj tam ni titovcev?), vlade demoicra — tičnih sil in demokratične ustanove na Zapadu.
"Slobodna Tribuna" običajno zavzema dokaj radikalno stališče v zve zi z emigrantsko politiko v pogledu Tita in Zapada.Zato me je odklonitev novinarske taktične poteze presenetila.
+++++++
POROTRIK O TITU BREZ ZAMEKE (Poročilo iz Manchestra)
Belo oblegene deklice v procesiji mirno ljubljanskega Marijaničoa so me pozdravile s platna kot prva slikarko sem z malo zamudo prišel na pre davanje g..Bernarda Newmana o Titovi Jugoslaviji. Slika je bila še predvojna, toda danes ni versko življenje v Sloveniji nič manj goreče, je rekel predavatelj. Potem se je pomikal preko pokrajin Jugoslavije proti vzhodu in jugu in ob opisovanju debele slikal časovno ozadje.sedanje Ti tove države.
Če poznaš množino knjig, popotnih,razpravi jajočih in romanov,ki jih je napisal g.Nevvman, se ne čudiš ne gladki zgovornosti ne dokajšnjemu zna= nju,ki sta se očitovala v predavanju in čgpr, g-^ koncu zasluzeno toplo ploskanj e. Ti to je privlačen predmet predavanja. Poslušalci so bili de= le^ni značilnega povprečnega angleškega mnenja. (J.Kewmanu je treba pri-znati poštenost ob prikazovanju dogodkov,ki so Tita privedli na oblast. Ni .bila to enostavna borba proti okupatorju, temveč vrsta državijanskih vojn. Pokazal je slika spomenika 600 moškim iz ene vasi,ki so jih pobi= li Ustaši. Nediča je označil za srbskega Pčtaina. Mihailoviča je prika= zal tako,da bi mu pritrdil najbolj navdušen četnik. Komunistov ni še ni kjer bilo, ko se je_ta še dvignil proti Nemcem, a je kasneje zaradi ne= človeških represalij zmanjšal dejavnost v dogovoru z angleškim štabom. I-ukaj v Angliji so bili kasneje poučeni predvsem o Titu, vendar je treba Poznati vso resnico. Ne tako kot je storil v Ameriki Louis Adamič,ki je objavil le gornji Titov del lepaka, kjer so Nemci razpisovali nagrado tako na glavo Tita kot Mihailoviča. (Pri tem smo videli skioptično sli= ko najprej Adamičevega članka in potem celega lepaka.) Vendar je Tito pobil več Nemcev,kar je bilo takrat za Angleše predvsem vačno in prišlo je do paradoksa,da je konservativni ministrski predsednik Churchill po= magal na oblast komunistu - je zaključil predavatelj.
Ob koncu vojne je Jugoslavija - po njegovem - potrebovala močne ro = ke in prebivalci so si jo tudi šgleli. Taka je bila zmeda in nered v de ~eli. Tito je nudil urejenost. Poleg tega je igral jugoslovansko karto in prinašal rešitev nacionalnega vprašanja Jugoslavije - v nasprotju s predvsem Srbom Mihailovičem. - S tem smo zapustili bosanske hribe,kjer se je v veliki meri odigravalo zelo šqigStno poglavje jugoslovanske zgo dovine. J.Newman je stresel nekaj smešnic o Črnogorcih, nakazal,da je imel Tito pri njih dokajšnčeoporo in omenil medvojno razkosanje Jugosla vije. V zvezi z Italijani se je domislil Trsta, o katerem se je v Angli ji čg mnogo pisalo. Njegov nasvet za angleško politiko je bil,naj Trst pusti čim bolj pri miru. Lepega dne, ne jutri, pač pa morda čez pet let se bodo Jugoslovani in Italijani brez drezanja dogovorili - in njihov sporazum je za Trst predvsem pomemben. - Spet smo ^skočili nazaj v Črno goro in videli slike obsednih novih zgradb za državne urade. To je ena velikih napak Titovega režima, je izjavil predavatelj. Vsak četrti Jugo šlovan je dr^avni uradnik.Birokracija pritiska z veliko te*o na gospodarstvo .
