ANDREJ SENICA, podpredsednik zbora krajevnih skupnosti, rojen 1950, ekonomist, zaposlen SDK — Centrala Ljubljana, stanuje Trzin, Ul. OF 9
CIRIL SMRKOLJ, podpredsednik zbora združenega dela, rojen 1949, zasebni kmetovalec, stanuje Šentožbolt 1
Na konstitutivni seji stopščine občine Domžale ^ delegati izvolili tudi "ovo vodstvo naše občin-|ke skupščine, ki ga bo v mandatnem obdobju Vodii mag. Ervin Anton fchvvarzbartl, dipl.
%. s katerim smo za pripravili pogovor, v “esedi in sliki pa vam
Podstavljamo tudi vse ?s«Jle vodilne funkcionar-“iše skupščine:
JURIJ BERLOT, podpredsednik Skupščine občine Domžale, rojen 1960, ing. agronomije, zasebni kmetovalec, stanuje Domžale, Kidričeva 10
MARKO VRESK, predsednik zbora združenega dela, rojen 1954, dipl. pravnik, zaposlen v HELIOS Domžale, stanuje Domžale, V. Vlahoviča 1/E
JANEZ SKRLEP, predsednik zbora krajevnih skupnosti, rojen 1950, arheolog, zaposlen KLET Vipava, stanuje Mengeš, Proletarske 2/a
FRANCE GORŠE, predsednik družbenopolitičnega zbora, rojen 1938, dipl. ing., agr, zaposlen v upravnih organih občine Domžale, stanuje Domžale, Trdinova c. 4
SIMON MAVSAR, podpredsednik družbenopolitičnega zbora, rojen 1968, študent STF, stanuje Homec, Gostičeva 59
F' tr2inski strelci, ki segajo že po državnih naslo-
!^l!gdincev sp Trzin:
Pogovor z novim predsednikom Skupščine
občine Domžale gospodom Ervinom a. Schvvarzbartlom:
Bodimo srčni
podajmo si roke!
tj^i: v center državne
• • «
------------------------------------------
se^' prvenstvi v streljanju s serijskim zračnim u ie otekla še ena strelska sezona z zračnim
te' ^ se i • P,venstvi v streljanju s senjsk ^'ehl- ki n l2,:el<la še ena strelska sezona
in pc) nadaljevala s streljanjem z malokali-k^ke streir0 ■ im orožjcm. Zaključek sezone je bil za vi*	lzredno uspešen, ki so svoj vrh dosegli na
4 ^jePe£nstVu v Smederevu.
^ikiu^ost jh miadincev v postavi: Boštjan Kralj, Boris dAjL* ih pni,.z° Habjan opravila s 34 ekipami iz vseh re-Član ol-111 .in osv°jila naslov državnih prvakov. b°lje kot. |lp? je bil Boštjan Kralj, ki je streljal celo za Ho^q Prvak i1, 1(0 Je osvoj'1 v tej disciplini naslov dr-»le« 7a' letos Pa je njegov rezultat 374 krogov i7i|Q Jlc,Qn bot,vnre*mo ^lajno. Uspeh mladincev je na-iSpjno i ^ržavhi ' i še lrena perne, ki je s 375 krogi posta-ie' :Qiti ennt re^or^- K|jab temu je osvojila srebrno ko-, O i"0 za kKnrefultat je dosegla še strelka iz Zenice, ki
^>0r°faiel<Qt:erih	v 2adnj' serij'-
v ? Qv!': .^a let-nf lc,nih dosezkih trzinskih strelcev smo že ^ Sii?11 Že ji repabliških in državnih prvenstvih /	' so kQr °laJn v ekipni in posamični konkurenci.
Sh,0, l■etotKliiKlpnl,1 I^Pabliških naslovov in enega po-?^qj fS° PoslediroSpelli Svilni uspehi v preteklih se-, flsti, ^ volane Predvsem stalne skrbi za strelski na-1^v dol0rt Po s\,nrSuem Prist°Pa k delu. Menimo, da je Si^žalski aspehih že postal paradna discipli-Htetn 'n mu tnu ^ zat0 *3' bilo potrebno še naprej l^ekln111 kot v ^09°čiti nadaljnji razvoj tako v reici t Q hihogo, nožl^nem smislu. Družba je strelcem $°le JrQt, ko jiP ^Pj«. največjega pa bodo deležni A t^1. Za c)e|n J0 ta družba omogočila normalne i [^^'hgi in epu/,ada|jevanju strelske sezone, ko se y srJ°,nQ^ strpi^°Va,1ja z malokalibrskim orožjem. 'KSu fpelci upQi0 9°tovo najslabše pogoje v Sloveni-iK,!' konZna Problem U novc) občinsko vodstvo pri re-T,lCeh0 'e prk?H °dl0ČneJŠe kot predhodno in da 0 Prepotrebnega malokalibrskega
Na prvi konstitutivni seji občinske skupščine dne 21. maja 1990 so delegati vseh treh zborov izvolili za predsednika Sob Domžale mag. Ervina A. Schvvarz-bartla. Deloma smo svojega novega župana spoznali iz njegovih dveh doslej objavljenih člankov (enega v predvolilnem boju, drugega neposredno po volitvah), prav pa je, da predsednika spoznamo tudi programsko. V tem smislu smo mu v glavnem zastavili tudi vprašanja. Z njim se je pogovarjal odgovorni urednik Matjaž Brojan.
i
&





1. V imenu bralcev, uredniškega odbora in uredništva sprejmite iskrene čestitke ob vaši izvolitvi za predsednika Skupščine občine Domžale. Katera misel je dominirala, ko ste se odločali, ali vstopite v svet specifičnih medstrankarskih razmerij in vsega, kar iz teh razmerij izhaja?
Hvala za čestitko. Čeprav vprašanja povsem ne razumem, bi si upal trditi, da strankarstvo edino omogoča izražanje avtentičnih in človeško različnih interesov ljudstva v političnem življenju.
Ker pa ta resnica ni imela javne pravice in podpore do zadnjih volitev, sem čutil dolžnost in moralno obvezo, da stopim iz anonimnosti in svoja stališča postavim na »ogled«. Tako sem preizkusil dvoje.
Prvič, ali sem v preteklosti ravnal pravilno in dovolj pokončno, ko se nisem hotel vključiti v javno življenje zato ker je bilo to dirigirano, osebna stališča pa dovoljena samo do meje, ki jo je postavljala oblastna struktura. Če pa je kdo od nas obla-
sti nasprotoval, nas je ta kaznovala ali izločila.
Drugič, ali so stališča in vrednote (občečloveške, civilizacijske, krščanske), ki jih živim in zagovarjam sprejemljiva za večino in dovolj cenjena, predvsem pa ali so še vedno živa. Še ne davno tega je vse kazalo, da je petinštirideset-letni »eksperiment z narodom« zatrl veliko normalnega, v ospredje
pa porival nekaj, kar zdrav razum in narava človeka zavrača, vendar si povprečni ljudje tega niso upali povedati. Nisem se uštel. Ljudje so v bistvu tudi dobri in razumni. Le možnosti niso imel). In končno se večina v boju za preživetje okolju prilagaja.
2. Ali imate, gospod predsednik, že od prej dober pogled na položaj in stanje v naši občini ali morda v tej začetni fazi šele sintetično zbirate informacije o problemih, s katerimi se boste soočali, je bila vaša informiranost o občini, kateri ste sedaj župan, dobra ali morda ne?
Ne trdim, da sem imel pred volitvami dober pregled na položaj in stanje v občini. Nasprotno, priznam, da se za to nisem zanimal. Že v kandidacijskem postopku pa sem se srečeval s stvarnostjo, z ljudmi (pa ne samo s tisto peščico na
zborih), z življenjem občine. Morda bo komu zvenelo domišljavo ampak, podoba ki sem si jo ustvaril v tem času pred volitvami je bila identična mojim predpostavkam. Tudi danes, ko že opravljam funkcijo poslanca in »župana« me nič ne preseneča. Vse se mi zdi normalno, kot da sem.prav takšne reakcije, stanja, odzive . .. pričakoval. KOt da sem vedel kaj me čaka? Končno pa dpm-žalska občina ni izjema, je'šemo specifična. In ker s/pm že prej spoznaval življenje v drugih sredinah me domžalekp ne preseneča.
3. Obstajajo trajne človeške vrednote, ki so gotovo temelj dobrega, humanega, v lepo človekovo perspektivo odprtega življenja. Katerih vrednot in življenjskih postulatov se vi oprijemate in katere vrednote so (Nadaljevanje na 2. strani)
Novo vodstvo Skupščine občine Domžale ob svečani prisegi.
Podeljena priznanja skupščine občine Domžale
Zlato plaketo občine Domžale sta prejela:
Herman Breznik
—	za dolgoletno prizadevno družbenopolitično delo na področjih, ki so pomembna za razvoj občine in krajevne skupnosti
Emil Maver
—	za prizadevanja pri razvijanju telesne kulture v občini Domžale in za prizadevno delo v športnih društvih
Srebrno plaketo občine Domžale sta prejela:
Ivan Orel
—	za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti in občini
Pepca Žebovec
—	za dolgoletno družbenopolitično delo v raznih
komisijah in odborih na ravni občine in krajevne skupnosti	„
Bronaste plakete občine Domžale 50 prejeli:
Miroslav Birk
—	za aktivno družbenopolitično delo in prizadevanja pri razvijanju samoupravnih in delegatskih odnosov v DO in širši družbenopolitični skupnosti
Ivanka Brodar
—	za izredno prizadevno delo v organih Zveze združenj borcev NOV v krajevni skupnosti in občini
Dominik Grmek
—	za osebni prispevek pri strokovnem usposabljanju pripadnikov teritorialne obrambe in rezervnih vojaških starešin ter njihovo vključevanje v družbena dogajanja v občini
Anton Hren
—	za prizadevno delo v samoupravnih organih delovne organizacije ter aktivnosti na področju delegatskega sistema v krajevni skupnosti
Julij Jerman
—	za dolgoletno samoupravno in družbenopolitično aktivno delo v delovni organizaciji
Ivan Kamenšek
—	za aktivnosti na samoupravnem področju v delovni organizaciji ter pri krepitvi delegatskega sistema v krajevni skupnosti
Marija Kugler
—	za angažirano in strokovno delo v delovni organizaciji in širši družbenopolitični skupnosti
V današnji številki ponovno objavljamo dobitnike občinskih priznanj in se jim ob tej priložnosti opravičujemo za neljubo napako pri objavi v prejšnji številki!
Ema Škerjanc-Ogorevc
—	za ustvarjalno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter za aktivnosti v občini in širši družbenopolitični skupnosti
Marjan Velepec
—	za aktivno delo pri razvijanju in uveljavljanju delegatskega sistema na različnih nivojih ter za družbenopolitično aktivnost v delovni organizaciji in izven nje
Listino o priznanju občine Domžale
prejmejo:
Komisija »Pot spominov NOB občine Domžale«
—	za uspešno delovanje pri ohranjanju revolucionarnih izročil NOB na območju občine Domžale
Osnovna šola Venclja Perka Domžale
—	za dosežene uspehe pri uvajanju nivojskega pouka v osnovnošolskem izobraževanju
KONT, d.O.O.
DOMŽALE
Opravljamo knjigovodske in kooperacijske
storitve za majhna podjetja, telefon: 722-585.