Revščina in nizna življenjska raven - to je glavni problem Jugosla= vije po predavateljevem mnenju. Videli smo slike obupnih zgradb - hiš in koč (iz Bosne,Srbije in Macedonije, Videli smo tržne slike iz tistih krajev: kmetje v narodnih nošah,tudi v narodnih cunjah, v opankah ali bosi, s silnimi brki in v vrečastih hlačah, vodeči obložene konjiče a= li čepeči na tleh, prodajajoči zelenjavo,ki se namaka v jarku,da bi o= stala sveža. Tisti jarek, ki teče po sredi ceste, je edina kanalizaei= ja cele vasi, je pojasnil. Revščina- Videli smo hribe,ki pokrivajo velik del drž ave,nerodovitno kamenje, kjer pomeni njiva v velikosti dvorane veliko premoženje. Slišali smo o izseljevanju preko morja.
Tega vprašanja revščine se je Tito krepko lotil - je rekel g.Nevvman. Edina rešitev je dviganje industrije. Treba je priznati,da se je začela že pred vojno, toda Tito ga je pospešil z vso silo. Zelo ga je prizadel prelom z Moskvo,ki mu je ustavil dobavo strojev iz satelitskih dr*av.
7 Jugoslaviji je silno pomanjkanje vseh dobrin.Skoraj ničesar ne mo= reš kupiti. S starimi hlačami, v katerih je g.Nevvman jahal na muli, je
razveselil kupca,ko mu jih je prodal za E 20. V Ljubljani je velika trgovina razkazovala v veliki izlo^hi en sam samcat de^ni plaSč,ki je hil videti,kot da hi ga izrezali iz stare odeje. Cena E 80. V Beogradu je srečal angleško parlamentarno delegacijo.Ki hotel imeti mnogo posla z njo,ker hi potem padel v uradne sprejeme in gostije in ne hi videl debele. Poslanci so hili strokovnjaki. Dva od delegacije sta mislila,da sta nekje oh.Baltiku.. Pa ga je eden vprašal, zakaj je nosač tako gledal ko mu je•kot napitnino dal zavojček britvic. G.Newman mu je pojasnil,da so hile britvice vredne partedenske moževe plače.
Tito če nikoli ni hil tako na koncu mo*i kot oh lanski su&i. Pravil= na je politika Zapada,da mu daje podporo - je bilo mnenje,g.Newmana.Kaj ti po njegovem nima pomena govoriti o padcu Tita,če ni zamene zanj.Edi= no Kominform hi se mogla okoristiti. Kralj Peter ni vreden besedi, - je izvajal - politiki starih strank so do kraja diskreditirani; ni druge izbere kot Tito.
Tudi je pravilno, - po njegovem, - da Zapad Titu ne stavlja pogojev, ko mu daje pomoč. Primerjal je Angleže,če hi USA oh Marshallovi pomoči namignila, da ne vidi rada laburistične vlade, če.č,naj jo odstavijo, pa bodo delečni dolarjev. Najbolj zagrizen konservativec hi se postavil po robu. - Öe Titu in času prepuste,da delujeta po svoje, ho izboljčanje pričlo. Jugoslovanski komunisti imajo presenetljive misli. Poslušal je enega,ko je na dolgo in široko razlagal, da jim je cilj "čim večje dobro za čim več ljudi". Tudi oče g.Newmana je podobno govoril, a je bil lihe ralec. - Pritisk v Jugoslaviji je nekoliko popustil. Ljudje si upajo do kaj zabavljati in celo čaliti na račun re^ima.
V zaostalih pokrajinah, kot je Macedonija, so kmečke zadruge naraven pojav.» Rečim je v teh krajih mnogo izboljšal, - Pri vsem moramo imeti v mislih, da Tito pride in gre, a jugoslovanski ljudje ostanejo,je zaklju= čil g,Newman.
Odhajal sem slabe volje. Mučila me je misel,da za Tita res ni pripra vi jene zamene in upirala se mi je ostudna razlaga, da je komunistična diktatura pač nujno zlo.
Angleži se dajejo o Jugoslaviji
,0b predavanju gdč.Honor Tracy o Jugoslaviji (gl."0 Titu v BBC" v št.8i) se je razvilo zanimivo razpravljanje v stolpcih "Listenerja", BBCjevega tednika. Prvi se je oglasil nekdo,ki bi rad podaljfel vizo za Jugoslavijo in je zato ostal anonimen.Cas je,da je nekdo razbil sliko, ki jo podajajo o Jugoslaviji površni dopisniki - pravi in nadaljuje z nekaterimi krepkimi ugotovitvami,k j er se mu je zdela časnikarka preveč laskava. Potem se je oglasil stari profesor'H.N.Brailsford,ki je pred letom prebil dva meseca v Jugoslaviji in napisal hvalo rečimu v nek angleški’ tednik in nek dnevnik. Presenečen in navdušen je bil nad razvo jem,ki ga je opazil v Ma cedoni ji .Pr e j e jo je bil obiskal za časa balkan. skih vojn pred 40 leti. Obenem je nek Irec stresal jezo nad nehvaležno in objestne časnikarka. Seveda j-e v Jugoslaviji trpljenje, krutost in nezadovoljstvo,piše, toda tudi najbolje poučeni nimajo pravice očitati tej državi. - Naslednjič si ga je privoščil drug Irec. Ne smete misli= ti, piše, da je prijatelj hote priznal neprijetnosti 'Jugoslavije,kaj ti je dober prijatelj Jugoslavije (če če ne nesrečnih Jugoslovanov). Bilo je le mimogrede. V srcu iskrenega idealista pomeni le eno; če bi ga za prli zaradi politike in bi bila žena nagnana,hiša požgana in prijate = Iji likvidirani,pa bi kak novinar oznanil zatiranje, bi se jezil nad njegovo nesramnostjo. Potem bi gledal skozi rešetke po zatirani deželi, sijoč od zadovoljstva, kajti kaj je vse človeško trpljenje ob revolucij ji v primeri z bodočim rajem! Res - mu zbadljivo pritrdi - gdč.Tracy je bila nesramna,ker je govorila c ljudeh namesto o idejah in idealih.
Pendreki ljubljanske milice
"Uvedba gumijevk je za uvedbo obveznega nošenja številk na ovratni= kih že druga novost,ki jo je bilo mogoče zaslediti zadnje čase pri o= premi pripadnikov Ljudske milice;ne pomeni pa pravzaprav ničesar nove ga in nesprejemljivega,saj nosijo številke in gumijevke varnostni or= gani v vseh kulturne.jših državah." Tako Slovenski poročevalec. Pendre ki so izzvali "precejšnja razpravijanja".Potreben je bil dolg članek.
OBRAMBA JUGOSLAVIJE
Kako naj loo opremljena jugoslovanska vojska po pogodbi''međ Titom in USA? - OLtem vprašanju razpravlja vojački dopisnik "Manohester Guardian na"^ki je obiskel Beograd.
pred to pogodbo '(gl .KT 81.) so Amerikanci kajpada pošiljali žive* in obleko. In Angleži so poslali nekaj nujne vojaške opreme,med drugim lovske .bombnike - čeprav o tem ni bilo glasu. Vprašanje je bodoča pomoč. Ali naj bo teška oprema,kot tanki 'in te*ji topovi, ali v glavnem lahka oprema? Tito je javno zahteval te^ko oborožitev. Toda če bi mu jo dali, bi utegnilo pomeniti zanj te^ak poraz.Kajti Titova vojska je zrasla kot partizanska sila. 0 moderni vojni na odprtem zemljišču nima pojma.Ge bi ji dali te^ko orožje, bi se najbrže skušala postaviti v bran napadalcem v Donavski niž.ini in v enem tednu bi verjetno bila uni-čena. Ge pa se v začetku zateče v hribe na zahodu in jugu, bi mogla zadrža^šti močnega sovražnika dolgo časa. Možne napadalce bi misel na borbe v hribih mogla zastrašiti, a opogumila bi jih možnost hitre zmage v nižini.