(Nadaljevanje s 1. strani)
neobhodne, da jih vnesemo v naša medsebojna delovna in človeška razmerja?
Ljudje naših evropskih sredin so v zgodovini zapadali številnim vplivom. Kulturno so se bogatili in hkrati dvigovali standard na dolgi rok vedno takrat, kadar so spoštovali (vede ali nevede) temeljna načela krščanskega izročila ljubezni do bližnjega in deset Božjih zapovedi. Od tod izhaja tudi moje geslo: »Bodimo srčni — podajmo sl roke«, ki ga ocenjujem tako tipično, kot dialoško strpno ali če hočete tudi pragmatično in za vse sprejemljivo.
4.	»Narod si zapomni«, smo zapisali ob članku v prejšnji številki. lahko bi rekli tudi drugače — »Narod ne pozablja«. Razumljiv bi bil bes, povračilni strastni nagon in s tem v zvezi revanšistična — gotovo destruktivna dejanja. Se vi te nevarnosti zavedate? Ali obstaja skupna volja preseči povračilne strasti v ravnanjih, politiki, kadrovanju?
Ne vem kaj so to povračilne strasti, kaj revanšizem. Poznam besede ne pa teh čustev. To sem v življenju že tolikokrat izpričal, da o tem ne bi razpravljal.
5.	v imenu — DEMOSA (ljudstva) se je v preteklosti počelo marsikaj. Ali po vašem mnenju ne obstoji nevarnost, da bo ljudstvo, ki je s svojo voljo postavilo nove ljudi, samo formalno najpomembnejše in njegovi interesi priznani samo toliko, v kolikor se bodo prekrivali z interesi nove garniture ljudi?
Da in ne. Strankarstvo in svobodne volitve namreč omogočajo in terjajo, da se interesi oblastnih struktur pokrivajo z interesi večine in ne obratno. V preteklosti tega (niti obratnega) pokritja nismo mogli zazna-
ti saj se ni »kaznovalo« nepo-krivanje interesov ljudstva (DE-MOS-a), ampak nestrinjanje z oblastniki.
6.	Tudi v zborih naše občinske skupščine smo soočeni s položajem: Demos na eni, opozicija na drugi strani. V koliki meri bo v poslanskem soočanju prisotna racionalnost in objektivnost pogledov ne glede na strankarsko pripadnost, saj bo ta tolerantnost tudi conditio sine qua non pravim odločitvam v korist »ljudstva«.
Se ne strinjam. Bistvo strankarstva je ločitev stališč in iskanje podpore zanje. Absolutne objektivnosti in resnice ni (razen ene), zato vedno zmaga stališče z večinsko podporo ob pogoju svobodnega izražanja mnenj. Napačna odločitev se hitro maščuje in ljudje so dovolj razsodni, da ob pogoju neovirane razprave znajo odločati optimalno, pa tudi disciplinirano! Končno morajo zaupati tudi svojim strankarskim prvakom (izbranim ali voljenim), katere lahko zapustijo povsem svobodno, če so nad njihovimi predlogi in rešitvami razočarani.
7.	Gospod predsednik, ker ste se odločili, da boste funkcijo »župana« opravljali neprofesionalno, ste pred izjemno zahtevno nalogo. Kaj vasje vodilo, za to. da ste se tako odločili, saj tako ena kot druga delovna zadolžitev (v tovarni Elektroele-ment na Izlakah) zahteva celega človeka. Kako boste to zmogli?
Zmorem. To že dokazujem. Je pa to stvar organizacije, volje, znanja, razgledanosti, vsaj jaz tako mislim. Ne smemo pa pozabiti kaj je »županstvo« in kaj vlada. Dela vlada (sedaj izvršni svet imenovan), spremlja in budno pazi ter razsoja pa parlament (skupščina). »Župan« zato ne sme biti obremenjen z reševanjem tekočih zadev, potem ne more objektivno
razsojati, tudi ne sme biti v »navezi« z vlado in okoljem, ker ga to obremenjuje. Torej je lahko »županstvo« častna funkcija, rahlo vzvišena, nevtralna. In takšno lahko in zmorem opravljati neprofesionalno. Delam pa na Izlakah in doma. Verjamete!?
8.	Občanom ste obljubili javnost in vpogled v popolnoma vseh stvareh. Kako nameravate to doseči? Boste morda kot predsednik IS Lojze Peterle odprli vrata občanom?
Obljuba drži in jo že izpolnjujem. Saj lahko vsakdo pride do mene vsako sredo po 16.00 uri. Tudi vrata občine bodo še bolj odprta občanom, (tu mislim na Izvršni svet in upravne organe), saj to je kraj kjer zaposleni služijo, ščitijo in skrbijo prav zanje. Kako, pa bodo ocenili volil-ci na naslednjih volitvah, ki bodo še bolj demokratične in svobodne kot zadnje.
9.	Kako in na katerem področju nameravate najprej obračunati z dosedanjimi neracionalnostmi v organiziranosti občinske uprave, družbenih in drugih dejavnosti?
Ne nameravam obračunavati. To ni v moji naravi. Bomo pa spremenili marsikaj. Malo potrpljenja prosim in tudi obzirnosti pri spreminjanju, pa čeprav bodo spremembe z vso strogostjo in resnostjo izvedene. Zakaj cilji in obljube se morajo uresničiti vsaj v toliki meri, da bodo volivci zadovoljni.
10.	iz preteklosti v občini prenašamo na današnji čas nekatere pereče hipoteke: ekologija, neurejeno vprašanje novega odlagališča, zadeva Čebokli, nedorečena trasa avtoceste skozi našo občino in s tem v zvezi vse, kar iz te nedorečenosti izhaja.
To niso hipoteke. To so tekoči problemi pa tudi kakšna ši-kana ali malomarnost v preteklosti, ki jo je potrebno z občutkom do sočloveka urediti,
probleme pa strokovno in prev-darno rešiti. Sicer pa ste omenili samo nekatere, že sedaj sem spoznal še druge, težje in takšne na katere imamo malo vpliva in jih bomo najprej morali razrešiti poslanci v Skupščini Republike Slovenije.
11.	Položaj se poslabšuje tudi v gospodarstvu, pogostne so rdeče številke, kreditne in druge obremenitve so velike, nelikvidnost tudi vse večja, v čem bo »sveža kri«, da presežemo to stanje?
Gospodarstvo je vedno pričakovalo »sveže krvi« za svojo nesmotrno ravnanje, da bi lahko delalo in živelo po starem. Temu bo sedaj konec. Za marsikoga bo to tragična izkušnja, ki pa je ne moremo preskočiti. Sicer pa je to tema, ki jo v tem intervjuju ne morem zaobseči, ker je prezahtevna in preobsežna. Morda o gospodarstvu na splošno in v naši občini posebno kaj več drugič.
12.	Gotovo je, da se vsega ne bi lotili, če ne bi bili prepričani, da boste uspešni. Pa vendar: Kakšna je vaša poslanica sodelavcem. ki vas obdajajo in ljudem, katerim ste postali župan?
Tako bi povzel svoja stališča, ki jih zagovarjam kar v alineah in z naštevanjem bistvenih pov-darkov.
»Občina« mora:
SLUŽITI (prijazno, strokovno, hitro)
— Krajanom kot državljanom, ki v oz. na občini iščejo storitve, informacije, pomoč, nasvet ...
— Investitorjem, podjetjem, ustanovam, da na najboljši možni način uresničujejo ambicije in zamisli za svoj račun.
— Krajevnim, državnim in političnim (strankarskim) interesom v smislu informiranja in usklajevanja stališč oz. hotenj ter nudenja strokovnih nasvetov oz. storitev.
Per aspera ad astra...
Vsak začetek je povezan z določeno mero negotovosti in vaja naredi mojstra, za kar pa je potreben čas. . , ;
In kaj je čas, to nerazvozljivo vprašanje? Čas prihaja'Z P hodnosti preko sedanjosti, ki ne obstaja, in sega v preteklos. je prenehala obstajati, in če hočemo razumeti letošnje vo kot razmejitev med preteklostjo in prihodnostjo, ki je ire®ir,^ dokler ne postane realnost, potem namere letošnjih sv0“°“rt: volitev prav gotovo nismo pravilno doumeli, za kaj namrecg Na prizorišču predvolilnega obdobja se pojavljajo, ne,refe^.fll množično, izrazite težnje, kako pred vse, s čimer nas je bog in siromašila preteklost, postaviti negativen predzvok, vse, ^ pa obljublja prihodnost, pa da je že vnaprej uspeh. To je navadna contradictio in terminis, kajti no stran ni tako slaba, da ne bi bila vsaj malo dobra m n stvar ni tako dobra, da ne bi bila vsaj malo slaba. Po tej s) tudi slabega človeka ne more biti, la manjka mu dobrO' vsem je treba vedeti, da se je v sedanjem povolilnem ^asu ^ njala vloga očiščevalcev napak in prestopkov: včeraj je (ljudstvo) očiščeval partijo s svojimi videnji in ugotovitvah1 ’ nes pa se prenovitelji izdajajo v vlogi očiščevalca Dernosa^ ^
opozarjajo, da je skupščina najvišji organ vseh državljan venije in daje treba dosledno slediti demokratičnim postop ^ Prvotno sem sledečemu razmišljanju hotel dati nasioy ,
Prvotno sem sledečemu razmišljanju nota	lože
bo popustila užaljenost poraza« in pri tem sem mishl naj, Školča, ki ga je motilo, da so se »demosovi samo^'sciPLj)ii brezoblično gmoto«. Ali ne želi slovenski narod celo več? i?" ...
brezoblično gmoto«. Ali ne zen siovensKi naroa ceiu vcl-‘"jte|jj namreč ne samo demosovci, ampak tudi liberalci, Prel'l0\rj^ drugi samodisciplinirali v skupno in usklajeno *9rT10t:0<11J,L|<ef tistih vprašanjih, ki so racionalnega oziroma nadstrank r r pomena za republiko Slovenijo in njene državljane. Sice n šele soočenje s konkretnimi problemi pokazalo, katera 00 ,g^ je pripravljena voziti odgovornost za politično in gospov« prenovo ..., ko demokracija ne bo več samo abstrakcij _ ^ Vsekakor: izvolili smo novo slovensko oblast, kar pr« vo ni mačji kašelj. Nemir, ki se tu pa tam polašča ljudt j meri neupravičen, z njim je povezan predvsem politične odnose. Etično in moralno nedopustno b'b11 ' drug drugega kakorkoli ustrahovali z možnostjo rTia^eVjj $ revanšizma ene ali druge strani, raje SPREMENIMO sej )0t( spremenimo kajpak na bolje. Družimo se z ljudmi in f
bi«, da nas ne bodo požrle svinje. Nastopajmo
moremo in ne onemogočajmo drug drugega: ne bod^^f
smeh tistim, ki so že vnaprej anatemetizirali našo derT? tj{! in tudi drugim. Pamet v roke in v glavo, kakor pravijo v bi, ograjujem se od srbske politike.	.
Nihče od nas še ni povedal vsega: ne kristjani, ne'^lolr ne prenovitelji, ne drugi, ali ne bi torej drug drugemu ^ prisluhnili in se morda okoristili z nenadejanimi odknh ^ nika. Pri vsem pazimo na besede! Moj pokojni oče je h Jjjfj dejal: Boljši je en premislek, kakor en dan huda.	(f^1
jo moramo pravilno razumeti in ne segajmo v *yrnc” (jin« brezna), kjer so Ič-ta že izrojena. Svoje meje haJ jef slovensko prilagajanje in nenehno dogovarjanje, ki h Ijalo skoraj na rob propada, začnimo ukrepot11 K0!T blagor vseh državljanov republike Slovenije. Hitro, pu P
■ n	■ r' tj«/« r* Ti	/“1	\ m /T t~\ I D f" čž N I J tl " EA
se naredi samo figa, pa še tista ne vedno! Per asPel^
ŠČITITI (zavzeto, nepristransko, učinkovito)
— Krajane osebno in njihovo premoženja, standard, bivalno okolje, vrednote kulturnega izročila.
— Naravne danosti, zdravo okolje.
— Integriteto posameznika in njegovih vrednot ter političnega prepričanja.
SKRBETI (strpno, pravično, spoštljivo)
— Za ugled in izgled mest, krajev, vasi, podeželja.
— Za racionalnost splošnih in komunalnih stroškov (infrastruktura).
— Za enakomeren razvoj vseh krajev (občina Domžale ni mesto Domžale).
— Za vključevanje in sodelovanje pri skupnih problemih med kraji, s sosednjimi občinami, mestom Ljubljano in Kamnikom, širšim zaledjem regije, republike in preko meja Slovenije.
— Za dvig in razmah kulturnega, strokovnega in političnega nivoja delovanja ter komuniciranja med različnimi interesi in pogledi oz. vrednotami.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
^ri5' i
— Za uveljavitev pobud in interesov K občine in izven.
- Za sprejemljivo °Dh us'
nitev »gospodarstva« vsjh o|
ninskih oblik in mater -,0» nov, skladno z njegovi nostmi.	, .. pnr
K temu bi dodal že
Mi nismo Provin<^,nllpa
mestje Ljubljane. s? «0, ^ sno povezani rn'9raCILspci^
loško, prostorsko in 9	^
sko. Zato se moramo k ^ ,
in načelno, pobude krai upr*' prenesti v reševanj®^ ^

d
Ijanje na nivo krajevnm j d Drugič.	a
»Občinska« uprava	c
bolj učinkovita £ ivojevJ 1 manjša. Hierarhični str^J č bo odločanja manp feim s nost in samostojno*1 0d r
in referatov naj bo L IP U li vernost pa kontro i p»j J v sledična. Nagrajevanj c stimulativno, ne »oDJ r Odnosi in urejenost n
so zrcalo občine in	t
ne« zaposlenosti $ v
in koristnim tore) P *
Odpiramo poštni predal 2
Včasih več, drugič manj vaših pisem dobivamo v ^ in vsakega posebej smo veseli. Pa vendar bi rani, ^ n11',s. glasilu (upamo, da je tudi vaše) lahko prebral'^ vaših predlogov, pobud, vaših ZLATIH SLAMNIKO	^
ČEVIH GORJAČ................"
i
in vjuivjmv-.	flfllTl V' -,0
Zato vas vabimo, da sodelujete z nnmi. Pisk	p
srna naj ne bodo daljša od 1 /ene/ tipkane) str • napisana tudi v rokopisu, vendar se potrudite, a 9 prebrati. Pod prispevke se podpišite, na posebno 1	^„0
zadržimo v uredništvu, objavljene prispevke p	$
mo.
Pričakujemo vaša pisma, naslovite jih nn -e prt ČINSKEGA POROČEVALCA p. p. 2 61230 DOMZAU, pa lahko posredujete tudi osebno.
Oglasite se nam, veseli vas bomo!	vred*'™
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
občinski I
Stori vlgdi v spomin, novi vladi v opomin
Stavka delavcev tekstilne in
usnjarsko-predelovalne
industrije
15. maja letos je sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije organiziral opozorilno stavko. Opo-gorilni stavki delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne in-austrije so se pridružili tudi delavci domžalskih podjetij tek-1(lij stilrje jn usnjarsko-predelovalne industrije.
v času opozorilne stavke — trajala je eno uro, so delavci gabili za razgovore z vodilnimi Iz povzetih razprav in izražala zahtev v času poteka stavke v posameznih podjetjih, je v»- in-c[nsl<i stavkovni odbor oblikoval izražene zahteve stavka-berjj |0Clh delavcev. Te pa so:
I '• V obeh panogah (tekstilna in usnjarsko-predelovalna se morajo znižati dajatve za 40 % in bremena za dovoljevanje skupnih in splošnih potreb enakopravno po-n^deliti med delovno intenzivne in kapitalno intenzivne pa-I, w 9®- Pri tej zahtevi pa delavci terjamo znižanje proračunske in I Tj0ra~®,.v družbenem produktu na vseh nivojih od federacije /Si'1.. opčin, zmanjšanje carinskih obveznosti in zmanjšanje # težnosti iz bruto OD.
i ^ tei zahtevi ne sprejemamo nikakršnih opravičil, da v Do^lni.ne moremo zmanjševati obveznosti, dokler na tem in )^čiu ni zagotovljene skladnostne dinamike z republiko
2-lzvršn, svet republike Slovenije in GZS morata prevzeti 1 ul<rape, ki bodo preprečili intervencijski uvoz tekstilnih skff r0jJsnlarskih izdelkov, dokler država ne zniža davščin na su-lne in reprodukcijski material.
ja I
mora z ukrepi zagotoviti realno vrednotenje izvoza flrt naa °V 0*->ed panog S primerno višinn nadomestila za i7-Prihodka zaradi tečajne razlike.
“'i nism ^ nov'm bančnim sistemom delavci obeh dejavnosti baiS0 Aadovolihl' zal° terjamo nadaljnje radikalne posege v cnistvu, ki naj sledijo samo dvema ciljema: k! ^un,karenčnosti bank (tudi na občinskih nivojih) znižanje obrestnih mer za kratkoročne kredite, sebn V skl°Pu zahtev za znižanje proračunske porabe po->ot1 Ji a 0 2a,]*evarno, da se v smislu realnosti zniža udeležba n i .A^benem produktu.
^Učinkih stavke in uveljavitvi zahtev bodo
Pjp “ uui
0») OBVEŠČENI še pred dopusti, tako nas je Tekst,, stavkovni odbor sindikata delavcev
Slrw.LNE IN USNJARSKO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE
ert1
lo»
tok'
ikrt1 r,
f ZLejelj
A. J.
'‘ogrevanje volilnega golaža jf| kako si zdraviš m ^oralnega mačka
Slov,
epska demokratična zveza (zanimivo, kako doseda-
Ohrw T.’"*	£Vt5/Ldi ^ČIIIIIMIVU, rveinv; u»joc:vjci-
ftiike q ^lciisl<e stranke hitro pozabljajo na predvolilne pole-Pocj naf,0,rel3i Poc|Pisovanja avtorja pod prispevki) v članku Obč OVom >>Nar°d si zapomni« poskuša prepričati bral-Pju še	poročevalca o nečem, kar po mojem mne-
Če Daa °oli Ponazarja naslov pričujočega članka. 29°ciovir,rafrazirarn rek znanega avtorja, da tisti, ki se od . 'Pinih naneuni^esar ne oeoČT i° ponavlja, ne mislim deliti mo-'e* sp°mni tukov obstoječi oblasti. Bralec pa ne more, da se ne „^nje ob? Parafraze, ko bere napisano o tem, kako so se-ekT Pr6dvoiiias,ne franke bile šikanirane in onemogočene v jdp stor2 2 ^ boju. Nesmiselno je izkoriščati dragocen pro-'eli na Podiao'| niem ,eh trditev. Menim, da je večina občanov t15!) sicla sama as,ne Presoje, zdravega razuma in normalnega )VT	r,, u,s*var'la lastno mnenje o plakatnih aferah in uni-
n ^Pb občuf ^ 0V' Tisto' kar me je spodbudilo k pisanju, je id0 Pelale ak' Pa so nekatere stranke očitno zelo vestno ^ m?1' hiiho\!Iarn,e 'n eviderico trgovin in lokalov, ki so spreje-*t>|, a,bs,ajajo 7kckate in tistih’ k' niso- Cel° fotografije o tem Ustnike	tega n' de|a|a- Delovne organizacije
^Pkate soro^0 naProsi,i za prostor v izložbi in če so naše »Negovanj •’ smo se zahvalili, če ne, smo se opravičili za ,6ni® UcioJ6‘n i® P'10 vse. Zato je toliko večje presene-r,0 P°telivJ,e.v. da nekdo skrbno vodi evidenco o tistih, ki
n, n°1eli i?r,K x ' aa nekdo skrbno vodi evidenco o tistih, ki kS° hoten T,ežati Piakate nekatere stranke in tistih, ki tega v ltri'kom u, , vezi s tem sporočamo občanom Domžal, DorM-' 'Okalov in VSfim nri^rtotirr, Hc ca hn ZKS — SDP
razpolago, s
V rš "'Orri |nu i	a lam sporočamo oocarium
dftDonr|žalah k °V in vsem prizadetim, da se bo ZKS ,m na!!'05jo srert^3 2 vserni močmi, ki so ji na razpo,ayu, o
J kaa°rT|ežfc>„astev Pravne države, da ena diktatura ne bo rJ. rPrsk= ~vena z dm™ r,- ...a, x________,_______________
bo'Ska 2 dru9o pa tudi, če se ta imenuje večstran-ju. Pravičuje z neenakopravnostjo v predvolilnem
Član ZKS - SDP Miljenko Martinjak
Domžalski liberalci po volitvah
Volitve so za nami ter s tem tudi različna ugibanja spekulativne narave kaj bo, če bo ipd. Vsekakor se je sedaj, ko je vsa mrzlica predvolilnega vzdušja minila, treba posvetiti dejanskim problemom, ki bremene skupnost državljanov Republike Slovenije. V tem trenutku je lahko plodonosno edinole preudarno in relativno hitro ukrepanje na področju gospodarstva, kajti danes zelo malo pomaga pirovanje nad porazom komunistov, če ni jasnega koncepta izhoda iz situacije, ko delavci množično izgubljajo zaposlitev, ko ima mesečno povprečno več kot 200 slovenskih podjetij blokiran žiro račun ipd. Na ta objektivna dejstva smo v naši stranki sicer opozarjali že pred volitvami, toda očitno je leporečje nekaterih drugih strank prevladalo nad resnimi opozorili.
Najbolj paradoksalno pri vsej zadevi pa je, da je sedaj med najbolj kričavimi kritiki starega režima dosti ljudi, ki so mu vrsto let krepko pomagali pri njegovem ohranjanju. Nekateri so bili zraven »po pomoti«, drugi s polno zavestjo, vendar nas liberalcev to ne moti, razen če ti ljudje sedaj bežijo pred jasno razpoznavnim dejstvom, da so bili zraven, s tem, da sedaj poskušajo stresati ogenj in žveplo na vse tiste, ki se niso umaknili ali znali umakniti pravi čas, iz utopičnega projekta družbene enakosti. Ravno zaradi takih Savlov, ki so sedaj v procesu slovenske pomladi naenkrat vsi postali Pavli, se poskuša ZSMS — liberalni stranki naprtiti, da je partijska ekspozitura ali kar partijski trojanski konj v slovenski parlamentarni demokraciji. Upamo si zavrniti vsa tovrstna pljuvanja, kajti od 12. kongresa v Krškem 1986 leta, tedaj še Zveze socialistične mladine Slovenije, je »naša pot iz socializma znana in prepoznavna« ter naša politika konsistentna v iskanju novih, širših okvirov posameznikove svobode.
Prav svoboda posameznika pa je točka, kjer se naša stranka bistveno ločuje od vseh ostalih političnih organizacij
v Sloveniji, tako z leve kot z desne. Ne iščemo nikakršnih poti za razredno oz. slojevsko ali nacionalno osvobajanje. Cilj naše politične dejavnosti je osvobajanje državljana kot posameznika in njegova zaščita pred nadvlado večine, ki se posamezniku lahko kaže samo kot tiranija. Posameznika je treba zaščititi tako na političnem kot ekonomskem področju. Na političnem področju to pomeni, da največkrat vsiljeni abstraktni družbeni interes (včasih razredni, danes nacionalni), ne more biti interes določenega posameznika, če ta interes ne ustreza konkretni vsebini interesa tega posameznika. Na področju ekonomije pa posameznik potrebuje zaščito, zaradi dejstva, da so razna kolektivistična združenja na tem področju v svojem bistvu naperjena v omejevanje posameznikove svobode na področju podjetniške iniciative. Zato smatramo, da so sicer taka združenja dopustna, vendar ne bi bilo slabo, če bi jih zakonodaja obravnavala restriktivno in to predvsem z namenom zaščititi posameznika pred tiranijo večine. Iz tega je jasno razvidno, da odločno nasprotujemo vsakemu kolektivizmu, tako staremu proletarskemu, kot novemu nacionalnemu. Kajti v Zahodni civilizaciji je edino individualizem tisti, ki prinaša pozitiven družbeni razvoj, ker je lahko le posameznik kot tak njegovo glavno gibajo.
Ob tej priložnosti bi se še radi zahvalili vsem volilcem ZSMS — liberalne stranke v domžalski občini za zaupanje, ki so nam ga naklonili ter jim ob tej priložnosti sporočamo, da bo naša politična aktivnost v okviru občine Domžale, prvenstveno usmerjena v uresničevanje našega predvolilnega programa. S politikantstvom se v lokalnih okvirih ne mislimo ukvarjati, razen če nas v to ne bosta prisilili levica ali desnica v občinski skupščini, kar je glede na obsežnost njunih programov vsebinskih sprememb v občini Domžale, v primerjavi z našim, tudi možno pričakovati.
ZSMS — liberalna stranka
Domžale
Pohvala Napredku za trud__________________________
Ob našem občinskem prazniku se je resnično vsak dan nekaj dogajalo. Napredku, ki je bil organizator večine vseh prireditev na ploščadi, gre iskrena pohvala.

n‘ tr9 za špekulante
te^alii^!^.?1^ so zno-
lQhk(
na-
Meseca srno
•«r,KeQ PrePovediaorn' 'ist z odl°-sPe 9° ^hlno, pr,0meta ekstra
ku ft«9Qkun1neSa0!n lahke9a
° nQ bel^ pKe!JadaV °dl°-
1. junija do 30. septembra letos ta dva naftna derivata prepovedano dajati v promet. ZIS bo s to potezo resda odpravil zlorabe kurilnega olja v cestnem prometu, kar tudi* želi, v resnici pa bo problem preložil neposredno na druge rame — na kmetijstvo, turizem in 5e kam.
V končni konsekvenci pa bo palica prepovedi udarila kar po vseh, saj
bomo med drugim zaradi takšnega početja primorani plačevati dražji kruh ..., itd. Poleg tega ima štirimesečno skladiščenje kurilnega olja v shrambah Petrola (zaradi prepovedi prodaje) tudi svojo ceno. Stroške tega bo posredno plačal nihče drug kot potrošnik. Gre torej za še eno izvirno rešitev po sistemu Yu-businessa, kljub temu, da zgledi iz zahodne Evrope jasno povedo, kako se lotiti problema: s poostrenim nadzorom in poostrenimi sankcijami. V Nemčiji mora denimo vsak, ki je prvič zaloten na kraju samem plačati 3 tisoč DEM globe, če denarja nima pri roki, mu brez zadržka
odpeljejo vozilo. Temu primeren je tudi račun. Pri drugem srečanju z možmi postave, pa mu vozilo enostavno zaplenijo. Na odlok o prepovedi prodaje kurilnega olja je razumjjivo veliko ugovorov bilo poslanih na vladin naslov v Beograd. Kakšen bo razplet se še ne ve. jasno pa je nekaj, da so si špekulanti s kurilnim oljem v tem času prislužili dovolj denarcev in jih uredba, tudi če bo pri njej ostalo, ne prizadene. Svoje poslovne veščine bodo pač usmerili na drugo področje, še en dokaz, da naši družbi vlada zakon špekulantov in ne zakon oblasti.
Marjan Bolhar
L
Prejeli smo:
Odboru slovenske demokratične zveze ob članku:
Narod si zapomni..._______________________________
Zabavalo meje prebrati vašo pravljico o »plakatni vojni«. Zabavalo me je zato, ker sem v njej spoznal tisto šalo:
Poslušalec sprašuje: »Halo Radio Erevan. Slišal sem, da je Ivan Serge-jevič v Leningradu na tomboli zadel novo lado.«
Odgovor Radia Erevan: »Res je, le da ne gre za Ivana Sergejeviča, ampak Olega Davidoviča, ni se zgodilo v Leningradu, ampak v Moskvi, ne gre za avto, ampak za kolo in da ga ni zadel, ampak so mu ga ukradli. Sicer pa je vaša informacija točna.«
Res meje zabavalo, obenem pa občudujem, kako se zaradi dogodka v trgovini lahko razpišete čez četrt časopisne strani. Koliko bo pisarije šele ob kakšnih resnih problemih?!
Da je vaš članek cenena politična propaganda, kaže že prvi odstavek. V njem si najprej izmislite sovražnika (problem), ga naslikate v groznih barvah, se z njim spopadete in ga premagate z levo roko. Še dobro, da si NAROD ZAPOMNI in pozna to stalinistično metodo večnega iskanja, ustvarjanja in premagovanja notranjega in zunanjega sovražnika. Možno je le dvoje: a) ali ohranjate metode stare oblasti ali pa b) menite, da se proti zablodi bori z novo zablodo.
Poleg izraza NAROD vam gre zelo gladko od peresa tudi RESNICA. Takih svetih besed si jaz ne upam uporabljati kar povprek. Z resnico je tudi tako, da ene ni (razen, če je vi niste vzeli v zakup ali mislite, da bo po volitvah spet veljala le ENA /beri: vaša/ resnica). Resnic je toliko (ko gre za posvetne zadeve) kot ljudi.
Zato se raje pogovarjajmo o dejstvih in dejanjih. Ta pa so čisto drugačna od tistega, kar vi ponujate kot resnico. Zakaj niste ničesar zapisali o PRELEPLJENIH plakatih? Dovolj seje bilo sprehoditi skozi Domžale in si videl (nisi jih videl!) Kučane in Primožiče prelepljene s Schvvartzbartlom. S kančkom preganjavice in konstrukcijskih sposobnosti, ki jih premore Odbor SDZ, bi lahko celo dejal: »Zanalašč je bil format schvvartzbartlovega plakata ravno tak, da je prekril le Kučanovo ali Primožičevo fotografijo, okoliško besedilo pa je ostalo nedotaknjeno in je koristilo novi nalepki.
Za konec pa še nasvet Odboru SDZ. Mogoče je bila za vas pred volitvami Calimerova drža (Toje krivica! To mi delate zato, ker sem majhen!) umestna. Sedaj, ko ste na oblasti, pa s takšno držo postajate otročji.
Igor Lipovšek
--------------------------------------------- ^
Kam v počitnicah, otroci?
ŠOLSKO LETO SE IZTEKA, POČITNICE SO PRED VRATI. OBOJI, TAKO STARŠI KOT NJIH OTROCI, SE SPRAŠUJEJO KAJ, KAM, KAKO, PO CEM?
ZTKO Domžale pripravlja počitniške kolonije kar doma, v domžalskem športnem parku oziroma kopališču.
Podobno kot minula leta bomo organizirali kolonije s plavalnimi tečaji, ki so namenjeni otrokom od 5-12 leta.
PRIPRAVLJAMO TRI IZMENE:
L izmena — od 2. do 13. 7. 1990
H. izmena — od 16. do 27. 7. 1990
III. izmena — od 13. do 24. 8. 1990
Ob učenju plavanja bomo poskrbeli za pestro dodatno
dejavnost (izleti, igre z žogo, likovna dejavnost).
Delo bomo izvajali vsak dan — razen sobote in nedelje — od 9—14 ure.
Poskrbeli bomo, da otroci ne bodo lačni in ne žejni. Starši se bodo vprašali, koliko pa bo to stalo — ne veliko, samo 400 din za 10-dnevno dejavnost.
Informacije dobite pri ZTKO Domžale, vsak dan med 8 in 14 ure, v sredo tudi popoldan (16. do 18. ure), osebno, ali na telefon 721-015.
Ranko CURKOV 1. r.
Svobodni Sindikati w Slovenije
zame gre;
Delavci v naši občini zaupajo v sindikat
O včlanjevanju v sindikat, smo precej podrobno pisali že v prejšnji številki Občinskega poročevalca. Ker včlanjevanje časovno ni omejeno, so rezultati iz dneva v dan boljši. To pa pomeni večjo legitimnost in moč organizacije.
Do oddaje tega prispevka nas je v domžalski sindikat združenih 6.300 delavcev, kar je dokaj soliden rezultat in dokaz, da delavci v naši občini zaupajo v sindikat.
IZJAVE V PREDALIH
Kljub današnjemu rezultatu včlanjenih v sindikat, pa ne moremo biti povsem zadovoljnji. Zakaj? Zato, ker v nekaterih sredinah akcija včlanjevanja sploh ni stekla, v nekaterih pa so predsedniki sindikata — zaupniki delavcev v posameznih podjetjih oz. organizacijah podpisane izjave vtaknili v predal m čakajo, da se bo sindikat »bolj resno prenovil«. Zaradi tega je že prišlo do neprijetnih situacij. Delavcem-čla-nom sindikata, ki so jim njihovi zaupniki spravili podpisane izjave v predal, niso bile odobrene ugodnosti, ki jih nudi občinski svet SSS članom sindikata (letovanje, pravna pomoč).
O tem, ali se včlanimo v sindikat, ali ne, smo veliko pisali in se pogovarjali z delavci in zaupniki. Prevladalo je mnenje, da člani sindikata pravzaprav moramo biti vsi, dilema je le, ali se včlaniti v Zvezo svobodnih sindikatov, občinski sindikat, sindikat dejavnosti, sindikat podjetja, ali v kateri drug sindikat. Ker pa je ponudba zaenkrat samo od Svobodnih sindikatov Slovenije in občinskega sindikata, bomo torej zaenkrat pristopili v ta sindikat. Če pa se bo kdaj pojavil drug sindikat z boljšim programom in večjimi ugodnostmi za delavca, pa bo seveda volja vsakega posameznika, ali bo prestopil ali ostal.	j ArnuS
ČLANI SSS GRADIMO SEBI IN SVOJIM DRUŽINAM BREZSKRBNEJŠI JUTRI. ZATO SE NAM PRIDRUŽITE!
ŠE NISTE SEZNANJENI S PRAVICAMI, KI JIH PRINAŠA ČLANSTVO V SINDIKATU?
Potem preberite tole:
ČLAN OBČINSKE ORGANIZACIJE SSS ima tele pravice:
—	brezplačno pravno pomoč in varstvo
—	sindikalno pomoč po pravilniku
—	pomoč pri poravnavi stroškov zdraviliškega zdravljenja
—	organizirano počitni-
kovanje (Izola, Moščeniška Draga, Bohinjska Bistrica)
—	organizirano nabavo ozimnice
—	rekreacijo
—	kulturne dejavnosti
—	izobraževanje
—	in vse pravice po kolektivni pogodbi.
OPOMBA: vse to vam bomo še naprej zagotavljali, če postanete naš dan in plačujete članarino v višini 0,60 % od neto OD!
Možakar pri konjskem povodcu (z levo roko): »Nekaj pa bo v Jaršah na Odpadu le cvenka!«
Požarni dom na Količevem iz dneva v dan bolj dobiva svoj končni videz.
Smeti so
prekletstvo -in tudi denar
Da so odpadki in smeti tudi denar, dovolj prepričljivo povedo podatki o tistih, ki v njih ne vidijo zgolj nadlogo, ampak predvsem posel.
Američani denimo z njihovim odvozom in predelavo kujejo velike dobičke. Medtem, ko se pri nas in tudi v Evropi s tem še vedno ukvarjajo komunalne organizacije in srednje velika transportna podjetja, v ZDA odvažajo in predelujejo smeti za to specializirani koncerni. Največji med njimi WASTE MANEGE-MENT je lani na primer ustvaril 4,46 milijarde dolarjev prometa in je med koncerni, ki se ukvarjajo s storitvami pravi gigant.
WASTE MANEGEMENT odvaža smeti 8 milijonom gospodinjstvom in 814 tisoč podjetjem, organizacijam in inštitucijam v 1350 občinah v 48 zveznih državah. Drugi ameriški koncerni, ki odvažajo in predelujejo smeti na primer BROWNING — FER-RIS INDUSTRIES INC. (lani je ustvaril 2,55 milijarde dolarjev prometa) in Laidlatv Waste Systems Inc. (1,4 milijarde prometa), so precej manjši, a za evropske razmere še vedno velike.
Waste Management ima poleg odlagališč za odpadke tudi precej elektrarn na odpadke. Na leto s smetmi proizvede električno energijo, ki zadostuje za oskrbo 100 tisoč gospodinstev.
Precej manj odpadkov Američani predelajo v surovine, do leta 2000 pa načrtujejo, da bodo v surovine predelali vsaj 60 odstotkov smeti. Strupenih in kemičnih odpadkov ni prav malo, saj koncerni z njimi ustvarijo kar 20 odstotkov prometa. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s predelavo smeti, ugotavljajo, da so prav pri strupenih in kemičnih odpadkih največje možnosti za dodaten zaslužek. Količina teh odpadkov bo po napovedih s sedanjih 291 milijonov ton do leta 1993 narasla na 380, do leta 2000 pa na 510 milijonov ton.
Morda se nizanje teh podatkov in svetovnih izkušenj, komu zdi zelo nezanimivo čtivo. Tako kot na vseh ostalih področjih se tudi tu ravnamo po načelu: dokler nismo neposredno prizadeti, nam te stvari ne zbujajo posebne pozornosti, tudi če nam že za petami gori. Toda kakorkoli, odpadki so resen ekonomsko-ekološki, tehnično-organizacijski in razvojni problem. Nevzpostavljen sistem ravnanja z odpadki je eden najresnejših izvorov onasneževa-nja in ogrožanja okolja, ter ljudi.
Na lokalni ravni je pred leti kazalo, da bo kljub vsem težavam prišlo do spodbudne rešitve. Toda že na samem startu načrtovane graditve tovarne za predelavo odpadkov in smeti (kompostarne) je projekt padel v vodo. Škoda. Odrekli smo se možnosti in vprašanje je, če se bo še kdaj ponovila. Kratkoročni interes veleva, da je najbolj enostavno smeti in odpadke nakladati na kup. Deponija za komunalne odpadke v Dobu je polna do roba. Nova lokacija ni določena. Sedanji do konca leta poteče rok za zaprtje. Za usposobitev nove pa je potrebno veliko časa, načrtovanja, soglasij in denarja. Kaže, da bomo čez pol leta imeli vsak svoje smeti kar na domačem pragu. Morda se bomo tokrat bolj zavzeli za ustrezno in trajnejšo rešitev, ki je v svetu že dobila svojo potrditev. Da tudi odpadki in smeti so denar. Žal se pri nas tega zavedamo samo ob mednarodnem dnevu varstva okolja.
Marjan Bolhar