Jugoslovanski vojaki izgleda.jo obupne,če bi jih presojal kak gardni narednik. Toda dobro so izvežhani za delo lahkih pešcev.Ki verjetno,da bi jih bilo mogoče v kratkem času navaditi na rokovanje s stroji.Mnogi vojaki se niso še nikoli vozili s kolesom, kaj šele z- avtom.Nikjer ni potrebnih spretnih mehanikov. Potem je pereče vprašanje poveljstva. Vsi Titovi generali so bili partizani,nobeden nima izkušnje z velikimi voj= skami in nobeden nima pojma o oklopnem vojskovanju.- Ge bi dobili tanke, bi .si hitro domišljali,da so mojstri in bi trpeli v borbi z izkušenim nasprotnikom.. Vsekakor je za Jugoslovane težko,da se v naprej odrečejo najrodovitnejših predelov in. prestolnice, toda izbira je le pogubna bit ka • v. nižini .
Sedanjo moč armade naznačujejo kot "več kot 30 divizij". Divizije so verjetno po velikosti bližje angleškim brigadam. Ge bi hoteli mehanizirati večji del teh sil, bi USA težko dale potrebno opremo,ne^ da bi trpe lo oboroževahje zapadne Evrope, in še bi taka vojska bila komaj zadost= na za borbo'v nižini. Toda v'hribih bi mogla biti silovita. Njeno opo = riž^e bi bili hribi Bosne in Črne gore, kakor je bilo med zadnjo vojno, razen V najhujših obdobjih. Tam ima oporišva tudi letalstvo. Zvezo z Gr Čijo in Italijo bi bilo mogoče obdržati. Na severu, v slovenskih hribih, bi bilo mogoče preprečiti sovražni pohbd skozi ljubljansko odprtino v I tali jo• S sebičnega Zapadnega gledišča je največja usluga,ki jo more napraviti Jugoslavija, prav obramba teh hribov in zapora prehodov.
Toda pomoč bo morala vsekakor dati Titu modnost,da obrani čimvečji^ dol svoje države. Y■Washihgtonu se bodo morali truditi,da prepričajo Ju goslovane,na j vzamejo najboljšo'lahko opremo.
Kmalu bodo odkrili Ameriko
V Jugoslaviji pripravljajo prora čunske osnutke za prihodnje.leto. Titovcem se zde nekaj novega in po sebnega in jih razlagajo na debelo. Kajti ljudski odboti bodo v svo =; jih proračunih zdaj precej samosvo ji,kar bo onemogočilo "birokratski centralizem", so ugotovili. Indu = strije bodo razpolagale z večjim delom svojih dohodkov in zdaj bo le manjši del pobrala država, - Ko gospodarstveniki, ki jim je Marx za= piral pogled, hodijo po starih po= teh, so prepričani,da odkrivajo no ve zemlje.
• Pravoslavni metropolit Josip
jo bil izpuščen iz pripora v samo= stanu kakih 14 dni pred izpustom nadškofa Stepinca.Niso mu dovolili povratka v Skoplje.
Spremembe v upravi
V začetku oktobra so bile izvrše ne velike spremembe v zvezni vladi Jugoslavije.Izpadel je minister P. Leskošek, ki je čez dva dni postal, spet minister slovenske vlade in predsednik sveta za industrijo.Zn= nimivo je,da so ob tej priliki bi= li izmenjani prav vsi "direktorji" glavnih direkcij,ki spadajo pod Le skovškovo pristojnost. Dosedanji direktorji so bili sami stari par= ti j ci(Popit,J anhuba,Dolinšek,Brej c Grei'f, Bole, Bizjak) .Na njihova me = sta so prišli gami inženirji:Per -havc,Zabovnik,Vehovar,Modic,Budih= na ter manj poznana Kumer In Vidma
j er.	+++
"Pregled" NCEEja razbira pičla na= migavanja po časopisju,da bi vardar sko in ljubljansko dolino zavezniki branili z grško oz .italijansko vojsko
PRED DOTO "ZAJEMI CO"?