B0 konoplan
induplati glasilo delovne organizacije
A
rrrj/A
induplati jarše
I
ZA
papirmcar
Vse manj obveščanja v podjetjih:
Oseka naših tovarniških
glasil
Ali veste, da je od 5.600 glasil, ki so pred leti izhajala v slovenskih podjetjih, danes redno izhaja le nekaj več kot 100?
Do te žalostne ugotovitve smo prišli letos na 11. študijskem srečanju novinarjev in organizatorjev obveščanja v podjetjih. Večina novinarjev tudi ne ve, kakšna bo usoda glasil v prihodnjem letu, kajti tempo ukinjanja je vse hitrejši.
Tudi domžalska občina ni v tem pogledu nobena svetla izjema. Mačehovski odnos, ki ga je občutiti do obveščanja v podjetjih, ni od včeraj. Komisija za informiranje in politični marketing, ki deluje v okviru občinskega sindikata je že pred leti izvedla anketo o stanju informiranja in komuniciranja v (takrat še) organizacijah združenega dela Stanje je bilo zaskrbljujoče že tedaj, vendar
pa smo danes na tem področju še mnogo, mnogo nižje. Od 21 registriranih glasil danes redno izhajajo le še tn Vztrajajo Tosama, Konoplan in Papirničar, med'em, ko že dalj časa pogrešamo Heliosov Ke-milak, Napredek, Bančni list, Tokov Indikator — glasila, ki so bila svoje dni med najboljšimi in so redno izhajala Videti je, da je mlačnost do obveščanja v podjetjih dosegla svoj
Alenka Sovine
Lahko noč krajevna skupnost, dober dan soseska
Volitve so tu in spet smo se spomnili krajevne skupnosti. O tej mi ne bi pisala, ker vi bolje veste od mene kako in kaj je s 'craJe'\a skupnostjo. Razvoj same družbe in vede o tem ugotavlja, da srn0% j ljudje take sorte bitja, ki ne moremo živeti sama. In težji, ko so bolj se potrebujemo. »Bolje en dober sosed, kot polno i/a/ircrr,/rr pregovor. Sosedje se bomo poiskali drug drugega, če bo tajnik kr J vne skupnosti na bolniški ali na sestanku. In ker po vsem svetu It P ljudje skupaj ne oziraje sena tako ali tako razdelitev, sem poPe ’ kaj o soseski pravi Perry, urbanist iz New Yorka. leta 1929,	. _
ral mesto spraviti v red. S temi problemi se ukvarja tudi naš soci s Zdravko Mlinar.	«
Sprehod po samem mestu Domžale nam pokaže celo paleto na kako se lahko liudie »skun vzameio« ah na sploh ne. Novi
nov, kako se lahko ljudje »skup vzamejo« ali pa sploh ne. Mačkovcev in novi del Stoba, na desno od ceste v smeri ljubijo ^
Ijuniju""
sta predela, kjer so ljudje začeli živeti skupaj. Območje KS Šlandrov^ brigade pa je primer, kjer ljudje ne živijo skupaj. Med staroselce,
* to več rodov smo se naselili novi, ki tu le spimo, delamo pa v M
bljani. Nobene reči ni, ki bi
eilii nuvi, ni iu it: sj/irriv,	r ' y
r nas povezala in napravila sosede. ;
, novi pa jih imamo v starem kraju. 2.a
imajo svoje stare prijatelje, novi pa jih imamo v siarem muj- -	•
miva skupnost so tudi ljudje, naprej od Moravč proti Zagorju.
rnim	jc/ immi	, iu+yr s si* iti isi uri.	--o ^
Kandrše, Peče, Gora pri Pečah, Ples in druge. Zaselki so reok*^
treseni, pa se ljudje dobro poznajo. Soseska tam dela mnogo oej ’ kot pa v mestu na Kidričevi. Moravčani se med sabo dobro P01"^
in med njimi še živi spomin na čase, ko so imeli ambicijo, da pos jo mesto. Samo jedro, nanizano okrog osrednjega trgaje popolcn nanji izraz soseske.	,., s0
Nekateri ljudje stanujejo in delajo v svoji soseski. Poleg °slj^ga. to otroci, gospodinje, ostareli, samski delavci, telesno ali kako če prizadete osebe in upokojenci. Nekateri pa prespimo v em 50 rayi, v drugi imamo prijatelje, delajo pa v čisto drugi občini. To se P ^ da se lahko kregamo katerih je več. In vsi se nekako poznamo kako potrebujemo.	,. -o
V glavnem se poznamo tisti, ki smo znotraj enega obmocj ^ katerega mi vemo. V mestu je to določena mestna četrt, ^,0P' nl,ja: ali Rodica. Na podeželju pa so to območja znotraj nawv«rfl Zlato polje, Mata Lašna, obe Javorščici, Pretrž, log in	fo
Med sabo so ločeni z gozdom, avtocesto, potoki, hribi in pod0 je vas, ki je hkrati soseska. Kjer so zaselki majhni, se jih v s <.,0 združi več: na pobočju Slivne, Sp. in Zg. Gora, Rota, Dolina, in Dol.	,sei v
Prebivalci bodo sami bolje povedali, kaj se reče biti dober
V mestu pa bi se radi vsaj malo bolj poznali med sabo. 3 ). ših sosesk so lahko glavne ulice, ali jih pa ni. ali pa so bolj \n dje, ki tam živijo. Imeli bi en park z otroškim igriščem, legf vsaj štirirazredno šolo, To bi imeli bolj v sredi našega območj ■ ma, naše območje bi bilo okoli tega jedra.	•. m z
In po moji soseski hočem priti povsod peš. In hkrati hote - ^ tom skoraj v svojo sobo. Če je vmes voda, hočem mali most[ ^ grem lahko k sosedu po mleko. In moji otroci se lahko [Bralaierittii da ni treba kričat: »Pazi, avto!« Najboljši so tisti prijatelji s k° smo se igrali, ko smo bili majhni.	.
Radi bi, da se našo sosesko nekako spozna. Krt/rM ./e r?v, (i vzorne starinske vasi, kjer njena postavitev kaže ponos prebiv spadajo k velikemu zvoniku cerkve na holmu, ki se ga vidi ‘ leč. Naši dedi so imeli cerkvene turne iz svoje fare, daje vsa i / od kod je kdo, danes pa je lahko kaj drugega, mali P°rjj. T/l/‘frrait ^ spomenikom bi svojo vlogo gotovo bolje opravljal, če bi J ^lah. ceste in skupaj z otroškim igriščem. Radi bi taka mesta v D fl
Ji
V
da bi rekli: »No, sem pa res rada pridem!«	. tret>a i;
Drug drugega potrebujemo. Zdaj vemo, da bo	j,, je d°'
svojih moči. Da ni dosti živeti le zase v svojem vrtu, ampak, ^pok0' bro reči dober dan sosedu in malo poklepetat. Da bi se nas ^ gojenci radi vsedli na vogal in da hi marsikdo rad prisedel, sedska pomoč dobrodošla postala tam. kjer je bila prej 0	^
urejanje igrišča, varstvo otrok, skrb za ostarelega, ki potre J it mu kdo prinese iz trgovine. Ali šolo, ki bo imela posebne U prebivalce naše soseske.	. pot1'
Kako bomo premagali svojo sebičnost? Ponekod so J° ^ kod jo še bodo. Počasi. Z zavestjo, da se da, da se }e.lrl n0rdo ie* bolje poznati med sabo. Potem bomo v tem Poročevalcu	■ rljdi ^
movali, katera soseska si je izmislila take dejavnosti, da delujejo, in bodo soseske tekmovale med sabo.
Če kak bralec drugače misli, pa naj napiše.
višek. Vendar se mi zdi, da gremo v napačno smer. Medtem, ko razviti svet v podjetjih krepi informativne službe, imenovane danes popularno »public relations« (stiki z javnostjo) in jim daje marketinški predznak, se mi ob prvih težavah v podjetjih najprej spravimo nad glasilo, kot da bi le-to predstavljajo glavni poslovni strošek in bilo krivo za vse. kako daleč od naprednih trendov smo, kaže že podatek, da v domžalskih podjetjih ni niti enega profesionalca — novinarja, redka so podjetja z organizirano informativno službo, z eno izjemo pa vsi de-
lavci, ki se z obfffegfs0 A jo, opravljajo P°leg e dfJ! i c' naloge (,zobraze'/^\ ord^L d0i standard, samouprav^. niti <jM
tju, kako naj potem sPvani siu^
mo o sodobno zasi Mr„ii
skrbi, da je 0 d^g|^vec!Ki,^
obveščen ne Hi svet r ^ j
^S!
siv,
ških zidov. Ali P®^etja o' H, da je uspeh podjel od tega?
dela, K'
Stare Navžarjeve domačije, vsaj * 8*9 GorjgČO podiral, ni več. Ihancem smo i®1®" a®11 njačo, pa so nas s podiranjem prehiteti
fs
__ jc._ ia/1 pOR
,K>’

Iz naših KS
KS nri^7,,Ka’ Kl naJ bl tud' v t0
asfalta ^e ja nel(i*j tisoč metrov
I ^?bosora * Z'**0
^	"ogočn118*1- P°tn>ski promet je
0n>OKo«inS • ,po,niski Promet je busa iti P.0Jzkusno vožnjo avto-leta ’p0st3iaj b' v jeseni letošnjega 5riljani cj ** r®dna' v Zlato polje. U-.:	si redne avtobusne linije
f* s c’ ♦ l 11	.. i ^_ i __
J
^Na
^ ista ?aje!dalebh t,ežko od8°vori-
Slabo vreme sicer nagaja gradi-jem v Krajevni skupnosti Ceš-t„ Ce4 veadar so izvajalec del An-hha •|jan’ z'ast' Pa krajani pre-Pneani m trdno odločeni, da v
ln trono odločeni, da v adu s programom krajevnega •amoprispevka v letošnjem letu rekonstruirajo in asfaltirajo 1200 m g odcep ceste Češnjice—Blago-na relaciji križišče »Pri Pe-
-6 »ulcp ceste Češnjice- BI
®*au potekajo in spodnji Drav'1- L ikar kma,u zaključen, če-irpL Je b"° v njegovem okviru po-rti|„no aroditi odvodnjavanje in dela presbivd' del vodovoda — ta samiso v glavnem opravili krajani zbra; .k‘J- s? ob samoprispevku s,va 1 tudi dodatna finančna sred-
pa nai b' Komunal-ureJL.J? Domžale dokončno tiovnH tU^' Preskrbo z zdravo pit-
o v Selcah in bližnji okolici.
0 asfaltu v Pretrž .
\ r.~r t.
niem ils^altu v Pretrž še v letoš-tgornii * U b' lahko nadaljevali
dneh uinrS °V' Saj S° praV V prvih
Pomoči vJa- lzvaJalci del ob veliki .. °li krajanov zastavili dela nri
^'jože Lridae avtobusne linije m- !?tu doknn< 2 desetletji, v lanskem iU' JIItl je tn Lno asfaltirana cesta pa odpravo; 0.m°godila. Potrebno bo
šaljivosti ■neka-i manjsib p°-
iti naviti i ~	7*--------—
m- ^Pjkljivo’6: .nekaj manjših po-Potnikov *tl,ln zagotoviti dovolj
’v' r?2nil' red^0^0 V Prih?dnje na . J" imeli tudi progo
‘KžairT 'meli tudi progo 0, l!redili prevnat0 po|je- s tem b' • cov v slSžb °trok v š0!°’ (lelav-Ostalini truitinr\fr» r*>.»
janom pa z doli-
^Vsliiik olrok v šolo
t ;s^«udi
SoPrv/ Sa(4 n? kratko zapišimo, da ^evka v,^ V/ krajevnega samopri-
tp Prot v’ •000 metrov dolg od-, aiani n, ra,nemu brdu, zavzeti kVeliko iaS° ob Pomoči občine in Pranih	ne8a dela in dodatno
> pr PrijPevkov rekonstruirali
tS‘ Piofnn^0 vasi Krajne brdo in Otlal,. no Unam do ... k„ i...:
upalo, da Se jg Sel. denar tudi
se bo kaj za asfalti-
> *e urdcnar tudi za # l vlanj Trjenega odcepa.
A' Sny i7“"st*Cnega društva Po-P !P?0n'ajskiifOdn-i'b *-ok Pa so ob
n,p“ asfaltu
.C"*«?
mjki, J® » . »aikin do
mofi;,Preteklega leta), s
VtA0 »Pra^°80ji Prevozov, BfOrisp asfa|t k vega« konca manj-
‘toPaiKku- tako d» aniran v samo-
C;'bof4b*‘2svdo''
'W.rav« i"
VnSdnjaa,VO ,n V3I
Sva>s,iaSalkzacUe v Kraje-
1 varno ...
Jar?!,ern proo P0,eka
StrPl5e,riQP gramu, enak
^Pre^aulica'!' ^^ •- -Pfeip nJ0 (in ? ' kl bo ,ako kot JJCno javno a"J°!) dobi|atu-
° razsvetljavo. Ra-
Vir asfaltirajo ...
Kot nam je povedal Pavle Gros, v. d. predsednika sveta KS Tomo Brejc Vir investicije iz programa samoprispevka potekajo v redu. Tako naj bi bila v letošnjem letu urejena cela vrsta krajših cest in ulic (Maistrova, Nušičeva, Osojna, Parmova, Valvazorjeva), sklenjene pa so že tudi pogodbe za rekonstrukcijo in asfaltiranje Jurčičeve, Kuharjeve, Finžgarjeve, Ipavčeve ter del vezne ceste Bukovčeva— Helios. Vse to so rezultati samoprispevka in dodatnih zbiranj finančnih sredstev po ulicah, v okviru teh sredstev pa se ureja tudi javna razsvetljava.
Premika se tudi pri začetku izgradnje športnega parka, saj je pripravljen idejni projekt, še v letošnjem letu pa naj bi poizkusili zgraditi večnamensko asfaltno ploščad in prestaviti nogometno igrišče.
Za rokovnjače vse pripravljeno ...
Zavzeti člani Turistično olepševalnega društva Lukovica imajo vse pripravljeno za tradicionalno prireditev Rokovnjaški tabor, ki bo ob koncu maja oz. v začetku junija, sicer pa krajevna skupnost nadaljuje s programom uresničevanja krajevnega samoprispevka, ki se počasi izteka. Tako je že rekonstruirana cesta iz Lukovice proti Brdu, ki se je delno preselila na novo traso, po bolj urejenih cestah pa bi se radi vozili tudi v sosednjih vaseh, zato so tudi v Gradišču in Trnjavi že pričeli z zemeljskimi deli za ureditev cest.
Volitve organov KS ..
Pred kratkim se je sestal svet Krajevne skupnosti Rova, ki je sklenil, da bodo v tej KS v jeseni izvolili novo vodstvo, saj staremu poteče mandat, obenem pa so pričeli z aktivnostmi, ki naj bi v letošnjem letu zagotovile realizacijo programa krajevnega samoprispevka (rekonstrukcija in asfaltiranje 2 krajših odsekov cest na Rovah ter na cesti Rova—Rafolče).
V skladu s programom pa so tudi na tem območju začeli z izgradnjo telefonskega omrežja, tako, da je .omrežje že zgrajeno na Kolov-cu, sedaj pa pride na vrsto še ostala KS.
Dokončani
investiciji...
Pa še kratka vest iz Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, v kateri so v okviru aprilskih volitev izpeljali tudi neposredne volitve predsednika in članov sveta KS — za predsednika je bil ponovno izvoljen Rudi Žavbi. V mesecu maju so bila zaključena dela pri izgradnji 540 metrov dolge kanalizacije v Srednjih Jaršah, ki bo omogočila navezavo 35 hišnih priključkov, uspešno pa je bila dokončana tudi rekonstrukcija in asfaltiranje Dra-garjeve ulice.
/
expres loterija
JOj k5'i! ^ večernnC^ei/n'h skuPnosti so se lotili akcije. Referendum se ?Q* Ha	cini i/° ° ~ .doPisno! po pošti! Rečeno, storjeno! Trajale
cin Pod akril,? naj ki P°$ta opravljala svoje. Pošta sem, pošta
-fh*. d« 0 Pod akriiri aj .P°5ta opravljala svoje. Pošta sem, pošti s° nekateri pa imamo referendum. Težava se je začela Cl? tv_c..Q l99n tw dbdani dobili pošto dan po zaključku akcije -
m nn	_____-r. ... r	K	.fv
hio pa ,'?rei naj se i Vs,! Tako imenovani vikendarji pa samo po
*
čerbbiip?m Pa smo sodntf' l^01 b' si j° Dudek domislil! Ampak pri izbiri je vsp' up0rabili natit, v' DEM! ArriPak zakaj ne bi sedaj, ko smo kon-. , Je ribano pa „„kunvfrtabilnih dinarjev. Ali pa morda celo lip? Nen Sfcndum usnei?^0 ?e valute’ a ne?
^oi? ^mo tn hi v4' ^ako naj tud' b'?l kakršni organizatorji. » Ta Lr Pa: prve	0 vP|rai!ati1 kdo bo plačal papir, znamke,
Prfs donic refeno — rptnje 1 eksPres dopisnim referendumom so tu!
s. ^	S' 1 *•
.	M ■ ■ ■ Poskusiti velja
Joško z Dobena
«1:
naiizacija se trenutno gradi v Prešernovi ulici, nato prideta na vrsto Bevkova in Aškerčeva, bolj zdravo je okolje tudi v novem naselju. Območna vodna skupnost Ljubljani-ca-Sava pa je v skladu s programom uredila strugo potoka sredi kraja in na tak način preprečila nadaljnje poplave. KS se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje ing. Horvatu za pomoč in Kapljevini za razumevanje!
Rekonstruiranih cest se veselijo na obeh Brezovicah, v Češeniku so dobili javno razsvetljavo, katero nestrpno pričakujejo tudi v Turn-šah, če bo šlo vse po načrtih, pa se bo v Dobu letos zgradilo še marsikaj. V kratkem pa naj bi zazvonili tudi telefoni na relaciji Gorjuša— Trojica.
Jeseni bodo tudi neposredne volitve članov in predsednika sveta Krajevne skupnosti, potrebno pa bo reči tudi kakšno o usodi odlagališča komunalnih odpadkov na Močilniku.
Spodnji Tustanj:
Za zgled tistim, ki pustijo propadati...
*
s
!
!
0
0 *
1 * * * * * * * * * *
5
*
$
*
*
Naši dedje so nam pustili v varovanje med drugim tudi kapele, križe, znamenja in podobno našo dediščino. Naša miselnost je danes taka, da je družba dolžna čuvati zgodovinske in umetnostne predmete in objekte, ki so značilni za naše kraje. Vsega tega pa sama ne zmore nobena družba na svetu, pa naj bo še tako bogata. Povsod seveda ni tako. Lep primer čuvanja naše dediščine pa je delavec Jože KOVIČ, ki živi s svojo tričlansko družino v začetku vasi Spodnji Tustanj, tik ob meji s krajevno skupnostjo Moravče.
S svojim delom in denarjem je leta 1987/88 obnovil staro leseno razpelo, ki stoji ob cesti Češnjice — Tustanj — Vrhpolje
seljku Kolavdra vas. Na tem mestu stoji križ že od leta 1867, torej kar 123 let. Razpelo je bilo resnično potrebno popolne obnove, te pa seje lotil Jože KOVIČ na lastno iniciativo. Križ je iz hrastovega lesa, stoji na betonskem podstavku; streha je iz pločevine, kar je lepo vidno iz priložene fotografije.
Ravnanje Jožeta KOVAČA je vredno posnemanja. Od njega bi se lahko naučili vsaj to, da bi od časa do časa prispevali kak dinar za ohranjanje dediščine in šele nato razmišljali o tem, kakšno potrošniško dobrino bi si lahko ža ta denar kupili.
Na fotografiji obnovljeno razpelo z novo streho.
Jože Novak
■ •******¥IIMMW*WW***WW**0MW*M00MW00*IWgl* ■
LB
S
1»
s
*
s
s
%
*
N
S
*
S
*
$
S
*»
*
S
s
*
s
s
*
*
*
v
v
*
I
N
5
S
5
*
$
H
S
N
*
*
*
*
s
*
H
*
*
s
*
s
*
*
s
s
*
s
s
*
s
s
s
*»
s
s
s
*
N
s

Za zdravo in
srečno
življenje
»Osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju potrebujejo za zdravo in srečno življenje v prvi vrsti enake pogoje kot vrstniki, zaradi specifičnosti pa dodatno še vse tisto, kar pripomore k njihovemu uspešnejšemu razvoju«, so napisali avtorji lične brošure, v kateri Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb iz Mengša v besedi in sliki predstavlja svojo dejavnost.
Center, ki je postal pojem tovrstne obravnave in pomoči invalidnim osebam ne le pri nas, temveč tudi v tujini, na prisrčen, domač način predstavlja svoje delo, ki vedno sledi najnovejšim izsledkom in motu, da je ustrezna zaposlitev najbolj učinkovita pomoč, ki jo družba lahko in mora nuditi invalidom.
65 invalidnih oseb je v Centru našlo svoj drugi dom, kjer vedno najdejo prijazno razumevajočo besedo in delo, ki jih utrjuje v prepričanju, da tudi sami lahko prispevajo družbi, ki včasih ne najde razumevanja zanje. Osnovno delo predstavlja pakiranje in sestavljanje raznih izdelkov iz plastike ali kovine ter enostavna kartona-žna deia. še zlasti so ponosni na lastno tkalnico, kjer ročno tkejo dekorativne izdelke, ki jih nato v šivalnici sešijejo.
Že pred leti so se stkale tudi vezi med Domom počitka v Mengšu in Centrom. S skupnimi močmi in ob podpori Širše družbene skupnosti so v okviru Doma počitka uredili enoto, v kateri biva 8 invalidnih delavcev, vsi po vrsti so zaposleni v INČE, katerim bi radi omogo-
čili maksimalne pogoje za bivanje in preživljanje prostega časa. Enota deluje na principu družine, velik poudarek pa daje področju športnih in razvedrilnih oz. gibalnih dejavnosti, skrb pa namenjajo tudi na razvoju samostojnosti stanovalcev in na medsebojnem spoštovanju.
Če zapišemo še, da je poskrbljeno tudi za redno zdravstveno in zobozdravstveno varstvo vseh invalidnih oseb v okviru INČE, ki ga vodi in usmerja majhen, a prizadeven kolektiv, potem smo napisali skoraj vse, ali pa čisto malo, saj vseh prizadevanj, truda, pa tudi veselja in žalosti, drobnih pozornosti in pridnosti vseh v INČE ni mogoče opisati. Naj zato zaključimo z besedami Darjine mame, ki vsakomur sežejo v srce:
Kako srečni in zadovoljni so naši otroci v delavnici v Mengšu, mi, njihovi starši, nikakor ne moremo opisati, ker tolikšne sreče ne poznamo.
Premišljam in ugotavljam, da sem v življenju prikrajšana jaz in ne moja prizadeta hči!
Vsak dan sproti se veseli odhoda v »službo«, nikdar ne pride domov utrujena, pač pa izredno vesela, kaj vse je slišala, doživela. Vse popoldne nam razlaga, kako je bilo, kaj so se pogovarjali, kaj so malicali, kako se je pošalil tovariš, kdaj bo »plača«, pa še in še ...
Poznam večino otrok v delavnici, vsi so veseli, da so lahko skupaj, da delajo, da se pogovarjajo.
Kako malo je treba, da so srečni.
Vera Vojska
NAŠA PROMETNA VARNOST AKCIJA-10
Spoznavajmo
promet
Šolarji v
cestnem
premem
Vsako leto je več prometnih nesreč, v katerih umre ali je poškodovano veliko ljudi, med njimi tudi veliko šolarjev. Zato so tudi letos pripravili posebno akcijo, ki naj bi zmanjšala število prometnih nesreč. Ta akcija ima oznako — 10 odstotkov, kar pomeni, da se mora število nesreč zmanjšati vsaj za 10 odstotkov.
V našem domačem kraju je prometa malo, zato tudi nesreč ni veliko.
Tudi mi smo v njej sodelovali v letošnjem letu. Z avtobusi so nas popeljali po Ljubljani. Med potjo so nam miličniki in tovarišice govorili o prometni varnosti in o tem, kako moramo ravnati v gostem prometu. Ker mi nismo vajeni tako gostega prometa, je bilo za nas zelo poučno in zanimivo in marsikaj smo si zapomnili, česar do sedaj še nismo vedeli ali smo pozabili.
V torek 20. 2. 1990 smo si učenci tretjih razredov naše šole ogledali promet. Peljali smo se s Kompasovimi avtobusi, ki so bili eno in dvonadstropni. Bili smo v Domžalah, Trzinu, Črnučah in Ljubljani. V Domžalah se nam je pridružil miličnik. Videli smo, kako pristaja in vzleta helikopter. Miličnik nam je povedal veliko o prometu. Miličniki urejajo promet in nas varujejo pred prometnimi nesrečami.
Upam, da je ta akcija in akcija otrok ljubljanskih šol, ko so legli na tla so prikazaki s tem, da število žrtev prometnih nesreč, pripomogla k razmišljanju o vedenju na cesti in k zmanjšanju števila prometnih nesreč.
Če miličnikov ni, moramo upoštevati prometne znake in semafor. Če na semaforju utripa oranžna luč, pomeni, da moramo paziti sami. V Ljubljani je zelo gost promet. Slabe strani prometa so: pogoste nesreče, onesnažen zrak, hrup in ropot.
Ekskurzija je bila zelo koristna in poučna. Sklenil sem, da bom vedno upošteval prometne znake in navodila miličnikov ter tako preprečeval prometne nesreče.
Cimerman Gregor, 3. b OŠ Martin Koželj Dob
Primož Jemec, 3. c OŠ Matije Blejca
Matevža, Mengeš
Občinski RK Domžale
Tokrat se vam oglašamo učenci podružnične šole OŠ Žetale. Naš kraj je lep, zelen, skromen, pravi haloški kraj s hribi — ozkimi dolinicami, poln čistega in zdravega zraka. Našo šolo obiskuje 153 učencev od 1. do 8. razreda. Ker nas je na šoli manj, se med seboj dobro poznamo in se tudi dobro razumemo. Z nami dela tudi prijeten učiteljski kolektiv, smo uspešni pri učenju — drugih interesnih dejavnostih na šoli, v kraju — v naši ptujski občini. Zanimivo, kajne, da se vam oglašamo! Radi bi vam povedali, da poznamo v vašem mestu Domžale dobrodušno in humano tovarišico Slavko Šiška. Z njo smo povezani že od januarja 90. Tovarišica Slavka je slišala za lansko julijsko naravno nesrečo v našem kraju in je organizirala v dobrodelno akcijo v vašem mestu. Poslala nam je že 40 paketov dobro ohranjenih oblačil, ki smo jih razdelili med učence in tudi osamljene krajane naše ks Žetale, od dobrih ljudi vašega mesta smo sprejeli tudi denarno pomoč in zajetno število lepih, zlatih, leposlovnih knjig dobrih slovenskih pisateljev, s tovarišico Slavko smo še vedno »na ve-
zi«, kot pravimo, vam smo hoteli povedati le to, da je v vašem mestu mnogo dobrosrčnih in humanih ljudi in lahko ste ponosni nanje, mi smo jim pa seveda iz srca hvaležni.
Vam in vsem, ki delajo v vaši organizaciji, pošiljamo iskrene pozdrave in vam želimo zdravja in osebne sreče.
Učenci in delavci podružnične OŠ Žetale
Ob koncu pisma občinska organizacija Rdečega križa Domžale naproša gospo Slavko ŠIŠKO, da se oglasi v pisarni naše organizacije.
Zahvala organizacije Rdečega križa Domžale delovnim organizacijam Napredek Domžale, Helios, Avtoservis. Indupiati, Uni-versale, Športno društvo Slavko Šlander, Toko. Papirnica, podjetjem in voznikom, ki so nudili pomoč v prevoznih sredstvih v zbiralni akciji dne 31.5.1990. zahvaljujemo se tudi občanom, ‘ti so darovali blago in aktivistom Rdečega križa v Krajevnih skupnostih za njihovo pomoč.
Na Malem jelniku:
Posvetila javna luč
Tudi na Malem Jelniku smo že dlje časa imeli željo, da napeljemo javno luč po vasi.
Lani spomladi smo se vaščani zbrali in se dogovorili, da bomo stopili v akcijo in s pomočjo KS Blagovica napeljali na Malem Jelniku javno luč, saj je že čas, da se otresemo večne teme.
LEC, Zvone POGAČAR, Tone RESNIK IN Viktor US pa smo drogove obdelali in jih pripravili za postavitev.
O našem sklepu smo napisali prošnjo in obvestili KS Blagovico. Svet KS Blagovica je našo prošnjo kmalu ugodno rešil. Takoj po sprejetju našega sklepa smo pričeli z razgovori o pridobitvi soglasja za napeljavo javne luči.
Ko so bila soglasja rešena in dogovori končani, smo takoj pričeli pripravljalna dela pri napeljavi javne luči.
Jože PESTOTNIK, Zdravko PRAŠNIKAR, Miro KOSEC, Lojze KORANT, Maks US in Drago GRIL so v gozdu posekali drogove in jih pripeljali na zbirno mesto. Aco BR-
IT. in 18. februarja 1990, to je na soboto in nedeljo smo opravili pet-desetmetrski izkop jarka, vanj položili električni kabel in jarek zasuli. Po končanem delu je bilo vse pripravljeno za napeljavo in priklop javne luči.
12. aprila 1990, bil je četrtek, za velikonočne praznike je bil opravljen priklop prve luči v središču Malega Jelnlka. Ostale luči pa so bile priključene ob koncu meseca maja.
Zelo smo veseli luči v naši vasi in lepo se zahvaljujemo svetu KS Blagovica. ki je razumel naše potrebe in nas podprl.
Zahvaljujemo se tudi izvajalcu del Milanu SKOČAJU. Hvala!
Viktor US
Nabirate borovnice? Iščete zaslužek?
Gozdne borovnice odkupuje slaščičarna Lenček Domžale, Ljubljanska 87. Telefon 724-003.
Nove ceste no Moravskem
T;iko prijazne in zadovoljne l judi, kol smo jih videli ob otvoritvah cest Krašce Dole Prikrnica in Podoreh Negastrn v Krajevni skupnosti Moravče, v sedanjih časih ne srečaš vsak dan. Kar blizu 3000 metrov rekonstruiranih in asfaltiranih cest, v katerih je precejšen del njihovega denarja (ob samoprispevku so ga zbirali še posebej s pogodbami) in veliko prostovol jnih ur dela, je izboljšalo njihov vsak dan, obenem pa, to sta poudarila oba govornika, to pomeni, da jih širša družbena skupnost ni pozabila.
Največje priznanje gre seveda obema gradbenima odboroma, ki sta znala organizirati krajane, da so ob izvajalcih Antonu Zemljanu in Mihi.Sitarju, ki sta uredila spodnji ustroj obeh cest, sami opravili vrsto del od poseka dreves, do ureditve odvodnjavanja, gradnje opornega zidu, zaključnih del na trasi in še bi lahko naštevali.
Tako je bilo na cesti Krašce—Dole—Prikrnica opravljenih okoli 500 delovnih ur pri izvedbi zemeljskih del, dokaj zahtevnega odvodnjavanja in zaključnih del, kar 1900 delovnih ur in 600 traktorskih pa so opravili krajani Negastrna. Ob tem ne pozabimo tudi prispevka DO TERMIT Moravče, ki je prispevala del materiala. Krajani pa so se iskreno zahvalili tudi predstavnikom občine, ki so jim vselej znali prisluhniti in ob tem izrazili prepričanje, da bo s skupnimi močmi tudi v prihodnjih letih uresničevanje krajevnega samoprispevka potekalo uspešno.
Obe rekonstruirani in asfaltirani cesti bosta omogočili vsem uporabnikom varnejšo pot, obe pomenita tudi urejenejše vasi, v katerih žive pridni in dobri ljudje, ki se zavedajo, da je boljši jutrišnji dan odvisen najprej od njih samih, obenem pa seveda upravičeno pričakujejo tudi širšo družbeno pomoč, ki je včasih ni bilo prav veliko.
Ob želji, da bi obe novi cesti pomenili predvsem varnejšo pot otrokom v šolo, krajanom pa na delo in v dolino, tudi iskrene čestitke vsem krajanom, obema gradbenima odboroma in vodstvu Krajevne skupnosti Moravče za trud in prizadevanja, katerih sadovi so bogati in nepozabni.
Gasilsko tekmovanje v loki pri Mengšu
Gasilsko društvo Loka pri Mengšu bo v soboto, dne 30. 6. 1990 priredilo 3. meddruštveno tekmovanje ženskih in moških desetin za pokal Loke.
Tekmuje se v dveh disciplinah:
—	trodelni napad — suha izvedba (po CTIF predpisih)
—	štafeta brez prenosa povelja in ovir
Prve tri ekipe v moški in ženski konkurenci prejmejo pokale v trajno last, prav tako pa prvouvrščeni ekipi osvojita prehodna pokala. Pokrovitelja tekmovanja sta Občinska gasilska zveza Domžale in Krajevna skupnost Mengeš.
Pričetek tekmovanja je predviden za 15.30 uro. Po končanem
Za razvedrilo bo poskrbel ansambel Roberta Zupana z Vranskega, za dobro postrežbo in ugodno počutje pa domači gasilci.
Vabijo loški gasilci!
tekmovanju bo pri gasilskem domu razglasitev rezultatov ter podeli tev pokalov in diplom ob družabnem srečanju gasilcev in vaščanov.
Smetišče v vodi
Domžale so prepletene s kanali, v katere je speljana voda iz Kamniške Bistrice. Mlinščica je dobila svoje ime po številnih žagah in mlinih, katera kolesa je poganjala. To je bilo pred dolgimi leti, ko smo še izpirali perilo v kristalno čisti vodi.
Še danes se vidijo potke in stopničke, ki so peljale do struge. Danes je voda kalna in umazana. Večkrat vodo zaprejo in struga je suha. Takrat pridejo na dan čudne stvari. Stari lonci, razbita opeka
in cementne plošče, gumijasti obroči, strgani čevlji, celo sod se je znašel na dnu. Plastike pa za več kamionov, pa še marsikaj drugega. Nihče struge ne počisti. Pogled na nesnago ti dviga želodec. Pa je bilo pred leti, v stari Jugoslaviji, drugače. Najmanj enkrat na leto se je kanal Mlinščice počistil. Sicer ne vem, kdo, vendar je bila struga čista. Danes, ko korakamo v Evropo, z nami pa ostajajo smeti in umazanija ....
Majda Bauer
Navdušenci - domačini ob Plečnikovem spomeniku, kjer že urejajo okolico, imajo pa že mnogo drugih ciljev.
fr
Obisk naših gostov iz Koprivnice - uredništva Glasa Podravine.

v
'4
.
Obisk
prijateljev
iz
Koprivnice
Tako kot že nekaj let doslej, so nas tudi pred letošnjim občinskim praznikom obiskali naši prijatelji iz uredništva GLASA PODRAVINE. Po krajšem razgovoru s predsednikom skupščine občine Domžale Petrom Primožičem, smo obiskali Podjetje KOZMETIKA MULLER, kjer nas je prijazna lastnica seznanila z njihovim proizvodnim programom, obenem pa opozorila na nekatere probleme, ki spremljajo njeno dejavnost.
Seveda naše srečanje ni minilo brez obiska prireditve SLOVENIJA OPEN, kjer so naši gostje občudovali novi objekt, zlasti navdušeni pa so bili nad organizacijo športnih dnevov za mlade in številnimi novimi teniškimi igrišči, ki jih pogrešajo tudi v Koprivnici, kjer ta šport sicer se ni v takem vzpo-
nu.
Stane Stražar, predsednik Jamarskega društva Simon Robič je bil naš vodič po jamarskem muzeju in železni jami, ki so jo naši gostje obiskali prvič, nato pa smo izmenjali simbolična darila in iskrene želje za naše nadaljnje sodelovanje.
Naše sodelovanje je pomemben del sodelovanja pobratenih občin, saj smo tako s skupnimi številkami obeh časopi sov, kot z vrsto člankov o eni in drugi občini, s predstavitvijo posameznih dejavnosti, pa tudi spremljanjem najaktualnejših dohodkov zlasti ob občinskih praznikih delovnim ljudem in občanom obeh občin približali obe občini in tako prispevali k našemu skupnemu sodelovanju.	.
Uredništvo se vsem, ki so nam pri organizaciji in izvedm letošnjega srečanja obeh uredništev iskreno zahvaljuje!
Uredništvo
Moravče pri Domžalah
80 let Ivana Lavrača!
Tiči gredo dobro v promet. Firbcev je veliko, posel menda dobro cveti.
Strelsko tekmovanje lovcev za občinski praznik
LD Lukovica je na svojem strelišču pri Lovskem domu na Čevcah izvedla tradicionalno lovsko strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, v počastitev praznika občine Domžale. Tekmovanja katero je pod pokroviteljstvom SO Domžale so se udeležile ekipe vseh lovskih družin naše občine. Tekmovanje je odprl predsednik LD Lukovica gospod Tičar Niko, vse prisotne lepo pozdravil ter jim zaželel dobre rezultate in prijetno vzdušje med lovci LD Lukovice.
spodar LD Lukovica, gospod Pavlin Janez, vsem sodelujočim se je zahvalil za udeležbo in prijetno vzdušje ter jim zaželel nasvidenje na naslednjem tekmovanju na Dobovljah 1990, v organizaciji zmagovalne ekipe iz LD Pšata.
MK
Ivan LAVRAČ, upokojenec iz Moravč, je konec meseca marca praznoval 80-rojstni dan. Praznoval ga je v krogu svojih domačih, znancev, prijateljev in sovrstnikov. Pevski zbor DU Moravče pa mu je zapel nekaj domačih.
Upokojena učiteljica Mara ŠEGULA, najstarejša tajnica DU v Sloveniji, je slavljencu izročila šopek rož ter se mu v imenu Društva upokojencev Moravče zahvalila za njegovo večletno predsednikovanje, posebno pa za prizadevanje pri gradnji novega društvenega doma v Moravčah.
Ivan LAVRAČ je bil več let predsednik DU Moravče in tudi pobudnik gradnje novega društvenega doma, kar mu je tudi uspelo s pomočjo upokojencev in ostalih krajanov. Tako imamo moravški upokojenci lastne prostore, kjer uspešno poteka društvena dejavnost.
Ivana je pred dvema letoma zadela težja bolezen, zaradi česar je moral na zdravljenje v ljubljansko bolnico. Po delni ozdravitvi je prišel domov na okrevanje. Vsled njegove težke bolezni, ne more brez tuje po-
moči, jemanja zdravi1 in stvene kontrole. ,e|eže' Več let se je Ivan ^ r* prireditev v narodni ^ čnih proslavah, km g.f0(ti5
v domačem kraju in ve ni je.	mn o?
Upokojenci in oSI^e#. Moravč in okolice tno' ne bi bilo Ivana, b'gV£ ne imeli svojega «0 ' prav, da se mu javn° ^
za vse njegovo delo.
mu vse lepo,
2d,»
vsem pa mirnega^za°g(.l«t
in srečnega vs<0^^e
s
SI J
Po enoletnem premoru si je naslov občinskega prvaka zopet pri-
borila ekipa iz LD Pšata in s svojim rezultatom postavila tudi rekord teh tekmovanj. Ekipa je nastopala v postavi: Vagaja Andrej, Gabrič Milan in Hren Jože. S posamezno zmago pa je mogoče malo presenetil Vagaja Andrej, član zmagovalne ekipe iz LD Pšata.
der, die, oder das ?
-to boste kmalu izvedeli pri
REZULTATI:
Ekipno
1.	LD Pšata I
2.	LD Pšata II.
3 LD Lukovica I. 4. LD Moravče 5 LD Domžale I.
golobov
56
46
41
41
39
Posamezno
1	Vagaja Andrej
2	Hren Jože
3. Gabrič Milan 4 Jarc Stojan 5. Vahtar Jože
LD Pšata LD Pšata LD Pšata LD Lukovica I LD Mengeš
golobov 20 18 18 17 17
NIANSA

cs71Ž*>12
prva privatna šol^
tujih jezikov J v Domžal^
V juliju in avgustu lahko teden ali več preživite
tudi ^