London, 10 .decembra .'NnS dopisnik poroča.	'• ••
SredT" avgusta Je umrl v Londonu in*.Miloš Bobič,Slan Jugosl.narodnega odbora in član Glavnega odbora srbske Narodne radikalne stranke.V emigra ciji je bil stvarno' smatran kot šef srbskih radikalov.Poleti je prevzel to mesto g.Krsta Miletič,ki je pred kratkim preminul. Ker pa je * e dolgo 'bolehal, je prenesel svojo•funkcijo na b.glavnega tajnika te stranke g. Stevana Trivunoa,b.odvetnika iz Skoplja,ki *ivi zdaj v Parizu. Ta je na podlagi Miletičevega 'pooblastila,ki'je bilo objavljeno radikalom v emi= graciji in zastopnikom drugih strank, zašel obnavljati strankino organizacijo in' je imel namen posiviti strankino delo. V načrtu je tudi izda = janje strankinega vestnika.
Po Miletičev! smrti pa se je pojavil na pozornici - g.Dragiča Cvetko= vič. SklepajScjda je tako prišla njegova ura, je tako j,ko je zvedel za smrt šefa srbskih radikalov, izdal ckrošnico na radikalne prvake, v kate ri nekako osporava vodstvo g.Trivuncu,sam pa se postavlja na indirekten način cv vlogo šefa Narodne radikalne stranke. Ckrošnico je sopodpisal dr6Caslav Nikitovič, "bivši ministar".
Iz običajno dobro informiranih krogov zvem, da radikali že dolgo niso smatrali g.Cvetkoviča za "svojega". Ko je bil on šef Jugoslovanske Radi= kalne Zajednice, je Narodna radikalna stranka bila v opoziciji do rLje*< Ko je kasneje g.Cvetkovič formalno razpustil JRZ in se spet začel pribli ševati Narodni radikalni stranki, so ga radikali sprejeli z rezervo.Bi= li. so sicer za to, da se sprejme za člana stranke, toda odločno so^naspro tovali misli,da bi zavzemal kakšno vodilno mesto, ker da je preveč kompromitiran. Dokler je bil pok.Miletič še šiv, je bil g,Cvetkovič loja o len tako do g.Miletiča kot do g.Trivunoa.
Ni pa jasno, zakaj je Cvetkovičevo okrošnico podpisal tudi dr.Nikito= vič. Trdijo,da je bil do 1928.komunist,nato je sodeloval_s šestojanuar= sko diktaturo,kandidiral na B.Jevtičev! listi kot narodni poslanec. Ko pa je 26.marca prišlo do krize v Cvetkovičev! vladi,ko sta iz nje izsto pila dva ministra, je g.Cvetkovič - za šest ur - Izpraznjeno eno mesto izpolnil z dr.Nikitovičem. Ni znano,da bi on bil kdaj radikal. ^
V Londonu so srbski politični prvaki mnenja,da je g.Cvetkovič.zadnje leto toliko pisaril o 25.in 27.marcu samo zato, da bi se rehabilitiral in si zagotovil bodočo karijero. Kajti "pranje" pakta s Hitlerjem ni bil njegov zadnji cilj. Zakl jučuje jo, da je moš gledal še naprej. To. daje slu titi 'tudi izjava gg.dr.Mačka in dr.Kreka v obrambo kneza Pavls.Obe izjn^ vi je g.Cvetkovič uvodoma natisnil v svoji drugi brošuri o marčnih dogod kih.Ob pomanjkanju izgledov na sporazum s-h-s političnih.prvakov,je vor^ jetno g.Cvetkovič računal,-da bi on mogel pri tem odigrati odločilno vio^ go — kot jo je v predvojni Jugoslaviji.Sklepam tudi,da g.Cvetkovič ni baš nesimpatičen dr.Mačku,saj sta vendar sporazumno ustanovila Banovino Hrvatsko. Kot tretji partner v tej "novi JRZ" bi mogel biti g.dr.Krek, Seveda morejo biti to zaenkrat šele računi g.Cvetkoviča. Po pripovedover1 nju prišleca iz Pariza vidim, da je g.Cvetkovič *e začel delovati v.te j smeri. Zblišanje med g.Cvetkovišem in g.Mi šeti čem,dr.Mačkovim zaupnikom v Parizu,ni nobena tajnost. Ni pa še znano, za koga od Slovencev se bo odločil g.Cvetkovič. In na kakšen odziv bo naletel. Isti^vir mi namreč. izjavlja, da takojšnja ustanovitev Cvetkovičevega političnega odbora ni še verjetna,ampak da bo poskušal prej z delom manj političnega značaja»
"RiiZPTTŠCEKA SLS"
Zadnjič smo priobčili vsebino okrošnice g.dr.Kreka,v kateri dokazuje da je SLS po letu 1929 še naprej delala in šivela kot SLS. Oglejmo si tudi drugo razlago te zadeve:
Dr.^ebotovo mnenje	.