0.
Po končanem rednem delu tekmovanja, so člani LD Lukovica pripravili še tekmovanje na izpadanje za lepe praktične nagrade Pri tem tekmovanju se pa stari strelski mački niso dali presenetiti Zmagal je Marjan Kovič iz LD Domžale, pred Gabrič Milanom iz LD Pšata in Oražen Jožetom iz LD Lukovica
otroci:	poletni tečaji nemščine, osvežitev an^^i
srednješolci :	videotečaji nemščine, osvežitev
odrasli:	intenzivni videotečaji nemščine
Prvouvrščenim ekipam in posameznikom je priznanja podelil go-
bf
vpis: 256.-296.1990 16'’-18'1 na osn.š. Šlandrom
OBČINSKI
STKAN 6
Naposled:
—
Za bolj čisto
Mlinščico
niJ, porušenja mostu v Homcu, kar je povzročilo mi-aim dotolcvode v strugo Mlinščice, je v dogovoru s Ko-varctlfi11 2,a V.rt,anizenn. gradbeništvo, komunalne zadeve in Drpv/?^ °ko,ja občine Domžale sanacijo obrežja in jezu SDrpmr Kra)evna skupnost Jarše-Rodica. Odbor za vodenje, struno^3?,6 'o.nabzor nad potekom del je na osnovi ogleda redno'	ter obeh zaPornic ugotovil, da je v strugi iz-
la ki i h6 lko nanosov mulja, mivke ter odpadnega materia-rncKtn’ *e P°trebno odstraniti; da so čiščenja potrebni tudi ter 0J proPusti, da je potrebno obrežje Mlinščice zaščititi oraanb °"V d.°9pvoru z občino in posameznimi delovnimi Sotina«‘Cl ana*' ki 50 zagotovile, da bodo posamezna dela ncirane, so bila opravljena naslednja dela:
ce do ^iŠčena *e b‘'a struga Mlinščice od Kamniške Bistri-lOSOmi6 '053 Donr|žale — iz struge je bilo odstranjeno ca. materiala (mivka, mulj, drugi odpadni material)
^•Jaršah^60' S° bili mostni Pr0Pusti ter ojačan most v
|a Mlinščice m lesenimi °Paži ie zaščiteno ca. 380 m obrež-
ni Mo'rn terd Sb	5karpe V dolžini ca- 270 m> viši'
izpust mulja^er^ap2 ^omcL1, 'zdelane so zapornice za
za strugo Mlinščice
^■toCe^|fel*L*por"a0 Prede'an P" 2aP°rnid “
rovano^i1!0 ,e bil bistveno izboljšan pretok Mlinščice, zava-nivke i2 In? .obrežje in delno preprečen nanos mulja in PoPlave “IStric,e- obenem pa so na tak način preprečene n°st vodotok 'h mesecih ter zagotovljena večja uporab-
prj •
Vozov nnr^Ki- *e ^i10 an9ažiranih 1580 strojnih ur ter pre-Sebej Da • ieno ie bilo veliko gradbenega materiala, po-de'a- Celnr P0!-rebn? omeniti ca. 2000 prostovoljnih ur Opravljenih na- mvesticija brez upoštevanja prostovoljno 'm ur je povzročila stroške v višini 228.870,00 din.
u9otavliaiv pa bila Posebna pozornost namenjena tudi stru9o nPriU ^Pravilnosti; podjetja še vedno izpuščajo v ne PosamPreCIŽČene odPlake' v strugo so še vedno izpelja-0d indivirine kanal'zacije, vanjo se še vedno odlaga pepel Pravo vseh aln'b kurišč ter razni odpadni rlfateriali. Le z od-
eidvovspu .....NuiiiL tei idzm uupduni mdieriaii. ue z oo-
na bistre,!!teb nepravilnosti bo Mlinščica jutri spet podob-
Potoku.
Jar§ s*anil1'l< — pridnim ljudem iz Domžal
j	?dbor j® svoji zadnji seji sklenil, da se
^	^ ob ZL^TI ŠUMNIK delavnim občanom, ži-
so s« Mlinščice v Domžalah in Jaršah. Ti ob-Jjlanjq Strur°lriiciativno ‘n neplačano lotili pospra-
pl Qt:i zSfe-potoka iM 9° (doklej bo tako?) uredili, jo0|°ško tako' kot bi naj bilo vedno, za njihovo ^ 2l«ti siaS^e”0st' del° in Prizadevanje jim podelju-
'j	vsem tistim, ki so v pros
/4 s.	^ice-ČestuJ6 neP,ačano delo za uredit
4	v'e8tltke za pridnost!
#
ijSi Ustanovljeno društvo Cešmin: M m
'.•.v.v.v.*
I
:;¥S
**:
1
I
i
P
1
1
i
1
i
i
i
i
i
i
i
1
B
i
i
Prvo letno gledališče v Domžalah
Nekateri občani severovzhodnega dela Domžal smo se zbrali in dne 5. aprila 1990 ustanovili DRUŠTVO ČE-ŠMIN. Na občnem zboru, na katerem se nas je zbralo več desetin občanov iz ulic 29. november, Vegove, Murnove in Ješetove, smo izvolili odbor društva (predsednik dr. Velimir Vulikič, podpredsednik Mihael Corel, tajnica Valerija Zevnik, blagajničarka Marinka Urbanija) ter komisijo za kulturo (predsednik Mihael Corel) in komisijo za šport (predsednik Ferdinand Pliberšek).
Pobuda za ustanovitev društva je potekla od strani mlajših občanov tako imenovanega Češminovega konca. Že več let je namreč nas in druge mimoidoče bodlo v oči podiranje stare opuščene hiše dr. Tineta Zajca, sedaj v družbeni lasti, poraščanje in hudo onesnaževanje njene okolice, zlasti pa propadanje PLEČNIKOVEGA ZAHVALNEGA OBJEKTA (znamenja in obzidja).
bo objekt propadel«. Sedaj smo se bližnji krajani trdno odločili, da skozi naše drušfvo ter s pomočjo drugih občanov, gospodarskih in družbenih organizacij, katerim je do oživljanja in ohranjanja naše kulturne dediščine, v kratkem obnovimo celotni objekt. Še več. Ob objektu bomo zgradili prvo LETNO GLEDALIŠČE v Domžalah, za kar so na voljo vsi pogoji: izredna panorama, veliko volje za prostovoljna dela članov našega društva in dosedaj izkazana pomoč družbe: predvsem od strani Krajevne skupnosti »Slavko Šlander«, Odbora za kulturo naše občine, Komunalnega podjetja, nekaterih bližnjih obrtnikov (Alič, Juvan, Muller, Keber, Lenček), v upanju pa pričakujemo, da nam bo vsa ta naša prizadevanja, ki so širšega
Cešmin prosi za pomoč:
Skupaj obnovimo Plečnikov spomenik
Prvotno in spontano smo letošnjo pomlad opravili nekaj očiščevalnih akcij. Posekali smo grmičevje in na kupe zbrali mnoge odpadke, od odvržene zajčje kože do razpadajočega avtomobila, nakar se je pokazala pozabljena podoba nekdanje Plečnikove mojstrovine, edinega'našega spomina na velikega arhitekta svetovnega slovesa. Na pobudo ljubljanskega prof, Tineta Kurenta sta si lansko leto študenta arhitekture Brane Grujčič in Edvard Mandič z Reke lotila poskusa rekonstrukcije tega objekta, za katerega jima niti bližnji ljudje niso znali dati skorajda nobenih podatkov. Po končani nalogi sta uredniku Občinskega poročevalca Matjažu Brojanu, med drugim izjavila: »Žal, stokrat žal, če boste Domžalčani dovolili, da
Društvo Češmin vabi v želji, da bi čimprej obnovili propadajoči Plečnikov zahvalni objekt na Ljubljanski: (vis a vis gostilne Juvan) vse občane, da s sredstvi prispevajo za obnovo spomenika. Nekateri zasebniki — obrtniki so se že odzvali, vabijo pa tudi druge, da podprejo akcijo.
Žiro račun pri SDK Domžale je: 50120-678-89272 Veliko izdatkov bodo imeli pri izdelavi in postavitvi be-
tonskih sedežev in morebitne sanacije dela propadajoče hiše ali zgraditve kakega novega objekta brez katerega gledališča ne bodo mogli odpreti.
Vnaprej se zahvaljujemo vsem ljudem dobre volje za sodelovanje in pomoč. Vsi ki so že doslej sodelovali, so to opravljali popolnoma brezplačno. Vsa zbrana sredstva bodo porabljena strogo namensko.
družbenega pomena, v kratkem odobril pristojni organ Sob Domžale.
Poleg kulturne dejavnosti naše društvo bo zgradilo igrišče za balin, morda pa še tudi igrišče za odbojko.
Z grobimi zemeljskimi deli smo proti koncu. Tone Orehek ml. pa je z pomočjo risb, ki jih hrani Stane Stražar, opravil rekonstrukcijo okrasnih del in križa na znamenju.
Našim prostovoljcem za opravljanje finih del vabimo, da se pridruži čimveč Domžalča-nov. Prav tako vabimo Domžal-
čane in druge, da se včlanijo v naše društvo, ki bi s svojimi predlogi in drugačno pomočjo pripomogli, da bi letos končali gradbena dela kakor bi naslednjo pomlad lahko odprli sezono različnih kulturnih prireditev, za kar že kaže veliko zanimanje od strani mnogih kulturnih dejavnikov od tu in od daleč. Ustne ali pisne prijave za včlanjenje lahko sporočite na enega od naslovov imenovanih funkcionarjev našega društva (naslove lahko dobite v telefonskem imenu-ku).
Prim. dr. Veljko Vulikič

I
I
1
I
i
i
m
i
«
m
■
i
I
i
fH
m
*
■
i
i
i
I
JP
Janez ŠKRLEP, dipl. arheolog,
Proletarska 2/a,
61234 Mengeš
mgr. Tomaž Štebe, dipl. ing. el.,
Hribarjeva 35,
61234 Mengeš
Poslanska pisarna v Mengšu
Na predlog DEMOSA sva bila na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah izvoljena v občinsko skupščino občine Domžale: Janez Škrlep v Zbor krajevnih skupnosti, Tomaž Štebe v družbenopolitični zbor.
Želiva imeti organiziran, neposreden stik s prebivalci Mengša in okolice in drugimi, ki imajo predloge in pripombe na načrte, odločitve in delo skupščine, izvršnih in upravnih organov občine Domžale, krajevne skupnosti Mengeš in drugih, ki delujejo na tem območju in lahko opozarjava nanje ter jih pomagava reševati z delovanjem v slupščini občine in v organih krajevne skupnosti.
Poslanska pisarna je v prostorih krajevne skupnosti Mengeš, Kidričeva 30, drugo nadstropje, tel. 737-081. Odprta je vsako delovno sredo od 18. do 20. ure. Oglasite se lahko tudi izven tega časa tajniku krajevne skupnosti po telefonu ali pismeno s pripombo za poslansko pisarno, odgovore boste dobili lahko le v neposrednem stiku z nama v času ko je odprta poslanska pisarna.
Zahvaljujeva se volilcem za podporo in jih vabiva k aktivnemu sodelovanju pa četudi je to le en telefonski klic in majhno opozorilo.
Vaša poslanca v skupščini občine Domžale: Janez Škrlep, Tomaž Štebe
OŠ Josip Broz Tito:
25. maj - dan
odprtih vrat šole
Letos smo 25. maj — dan mladosti preživeli nekoliko drugače. Šola je odprla svoja vrata staršem, otrokom, sosedom, vsakomur, ki je Hotel spoznati, kaj smo med letom počeli in česa smo se naučili. Povabili smo starše, jim pokazali svoje izdelke in tudi to. kako delamo pri različnih krožkih in česa smo se naučili. Svoje delo je predstavilo kar dvaindvajset dejavnosti, skupine šolske zadruge pa so pripravile še prodajo svojih izdelkov.
Nekaj obiskovalcev smo poprosili za njihova mnenja.
Meta Prelovšek:
Vse dejavnosti so bile zanimive, vendar meni je bila najbolj všeč ritmika, kjer je plesala tudi moja hčerka.
Irena Korošec:
Letos sem bila prvič na dnevu odprtih vrat. imeli ste zanimive izdelke za prodajo, čeprav nisem nič kupila. Mislim pa, da so bila li-terarno-novinarska dela najbolj zanimiva. Prebrala sem nekaj pesmic, spisov in anketo. Bili so zelo zanimivi.
Uroš Kovač:
super. Lahko bi to večkrat naredili. Bilo mi je všeč.
Marija Urbanija:
Bilo mi je všeč. Moti me to, da ne deluje kuharski krožek.
Tov. Peterlin:
Starši se zelo zanimajo za dela svojih otrok, veseli smo obiska.
Tov. psihologinja:
Super je.
Tov. ravnateljica:
Zelo sem navdušena in upam, da tudi vi. Mislim, da ste se vsi učenci in učitelji potrudili.
Majda Pirnat:
Vse mi je bilo všeč, najbolj pa izdelki iz nižjih razredov.
Tatjana Nemec:
Navdušena sem nad likovnimi deli in izdelki iz plastelina in keramike.
Mili Vidrgar:
Najbolj me je pritegnil biološki krožek, zelo lepo je delo predstavil tudi zgodovinski krožek.
Novinarji OŠ Josip Broz Tito Domžale