V članku,ki ga je priobčila Slovenska država (št.10.) uvodoma g._dr. Žebot imenuje prej omenjeno okrožnico kot dr .Krekov poskus,da utemelci svojo zatrjevano vodstveno kontinuiteto SLS, na katero on( dr »Kr e^c jtcivi no opira svojo dosedanjo politično izključnost.
SLS je bila uradno razpu^ena januarja 1929 in razpust objavljen s pozivom zadnjega načelnika dr.Korošca v Slovencu in Domoljubu.
"Od takrat pa do danes SLS kot'demokratična politična organizacija s svojim krščanskim socialnim in slovenskim političnim programom,s svojim tradicionalnim in formalnim imenom, in po	konkretnih, organizacij
skih in poslovnih določilih veljavnega statuta - ni bila obnovljena".
Lr.Žebot priznava,da je SLS po svojem razpustu in "statutarno-organi zacijskem razkroju še živela izvestno podtalno živijenje...Toda SLS or= ganizacije,v njenem statutarno-demokratičnem ustroju in pomenu ni več bilo,ker se ©d 1929 naprej ni več obnavljala v statutarno-đemokratičnem smislu."
Ustanovitev JRZ hi mogla pomeniti nadaljevanja SLS niti ne njene ob»--novitve,ker je kontinuiteta SLS bila *e prekinjena in ker se je JRZ bi= stveno razlikovala tako po neslovenskem imenu,programu in drugačnih sta tutih. "Preprosta resnica je,da so bivši pristaši SLS... videli v JRZ zgolj začasni izhod za silo, zgolj prehodno taktično ^manjše zlo’ in še to je bilo pogojeno zgolj v izrednem osebnem zaupanju dr.Korošcu". Dr. Zebot nato spominja na splošno razočaranje,ko Slovenci niso dobili avto nomije,dasi so bili v JRZ, medtem ko so Hrvati dosegli svojo hrv.banovi no. - Po dr.Koroščevi smrti je zaupanje bilo prenešeno na osebo dr.Kulov ca. Toda imenska, programska in statutarna razlika med nekdanjo SLS in obstoječo JRZ je ostala..^
Vendar, nadaljuje dr.Žebot, je g.dr.Krek včasih jemal JRZ za več kot zgolj začasno taktiko in prehodno zlo,saj je "postal vsedržavni propa = gandni šef JRZ ter ideolog njenega unitarnega sindikata Jugorasa in uni formirane Mlade JRZ". Kdo od starih borcev in delavcev SLS bi mogel pri= stati,da sta ta dva izrastka JRZ del nadaljevanja SLS ali vsaj prehodna taktika?	_	.	,
Dr.Žebotovi zaključki:
-	funkcionalna zveza s nekdanjo SLS more izhajati le iz dobe,ko je SLS še delovala v.skladu s svojim demokratičnim statutom; v
-	takšne zveze v emigraciji ni v pogledu Načelstva SLS.Dr.Žebot misli da so vsi člani Načelstva,ki jih je izvolil poslednji po statutih dolo= čeni Zbor zaupnikov, pomrli;
-	če pa kak tako izvoljeni član Načelstva še kje živi,pa je njegova izvoljena funkcija pravno in.stvarno že iz tekla,poleg tega,da ni več Načelstva SLS kot kolektivnega organa.Tak b.član načelstva bi mogel ev. še imeti gotovo moralno politično avtoriteto;
-	vsa od dr.Kreka v okrožnici naznačena pooblastila in imenovanja ni majo zato pravne osnove in veljave;
-	ako naj bo g.dr.Krek predstavnik skupnih slov.političnih prizade = vanj in ustanov v emigraciji,more to biti na osnovi odgovarjajočega de= jonskega sporazuma vseh zadevnih dejansko obstoječih političnih skupin. Tak sporazum je v pogledu sil,ki se prištevajo k tradicijam SLS bil do= sežen 2944 s Slovenskim ljudskim blokom,ki pa so'ga dr.Krekovi prijate= Iji kasneje na svojo pest zapustili.1 sti prijatelji so razbili tudi so= di lovanje v Rimu poleti 1945.
Pojasnilo dr.Ježa Trst,3.decembra.Dopisnik poroča.
Tu' je bilö'""öb javljeno "Odprto pismo", ki ga je izdal g.dr.Janko Ješ, sedanji urednik Demokracije. "Pismo" je izšlo v zvezi z nekimi navedba= mi nedavno izišlega zbornika "Tabor 1951". Večji del pisma je posvečen dr.Ježevemu članstvu v rimskem "Akcijskem odboru za suv.in neodv.slov. državo",v katerem je dr.Jež zastopal Slovensko napredno skupnost. Ob vstopu v odbor sta se dr.Je^ in dr.'ebot sporazumela;
"Ciril Žebot je na mojo zahtevo pojasnil,da prizadevanje_katoliške skupine za samostojno in neodvisno slov.državo ne izključuje jugoslo= vanske skupnosti.Jaz pa sem v imenu naprednih Slovencev spopolnil Zebo tovo pojasnilo z izjavo,da jugoslovanska skupnost ne izključuje sloven ske suverenosti." Ta akcijski odbor,pod predsedstvom b.nar.poslanca g. Špindlerja se je razšel 1947. V novi odbor,kasneje ustanovljen v USl,pa dr.Jež ni bil več povabi jen.Zdaj trdi,da je novi odbor v nasprotju z na čeli,na katerih je bil osnovan prvotni,rimski.V novem odboru tudi ni g.Špindlerja.Öastni predsednik je_č.g,p.Zakrajšek,predsednik dr.Žebot, poslevodeči predsednik pa dr.Ludvik Leskovar.
LAVNO MNENJE
Katoliška skupnost.-G.urednik!..Le notranja, ureditev daje vrednost zu nanjemu delu.Koliko je takih kleri kal’cev _in .liberalcev: enim ni hik= dar na zunaj dovolj, povdarjeho in opredeljeno katolištvo, a sami po teh načelih ne živi jo.Drugi pa zo= pet prav nič katoliško in krš^nn = sko ne čuti jo,pa se vendar iako ra di proglašajo za dosledne kristja= ne in še rajši o krščanstvu razprav Ijajo in ga učijo. Koliko ‘je lažnega! Pač popolni' nismo nikdar in le preradi iščemo napake prej pri drugih kot pri‘sebi.Je pa ljubezen težka; a zapisano je,da ljubi 'svo= jega.Boga nad vse,svojega bli*nje= ga pa kakor samega sebe. V tem je vsa demokratičnost.V tem ni nič oz kega,marveč brezmejna podlaga in modnost osebnega in svetovnega iz= popolnjevanja .V tem je edin-ö» vsa bodočnost.In v tem je moj "klerika ližem".	V.P.