Naslovnica lepe publikacije INČE Mengeš, s katero se predstavljajo oskrbovanci tega zavoda.
Le kaj jim je storila lipa pri Bunkežu v Jaršah, da so jo tako grdo potolkli? Kdo si postavlja takle spomenik?
Skupščina občine Domžale Odbor za stanovanjsko gospodarstvo
Prednostni vrstni red
upravičencev za pridobitev stanovanjskega posojila za nakup stanovanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu po 2. javnem natečaju, ki je bil objavljen v Občinskem poročevalcu št. 3/90 z dne 28. 2. 1990
Na Podlagi 4. člena Zakona o določitvi nalog, ki jih od 1.1.1990 začasno opravljajo odbori samoupravnih interesnih skupnosti in o ustanovitvi določenih republiških organov (Ur. list SRS št. 42/89),
5.	člena Odloka o določitvi nalog, ki jih od 1.1.1990 začasno opravljajo odbori samoupravnih interesnih skupnosti in kmetijsko zemljiške skupnosti Skupščine občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale št. 27/89) ter 46. členom Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti (Ur. vestnik občine Domžale št. 2/89), je Odbor za stanovanjsko gospodarstvo Skupščine občine Domžale na
6.	seji 14.5.1990 sprejel
PREDNOSTNI VRSTNI RED UPRAVIČENCEV ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKEGA POSOJILA ZA NAKUP STANOVANJ IZ SREDSTEV ZA SOLIDARNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU PO 2. JAVNEM NATEČAJU, KI JE BIL OBJAVLJEN V OBČINSKEM POROČEVALCU ŠT. 3/90 Z DNE 28. 2.1990
Prior, vrst. red
Priimek in ime	Naslov	Štev. točk	Zaposlitev
1. Berdik Helena	Domžale, Študljanska 74	560	Toko
2. Novak Karel	Mengeš, Glavarjeva 13	550	Avtoservis
3. Juhant Sonja	Domžale, S. Jenka 13	528	Napredek
4. Trifunovič Marija Domžale, L. Šercerja 4		512	Bar Vrtinec
5. Bračič Angelca	Moravče, Vegova 31	506	Napredek
6. Kolenko Marija	Domžale, Količevo 40	502	Toko
7. Erceg Gordan	Kamnik, Glavarjeva 16	495	PTT Domžale
8. Trstenjak Vesna	Domžale, Ljubljanska 103	448	Napredek
9. Kunstelj Darinka Domžale, Ljubljanska 101		440	Tosama
10. Laznik Ljudmila	Kamnik, Klavčičeva 5	425	Toko
11. Bartulovič Anto	Mengeš, Glavarjeva 13	416	Papirnica
12. Pevec Erika	Mengeš, Jemčeva 26, Trzin	413	ZD Domžale
13. Jeretina Veronika Domžale, Ljubljanska 85		413	Papirnica
14. Novak Mimi	Radomlje, Triglavska 2	409	Napredek
15. Avdič said	Mengeš, Glavarjeva 14	404	Helios
16. Golavšek Vida	Mengeš, Glavarjeva 14	393	Sam. obrtnik
17. Lesjak Tatjana	Ljubljana, Mucherjeva 7	385	Bioteh. fakult.
18. Mustafič Hašim	Mengeš, Dermastjeva 14	381	Kirni Trzin
19. Lebar Veronika	Domžale, v. Vlahoviča 2/A	374	0. Š. Dob
20. Svetlin Andrej	Domžale, Kidričeva 10/A	362	Termit
21. Pavasovičjela	Domžale, Ljubljanska 89	355	Induplati
22. Petančič Danica	Domžale, Ljubljanska 116	335	Toko
23. Osolin Bojan	Mengeš, Glavarjeva 13/B	335	Papirnica
24. Gedrih Liljana	Dob, Ul. 7. avgusta 11	322	0. S. Brdo
25. Blejec jelka	Črnuče, Stare Črnuče 9	290	SO Domžale
26. Podobnik Matija	Ljubljana-Polje, C. XXX/19	241	Helios
27. Nahtigal Bojana	Domžale, v. Vlahoviča 4/B	228	Papirnica
28. Bevc Magda	Domžale, Sejmiška 9	200	LB Domžale
29. Pegan Marjan	Ljubljana, Hošimonhova 3	199	Inea
30. Ravnikarjože	Radomlje, šlandrova 7	192	Papirnica
NA PREDNOSTNI VRSTNI RED SE ZARADI NEIZPOLNJEVANJA RAZPISNIH POGOJEV NATEČAJA NISO UVRSTILI
Pantelič Vera Domžale, Ljubljanska 87 nepopolna dokumentacija,
odstop prodajalca od sklenitve pogodbe
Mlakar Janez Domžale, Metelkova 5, Vir nepopolna dokumentacija,
odstop prodajalca od sklenitve pogodbe
Čebulj Jože Domžale, Študljanska 74 nepopoldna dokumentacija,
odstop kupca od sklenitve pogodbe
Marolt Branko Kranj, Ljubljanska 8 nepopolna dokumentacija
—	kupoprodajna pogodba
—	neresnični podatki
Klajderič Majda Domžale, L. Šercerja 2 zaposlena v Ljubljani — neizpolnjevanje pogoja o zdru-žev. sred.
Zelko Robert Domžale, v. Vlahoviča 2/A odstop od sklenitve kupoprodajne pogodbe SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Odbor za stanovanjsko gospodarstvo: Predsednik:
ANTON KOS, I. r.


(Ob 110-letnici Gasilskega društva Domžale)
Leto 1880 je leto ustanovitve GASILSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE, ki že od samega začetka s ponosom brani gasilsko geslo »bližnjemu v pomoč,« kar potrjujejo številna so-.delovanja pri reševanju življenj in skupnega premoženja. Samo 10 let po ustanovitvi prvega slovenskega gasilskega društva smo tako v bivšem kamniškem okraju dobili društvo, ki bo zapisano v zgodovini kot najstarejše na tem območju.
Začetek so omogočili člani z marljivim delom, pomagali so takratni tovarnarji slamnikarske industrije, tako, da je prva ročna brizgalna v društvu že leta 1878, že tri leta kasneje pa je nabavljena nova ročna brizgalna, ki tedaj predstavlja najmodernejše gasilsko orodje. Gasilsko društvo v tem obdobju postane tudi kulturno središče, v okviru katerega se leta 1884 ustanovi prva podeželska godba na Kranjskem, ki se je sicer kasneje osamosvojila in še danes deluje in dosega odlične uspehe.
V začetku so gasilsko orodje shranjevali v Cerarjevi hiši, že v letu 1907 pa začno z gradnjo gasilskega doma, ki je leta 1911 sveča-. no predan svojemu namenu, že v letu 1913 pa društvo kupi nove parne in dve ročni brizgalni. 1. svetovna vojna je sicer nekdanji polet malce zatrla, vendar kar hitro med prejšnjimi in novimi člani vzklije nova delavnost, katere rezultat je v letu 1923 iz Ljubljane pripeljana ,1200 1 motorna prevozna brizgalna — višek moderne tehnike za bližnjo in daljno okolico. Tej se v letu 1927 pridruži tudi raztezalna lestev, ob 50-letnici pa člani svojemu namenu izročijo novo prenosno motorno brizgalno. Ob 60-letnici se društvu uresniči dolgoletna želja po reševalnem in ga-
silskem avtomobilu, ki ga ob koncu II. svetovne vojne sicer prevzame hercegovska brigada za voja-ško-obrambne namene.
Društvo, ki mu II. svetovna vojna pusti globoke rane, z novim poletom v letu 1945 ponovno zaživi in že v letu 1953 obogati svoj strojni park z novim tipiziranim gasilskim avtomobilom TAM-300, le leto kasneje pa društvo razvije svoj društveni prapor, pod katerim nadaljuje svoje prizadevno in družbi koristno delo.
Struktura Domžal, industrije v mestu, velikih stavb in povečanje požarnih nevarnosti je terjala večjo modernizacijo strojnega parka, ki ga društvo ob pomoči sredstev gasilskega sklada. Skupščine občine Domžale, delovnih organizacij in razumevanja občanov dopolni z novim kombiniranim vczilom TAM-5500 G, ki je izročeno svojemu namenu ob 90-letnici obstoja.
Leta 1973 gasilci kupijo orodni avto-kombi IMV 1600, istočasno pa orodni avto TAM-PIO-NIR3000 poklonijo sosednjemu gasilskemu društvu Jarše-Rodica, sami pa nabavijo še dodatno reševalno opremo: drsni prt, lestve, dihalni aparati in drugo.
Ob stoletnici društvo nabavi vodni top, ki je uspešen zlasti pri gašenju večjih požarov, motorno
Stena za alpiniste
VM V- %


| A2v . •
'
Stena, ki so jo postavili v hali Komunalnega centra, je velika obogatitev v delu mladih alpinistov. Mnogo truda je bilo potrebno, da je PD Domžale - alpinistični odsek, zmoglo veliko delo in uresničilo naložbo. Na njej je bilo že prvo tekmovanje - državno prvenstvo, ki je minilo s precejšnjimi zapleti (diskvalifikacije, pritožbe). Ob steni pa so tudi že predstavili športno opremo različni proizvajalci.
Mladinska knjiga v novih prostorih
Jjs^-
Mladinska knjiga - kakršno smo poznali, je le še spomin. Tale posnetek ohranjamo za bodoče rodove, občani pa že lahko kupujejo v novi, popolnoma preurejeni knjigarni v centru Domžal. O novi trgovini bomo še pisali...
brizgalno tip Rosenbauer zmgolji-vosti 1200 l/min in težko kombinirano vozilo FAP 1620, ki na poža-rišče lahko pripelje 70001 vode, 700 1 penila, 7 gasilcev, poleg tega pa ima montiran vodni top, ki v minuti dobavi na požarišče 16001 vode. Na slovesnosti je razvit tudi nov društveni prapor, društvo pa se je uspešno vključilo tudi v novo samoupravno organiziranost na področju gasilstva in v prizadevanja za izgradnjo CENTRA POŽARNE VARNOSTI OBČINE DOMŽALE.
Kot je videti se bo več desetletna želja v septembru uresničila, to pa obenem pomeni tudi povečanje požarne varnosti tako družbenega kot premoženja vseh občanov.
Marsikaj povedo tudi številke. V Gasilsko društvo Domžale je vključenih 60 operativnih članov, 30 članom podmladka, statistično gledano se klicu sirene društvo odzove do 40-krat letno, pa naj bo to ob požarih, poplavah, prometnih nesrečah ali pa ob iskanju izgu-
bljenih oz. pogrešanih občanO ■ Društvo redno sodeluje na raz čnih tekmovanjih, žal pa se žara finančnih zadreg ne mednarodnih in meddržavnih te movanj, saj večino sredstev nam ni nakupu gasilsko reševalne op me. Redno skrbijo za strokovno popolnjevanje članov, v njtho , vrstah so tako višji gasilski čast ki, gasilski častniki I. stopnje, ( i silskih častnikov in kar 12 m J gasilskih častnikov.
Nikoli ne manjkajo na »sett'0 skih« vajah, kjer pridobivajo p tična znanja za potrebne Pos * ob morebitnih požarih, njihova « lika želja pa je, da društvo p kombi TAM 80, saj je sedanji PJ 18 letih iztrošen in ni več vare prevoz gasilcev.	,
Ob koncu lahko zapišemo, 4 luni	HrilŠtVfl DOlfl
člani Gasilskega društva -uspešni tudi v začetku drugega ^ letja svojega aktivnega deta,^ tem pa trdno prepričani tudi V hodnje stopati po že uhojeni r svojih predhodnikov.
Odprto vprašanje:
Paradiž v Mačkovcih ...
Ker se med krajani krajevne skupnosti Dragomelj Pšata širijo razne govorice, če mogoče na razvoj našega območja vpliva dejstvo, da smo južni del domžalske občine, sem se namenil, da v njihovem imenu postavim odprto vprašanje pristojnim organom domžalske občine, kje so vzroki razvojne zaostalosti našega področja.
Interesi naše krajevne skupnosti in okoliških krajev ne zaostajajo za interesi konkretnih krajanov v Mačkovcih, ki doživljajo pravi razvojni razcvet, čeprav obstajajo praktično le nekaj
let. Naše vasi, vključno Šentpavel in Studa pa stojijo že stoletja, če samo pomislimo, da se leta 1205 prvič omenja naselje Studa. Medtem, ko moramo mi na svoji koži prenašati mačehovsko obnašanje oziroma odnos domžalske občine do
bi bila kdaj deležna ^st' posipanja stranska ces (odsek med staro ^ra®-meljsko cesto in medvoz co), med stanovanj« zgradbo H. Severja 'n P^er
pisanega, posipavava ^
in podpisani sama z u«1/1 nimi zidarskimi odpadku Naša krajevna skupno« je toliko časa prosila dO" žalsko občino za ure<; ;e telefonske zadeve, da na
že minila volja in smo
se
na tete-
morali priključiti ■>“ ■ <a Ionsko omrežje	u
ima danes telefon d°oj e vsaka hiša. Ob vsem te.
vsaka hiša. Ob vsem ^^ ( moremo drugače misliti., nas domžalska občina ločenem obziru obrav*^
luccnciu uui.." -- nj
kakor južnjake, ker smo
njenem jugu. Pri nas so . prizadevni posameznik' služni, da smo dobili te transformator.
vod°'
z«
vod, asfaltirane ceste •	^
kar smo morali vloži1 majhna sredstva mimo (() čine. Koliko so za . v prispevali posamezni* Mačkovcih?	^r-
Ce kdo od.krajano^..^
naših krajev, so konkretno Mačkovci že komunalno
urejeni: telefon, kanalizacija, pločniki, asfaltirane ceste, javna razsvetljava ...
Želimo, oziroma zahtevamo, da nam pristojni organi v javnem odgovoru v naslednji številki našega glasila odgovorijo in razložijo, na kateri gumb je treba pritisniti, oziroma kateri ventil je treba odpreti, da se stvari tudi pri nas premaknejo z domala mrtve točke. Pred nekaj leti nam je na nekem sestanku v osnovni šoli Dragomelj predstavnik domžalske občine na naša vprašanja v razvojni smeri zabrusil v brk, na lastna ušesa sem ga slišal: »Kaj si pa vi domišljate, saj še svoje partijske celice ne premorete ...?« Sedaj pa so se časi spremenili in mi v njih, ob takšnem odgovoru se človek kvečjemu lahko še posmehne: lepo ali grdo, tako je! Zanima nas, koliko so posamezniki v Mačkovcih prispevali za komunalno ureditev, za blestečo komunalno ureditev svojega področja.
V naši krajevni skupnosti se že dalj časa prizadevamo za zgraditev kanalizacije, razširitev ceste Dragomelj-Pšata, razširitev še marsičesa, toda na vse te prošnje pri pristojnih organih naletimo na gluha ušesa. Se več: za nas ni denarja ne za posipanje cest, ne za odvoz smeti s celega področja, posebej od pokopališča v Sentpavlu, ne za ureditev ali zaprtje črnega odlagališča smeti v jami med Študo in Sentpavlom ... Mimogrede: ne spomin jam se, da

koli ve v zvezi z bli5^?) ga razvojem v Mačkov^: ar.
prosimo, da odpre s ^ieni hi v, da bomo ta.,17ajgr3' javno obravnavah in7 njni3 li na čiste karte. jjju-nas tudi, po kakšneu' x......	'	oan-e1,
#
ču so se delile Par7jZ3de' Mačkovcih. Naša P nely
vanja so se končal^ spehom, zakaj Pa kovcih tak uspeh-gre za nevoščljivo5’* teg

V
gic za	ve l«,
razvozlavanje nara 1$°' problema, ki zahte j ov0r;
iuvni ops ,»V
f,-

prispevali sredstva ^ jo komunalno uredi ^gur^
imajo, bi J1111
zmanjkalo sredstev f / kup zemljišč, oziro^3.^«,
komunalno ureditev
Ka
f*Nr
'0
>n
S
'N
$
> a,
°'i (
prispevati toliko, prispevali kra-!an!-)ragOiTie; vne skupnosti s stra Pšata. Zakaj d°P s' oStl ^ naše krajevne skup« majo nobene teže so nekateri drugi • ja j*.
tako srečno zvezdo,
0b|j
ti*
S
$
N
'n i
gre vse po niti, k“":eio ^ (v mo? Za nas pa je	L.
da okvaro
potrebovalo cv tl ^„1
rCsimo torej.
naslednji
pa morda ne -^