0 preteklih dneh.- G.urednik! Kdo ima zdaj prav? Dr.Krek ali gg.Jova novič-Banjanin-Jevtić? G.dr.Krek je trdil eno, trojica ga demantira.Bo g.dr.Kr.ek -tudi zdaj molčal na to, o li pa bo z dokazi zavrnil trojno izjavo v "Poruki"(gl.KT 82)? Na šen demanti srbske trojice pričaku jemo slovenski odgovor. Dati ga mo ‘re samo g.dr.Krek.Če bo molčal, bo molk v tem primeru le preveč zgovo ren.	T.K.
Srbi in Trst,- G.urednik! Veseli me da je KT št.81 posvetil vprašanju Trsta posebno pažnjo.Toda mislim,da bi bilo treba ta problem obravnava ti ne samo z ozirom na tekoče do = godke,ampak mu je treba dati zna =, čaj globljega in oblega pomena.So= dim,da bi izčrpna razprava,posveče na tako zgodovinskemu kot ekonoms= kemu pomenu Trsta,tj.pravilni reši tvi tega vprašanja,bila toplo po = zdravljena... Pozornost je:treba
.CVETKE IZ DOMAČEGA LOGA
"Kakor se dostikrat omenja ime gen Eisenhowerja,da bo predsedniški kan didat. republ. stranke, pa je ta^ se ram zdi,bosa.
Težko,da bi naša demokratična dežela postavila« vojaka za predsedni ka ter tako. postala vojaška država. Nnk! -Bi bilo tudi vseeno,če bi vo lili Eisenhower ja ali Trumana, kn jti. Eis.ne bi storil ničesar proti svo jemu nekdanjemu poveljniku,na j bo to politično ali drugače." Ameriš= ka Domovina,12.okt.1951•
posveti ti tudi povsem ekonomskim problemom,saj so to vprašanja,oko li katerih nastajajo danes novvi, drugi problemi.. To bi zanimalo tu di pripadnike drugih jugo slovan = skih narodov,he samo Slovence. la bomo demokratični begunci iz Jugo slavi je mogli sodelovati,se moramo med sebe j poznati in globoko ra
te*n;ie
Šovinizem ni bil nikoli upravičen, to so Slovenci vedno povdarja li.	A.Bogdanovič
IZ Č A SC Pl SOV:
-Goriški Katoliški glas in tržaška Demokracija se spominjata dvaj setletnice smrti slovenskega go -riškega nadškofa dr.Franca Sedeja V letu 1931 razrešen in upokojen, ni mogel preboleti udarca in^je 28.nov.1931 zatisnil svoje oči za vedno. Njegovega naslednika megr» Sirottija je II Corriere Istriano pozdravil;"Dežela pričakuje od njega,da obnovi rimsko Cerke-v^v gorički nadškofi ji,katero je Sedej pobalkanil".
-Slobodna Tribuna,glasilo republi kancev v P-rizu,zelo obširno in pregledno razpravlja v novembrski številki o tržaškem problemu.Za — vzemn se .za obstoj STO ja v seda -njih neurejenih razmerah. - A fron coskem prevodu priobča izjavo Slo venske Pravde v isti zadevi. -Koroški Naš tednik primerja raz= mere v Jugoslaviji, kjer ž e 20 učen cev lahko dobi svojo nemško Ijuđ^ sko šolo, z razmerami na Koroškem kjer oblasti ne podpirajo niti dvo jezičnih šol.V. Subotici imajo nem ško učiteljišče, na Koroškem ga Slo venci nimajo!
Za Socialni sklad je Neimenovani podaril 10 dolarjev. .
Isti.je daroval za.tiskovni sklad KlicaCTriglava 10 dolarjev. Iskrena hvala!
NAROČITE SE NA NEODVISNO TRŽAŠKO REVIJO - "STVARNOST".Letno naroča nino 18 šilingov pošljete lahko g Saši Jermanu,Derby Rd»Industr.Ho= stel,Ea stwood,Notts.
NAROČNINA za KLIC TRIGLAVA: letno 24/-,četrtletno 6/—;za inozemstvo odgovarjajoča vsota s posebnim do plačilom za letalsko dostavo.- KT 53,Bucks Hill,Chapel End,Nuneaton Warwickshire,Gr.Britain