ičevalca
ur^1^'
P, 'N


Mnenjska stran
Predvolilna kuhinja na zboru volilcev v KS »Toma Brejca« vir
nl9d8.ovor na članek, ki je bil voi/ f'od enakim naslo-dm. ,vn^'^'nskem poročevalcu, une 30. III. |99o.
f lovek skoraj ne more verje-Vendar je res. Brez razloga a?	žrtev medstrankar-
0l bnja za oblast in javno otožen poskusa goljufije, izra-,LnJa oblasti in manipulacije
__1:1... o . •
znH^i3	'n manipulacije
k; e e^enci zbora volilcev. Saj
- oiucjai oo nujni domišl oh ^a Vovka, vendar pa mn ZjC ta^° resne, da mora-
smotin8°VOri-i na njegovo P'-u • n zavrniti njegovo podti-
*dnje’ neresnice in laži.
tro izjasnil za tajno glasovanje.
Velik zločin naj bi bilo tudi to, da sem kandidate bral iz gradiva občinske volilne komisije, kjer so bili kandidati razvrščeni po vrstnem redu, tako, kot so časovno prihajale prijave kandidature, ne pa po abecednem redu. Ker nisem natančno vedel, kako so kandidati razvrščeni na glasovnicah in kakšna so pravila, sem prosil za pomoč pri razlagi predsednika občinske volilne komisije. Z njegovo pomočjo smo potem zaplet razjasnili.
ne J? vPletenost v predvolil-sti P0?toPke v krajevni skupno-J zbrala izključno iz funk-nired ' J0 °PravUarn, sem na-krai», Pre<3sednik Skupščine skih !!ne skuPnosti. Od občinstev r§an.°v smo dobili zadol-ki sA a 'zpeljemo postopke, I s« Potrebni, da se volitve
krajevni cJC oila le ' čas hr? skuPn°sti, ki
4ieZprCdsednika
ke vou °, Predvoliln
ki je bila ta ' sveta KS,
ke vclT0, PredvoIilne postop-Političnn U S PradPisi in novo °^Rovorn Slt.uacij°- Zaradi te no Dri P?stl seiT> bil dobesed-zbor vnrien’ da 'odim tudi Ptojažoi - Cev’ čePrav to n> bila
Cevtako OdločiljeZb0rV0liI-
ko ^ovk je tudi v zmoti, > da sem ortodoksni
Ker so bili predvolilni postopki novost in še v precej nejasnih političnih razmerah, se ne bi nič razburjal, če bi mi očitali, da sem slabo vodil zbor volilcev. Obdolžitev, da sem očitno hotel favorizirati člane ene stranke, goljufati, izrabljati oblast in manipulirati z volilci pa je zlonamerno in podlo dejanje predstavnika stranke Slovenske demokratične zveze Domžale. Njegov cilj je predvsem kritizirati vse, kar so doslej delovni ljudje v krajevni skupnosti ustvarili s poštenim delom v političnih razmerah, kakršne so pač bile.
funkoi k da sem ortodoksni ^°Veni'narn?'oc'a''st'ine zveze 'b- "iJe- R« je, da sem bil
far, sižn, *cs ke- da sem bil
nobene
rC.
Is
Ivanja uraz!ag° postopka do-*0vk nr,anM'dat0V m' Matjaž
v2traio--	knt nt»nmnrnn
0v^ DrvH»‘r aatov mi Matjaž vztrajanje llk.a kot neumorno niu in D Pfi javnem glasova-
eHl	1 rw'» in -»In
Ju lfi Dot ^ Javnem glasova-''Ptternn eni nePravilno in zlo-8o. prj r° Povzema mojo razla-
8o- pri rL?°VZema moj0 razla-«radivi a?'agl ?em si Pomagal z Sl^'a	vcddne komi-
''I5910 PNaeda le t0’ kar je tam 81aSn,;„,. “ vPrašanie. ali bomo
Pismo Matjaža Vovka je očiten dokaz, da z novimi strankami ne bomo nič pridobili, če se bodo predstavniki teh strank posluževali v imenu demokracije enakih metod, ki so se jih nekoč posluževali ortodoksni komunisti. Namesto odkrite besede na zboru volilcev, si je Matjaž Vovk raje izbral zahrbten napad preko tiska na vse poštene in dobromisleče delovne ljudi, ki sodelujuejo v organih krajevne skupnosti in ki lahko pokažejo veliko plodov svojega, kraju namenjenega dela.
, a'o M.:	IC lo’ Kar je l
bomo
_ a	Jv. Ilv*
l0svoinC,V z medklici izra-Se 1 ljo’ zal° vztrajanja r'dli„ Aani n' bilo. Na moi
Predj
I ---m m bilo. Na moj 8 eJe zbor nato zelo hi-
Demokracije se bomo morali učiti še vsi. Očitno pa bo moral Matjaž Vovk hoditi še k dodatnemu pouku, saj še ne obvlada nekaj pomembnih lekcij iz drugih predmetov, ki so pogoj, da bo razumel bistvo demokracije.
Janez Leskovec, dipl. oec.
Jtojni želijo in zahtevajo JJilev Prešernove ceste Pjjonielj proti Čemelu
l ^k^etVakobo^
■v ^0 rji?' »2An^^ini P°te-
;I	,N zn-
i; ^pSi^rnovi
‘! , 'ele^6' Saj ne m IOda’ t0 Je žal j' ■ ^ h ’ ka ie% emo reči, kaj , ;eknvaJ vsče1S'°' za™di pra-'eta . Se °krog nas.
cesti iz
P' k
if K
da bi
„ crr, “H cet j •	oa Oi
fc|S n,n„ .... prišli.
Sfij	bi!, 5,
.da brieu".0--50 nam
•■um
doNi-P^nu pla!r,nice’n'Se Sij aSfa|, plan'ran°, kda.j
K5"*,,	"i5'"i
« v Ob. si; KSSe„ J veljaJ° P^ča^^b Pod^r polivati
Sn PraL^žiramn^gorče-
dej da in t.^ 110 ogromne
lVe1sel'. kadar
is.
'»'Sc«
sije
uva Uo trikrat na leto pride b ger, gre enkrat gor, enkrat dol, pr orje cesto kot njivo, preorana ces pa dobro obrodi še več jam in pr hu, kot jih je bilo prej.
Izgleda, kot da smo republil. zase nekje v puščavi prahu in p ska, kjer se nihče ne zmeni za n; in naše težave.
Pred nami so volitve, le kam n; gremo volit, ko ne vemo, čiga smo?
Ko prebiramo Občinski poroč valeč, ugotavljamo, da iz KS R; domlje piše zelo malo, skoraj ni kaj smo že pridobili s plačevanja samoprispevka, medtem ko so drugih KS že kar veliko naredil ali pa imajo vsaj v planu.
Ce pogledamo malo po na okolici, lahko ugotovimo, da so i asfaltirane skoraj vse ceste, čepra so manj prometne kot je naša Prešernova, ki je razbremenilna z promet na cesti Radomlje Kol čevo—Vir.
Tako kot je v Radomljah z asfa tom, je tudi s telefonom, saj nart dni ki že kar precej Časa čakajo n telefon in imajo plačan prispevek
Na koncu še enkrat S-O-S z
Cisto in zeleno okolj
vsem, ki so kakorkoli odgovorni z Prešernovo cesto v Radomljah željo, da to moje pismo ne bi nalt telo na gluha ušesa in da se ne b še naprej naš znani pesnik Preš« ren obračal v grobu, ker taka n« kulturna cesta nosi njegovo ime!
Ivica Kaplja
alec
Taki smo...
Prišla je lepa zelena pomlad. Narava se je zeleno odela.
Ptički veselo pojo.
Pa naj bo tako.
Mene pa le srce boli,
ker vsak po svoje za lepoto skrbi.
Sedaj pa k stvari. Vsi imamo radi lepo in čisto okolje. Pa da ne boste napačno razumeli.
Pri svoji hiši, v svojem stanovanju, na svojem pragu, na svojem vrtu, v svojem sadovnjaku. Kar pa je družbenega, nas ne zanima, nas ne MOTI. Odmetavamo smeti, kjer se nam zljubi. Vodimo svoje štirinožne prijatelje vse povsod, tudi po lepi zeleni travi, pa ne samo to. Podimo jih po njej, saj to ni naša last. Čigavo je to, se niti ne vprašamo, da travo pomendramo kaj zato, saj se ne bom jaz mučil s
košnjo. Kmet je kmet, naj se trudi .. .
■ Da stane I kg sena 7 din in to konvertibilnih, se nič ne sprašujemo. Dajmo, potrkajmo po svoji vesti. Peljimo svojega kužka na sprehod. Upam, da ne bo tega nihče zameril, da le ne mendra lepih travnatih površin. Imejmo radi svoje živali, ker so naše. Toda nikar ne pretiravajmo s tem, saj je zadosti majhnih poti in stez. Ne pustite jim delati škodo, čeprav mislite, kaj me briga, saj to ni mo-
Je-
Ljudje: naučimo se spoštovati stvari, najprej pri sebi. Potem pa poglejmo k sosedu ali po vasi.
Ob koncu pa tole. Kar sebi ne želim, naj ne delam tudi drugemu.
Pa lep pozdrav bralka
Ivanka Br.
Pripis k dvema člankoma Ivana Sivca
(za Neideološko obeleženje in Naši ljubi prazniki)
Ne bi se oglasil (saj se z večino predlogov strinjam), če me ne bi pisec izzvat z zaključno mislijo, da s tistimi, ki so se ob predlogih negativno vznemirili, ne more biti čisto vse v redu. Na srečo so mene samo vznemirili! Kaj pa tisti, ki so negativno vznemirjeni? Naj se gredo zdravit?
Sivčevi predlogi me ne motijo, nespretne pa so utemeljitve: bori se proti /deološkosti, njegovi dokazi pa so ideološki, zavzema se za zgodovinsko objektivno tolmačenje preteklosti, njegovi dokazi pa so zgodovinsko zelo subjektivni in tudi tendenciozni; nekatere zahteve (božično-novoletne počitnice) so že sprejete.
Imena, simboli in prazniki naj se spreminjajo, če tako sklenejo občni zbori društev, skupščine KS, občin in republik. Narobe pa se mi zdi, če bomo prekrščevali zaradi nove ho-ruk antiideologije (o tem sem pisal pred po! leta) in če bodo najglasnejši prekrščevalci tisti, ki so bili še pred nekaj leti zagovorniki starega.
Pa še čisto konkretno:
Vsaka totalitarna ideologija zlorablja izraze svoboda, delo, delavec, talec, partizan. . . Danes boljševizem ni več uradna ideologija in ne vidim nobenega razloga, da bi ti humani pomeni dobili predznak ideološke neprimernosti.
Univerze ni zgradi! Edvard Kardelj, niti ni bila narejena njemu v čast. Zato sem za preimenovanje. 88 dreves pa s(m)o postavljali v Titov spomin in zato »razimenovanje« ne pomeni vzpostavitev prvotnega stanja. Se moramo torej delu zgodovinskega spomina (naj nas zaboli ali veseli) odpovedati? Slovenci smo čuden narod. Najbolj svečan »praznik« je dan mrtvih, kulturni praznik je dan poetove smrti, . . . Zato vseh datumov krajevnih praznikov, ki »častijo« mrtve (saj se še poveseliti iz pietete ne upaš!), ne moremo naprtiti samo boljševiški ideologiji.
Malo sem pobrska! po starih Občinskih poročevalcih. Še pomnite, Ivan Sivec, kakšne neumnosti sem jaz včasih kvasi! in da ste vi (niti deset let ni tega) hvalili volitve, bili avtor prireditve Tito v naših srcih in ravno 8. julija prejeli priznanje KS Mengeš?!
Zato velja biti do preteklosti, če ne gre za kazniva dejanja, prizanesljiv. Lahko je biti pameten za nazaj! Kje smo imeli pa takrat pamet? Kje je bita hrbtenica? Zato apeliram za več treznosti. Vsem pa, ki ne verjamejo, da je včasih pretekle ideologije in zablode bolje pustiti zgodovini, novo pa začeti takoj in zdaj, dajem v pokušino tole Zenovsko zgodbo iz Kondorja št. 235 na strani 79:
BLATNA POT
Tanzan in Ekido sta potovala po blatni poti, razmočeni od močnega dežja. Na ovinku sta dohitela v svilen kimono oblečeno ljubko dekle, ki ni moglo prestopiti velike luže.
»Oprimite se me, gospodična,« se je ponudi! Tanzan, jo dvignil in prenese! čez blago.
Po tem dogodku Ekido ni spregovoril vse do večera, ko sta prispela v popotno krčmo. Takrat ga je premagalo razburjenje in je rekel: »Menihi se ne smemo približevati ženskam, še posebej ne mladim in čednim. To je nevarno. Kako si se jo drznil dotakniti?«
»Jaz sem jo pustil pri luži,« mu je odvrnil Tanzan. »Jo ti še vedno nosiš s seboj?«
Igor Lipovšek
Drugi so mu sledili. V prvi gostilni so olajšali dušo in se dokončno zmenili.
Na pomlad letos so ponovno zasadili več lipovih dreves v razredčenem Grobaljskem drevoredu. Po opravljenem deluje zašel v gozdič, da bi obudil spomin na lanski kulturni dan, ki je sicer ostal v prijetnem spominu tudi številnim obiskovalcem.
Na vhodu v gozdič se je Matjaž spotaknil ob polno vrečo odpadkov.
»Kaj za vraga je to spet tu!« Še par korakov in ni mogel naprej. Tam, kjer so bile razstavljene skrinje, peli pevci, stala množica ljudi in Matjaž sprejemal mnoge čestitke za svoje neutrudno in uspešno delo, je bilo vse polno odpadkov, od otroške igrače do razpadajočega štedilnika.
»Ali je to res mogoče?« se je spraševal Matjaž potem, ko se je spomnil, da je moral z druščino pred lanskoletno razstavo, počistiti gozd. Teh reči je tedaj bilo za več tovorov.
Zopet je Matjaž sklical prijatelje in gozdič je bil ponovno očiščen.
»Ne bo ti več uspelo, Matjaž!« je ponovno sklenila skupina drugače mislečih. »Tu ne boš
več razstavljal«, so si rekli in pohiteli v akcijo.
Kmalu nato so v priljubljenem gozdiču zapele motorke in zahrumeli traktorji. Dolga in vitka stebla so ena za drugim padala po tleh. Proti nebu so se na stežaj odpirale luknje. Jase so se naglo širile in se združevale z Mengeškim poljem o katerem je Sivec napisal znano besedilo za pevski zbor.
»Ali boste pustili kaj dreves, ki nas bodo spominjala na nekdanji Grobeljski gozd, naš okras in naša pljuča«, sem vprašal bližnjega delavca. Ja-blovski traktorist je nemo skomignil z rameni in pordečelih lic s strojem zginil v notranjost ostankov nekdanjega gozda.
Skupina drugače mislečih pa je tedaj očitno proslavljala svojo zmago, kar smo lahko Če-šminovci sodili po odvrženih svežih živalskih kožah in drobovju sredi Domžal, na vrtu nekdanje Zajčeve hiše, ki smo ga bližnji krajani tik pred tem očedili dolgoletne nesnage in poraščenega grmovja.
Ne bodi žalosten, Matjaž. Obljubili so mi namreč, da bodo nekaj dreves le pustili.
Kaj pravite na to Zeleni in turisti?
prim. dr. V. Vulikič
Kako gradijo Rozmanovo ulico:
Ali je to mogoče?
Oglašam se kot krajan Rozmanove ulice v Domžalah, zaradi neverjetnega načina gradnje naše ulice. Vsem naslovnikom, katerim pošiljam ta dopis, v katerem boste prebrali moja zapažanja ter nekatera dogajanja na tem območju bi rad zastavil nekaj vprašanj na katera krajani v tej ulici ne znamo odgovoriti.
V letu 1986 je bil izglasovan krajevni samoprispevek v katerega smo vključili po stanovanjski enoti takratnih 200.000,00 din ter 2% mesečnega samoprispevka od plačila OD do leta 1991.
Z gradnjo smo pričeli izredno obetavno, saj smo kmalu pridobili kanalizacijsko omrežje.
Vse do gradnje oziroma priprave ceste je- bilo vse v redu. Sedaj pa se sprašujemo, kaj je vzrok, da ne moremo asfaltirati tako kratke ulice dolžina ca. 170 m v šestih mesecih, čeprav mi je znano, da je izvajalec dobil 100 % avans za gradbena dela.
Vsa pohvala tovarišu Jakšiču za ureditev cevnega omrežja namenjenega telefonskemu zemeljskemu kablu. Od pohvale pa lahko preidemo k veliki graji strokovnemu kadru, izvajalcu LAGIJI (zasebnik). Krajevni skupnosti Slavko Šlander Domžale, katero sem že pred časom tudi tele-fonsko obvestil, ter tov. NAROBE-TU kot glavnemu pri polaganju robnikov, tov. CILENŠKU pri geodetskih delih.
Nikakor si ne moremo predstavljati. da lahko nek izvajalec opravlja zemeljska dela na cesti šest mesecev (L= 170 m), prav tako nas zanima kdo in komu za takšno delo odgovarja, kajti kot sem seznanjen je bila s tov. Lagojem dogovorjena, da bodo dela opravljena v dveh mesecih. V vsem tem času se po tej ulici vozimo do svojih hiš zelo nemogoče. Prav tako nam ni jasno kdaj in kateri osebnosti sta v vlogi projektanta ter nadzornega gradnje. Ker v okviru svojega pisanja dajem grajo tudi KS Slavko Šlander Predvsem zato, ker smatram, da z naše strani, strani krajanov pozna ter ne ukrepa v primeru take gradnje, saj le ta ma-
nipulira z našim denarjem, denarjem samoprispevka. Zanima nas tudi, zakaj se en dan robniki vgrajujejo ter betonirajo, drugi dan se podirajo ter tretji dan spet postavljajo, zatem pa vsi delavci zginejo in vse skupaj spet stoji teden dni. Ali so sploh ti delavci ustrezno usposobljeni za taka dela in kdo jim tak način dela plačuje?
Obenem me zanima kdo je njihov predpostavljeni saj le tega razen tov. Narobeta, ki je vodil to polaganje robnikov, nisem opazil. Ob taki kvaliteti dela in takšnem načinu se sprašujem, zakaj KS to podpira ter plačuje, saj je pri podiranju robnikov šel marsikateri kubični meter betona na smetišče.
Predlagam, da se v vsaki ulici, kjer še nameravamo izvesti asfaltno prevleko do dobra odtočimo o izvajalcu del. ker smatram, da s takšnim nismo zadovoljni ne krajani najbrž tudi ne nadzorni, katerega žal ne poznamo. Nehote se mi poraja misel, da so vsi odgovorni podkupljeni saj bi v nasprotnem primeru le kdo zaustavil takšen način dela.
V okviru boljše gradnje predlagam. da je z vsake ulice posebej vključenih po nekaj krajanov v gradbeni odbor, kateri naj pridobijo več ponudb za dokončanje posameznih cestnih enot v zaprtih kuvertah. Ponudbe naj bodo predstavljene tudi na zboru občanov. P nikakršnem primeru pa se ne strinjam da nas ta izvajalec še naprej vleče za nos.
Zavedam ve. da smo živeli v času ogromne inflacije, vendar pa to ne daje nikakršnega opravičila, pri tako počasnem ter nestrokovnem izvajanju del. S takšnim delom, načinom in pristopom smatram, da željen ih rezultatov omenjenih v programu samoprispevka ne bomo dosegli.
Kdaj bo napočil čas, ko bodo odgovorni kadri odgovarjali za tak način dela, ki je omenjen v tem pisanju ter KOMU?
Ogorčeni krajan Rozmanove ulice (naslov v uredništvu)
Pisma bralcev:
Nam bodo pustili nekaj dreves?
Sredi lanskega poletja se je v gozdiču, poleg Grobeljskega drevoreda, zbralo veliko ljudi. Privabili so jih sončno nedeljsko popoldan, Matjaževa razstava in najavljeni kulturni spored. Po otvoritvi razstave in kratke govorancije so Stobljan-ci peli in peli, da je odmevalo od košatih in visokih starodavnih dreves. Kamerman je meril na ljudi in v nebo rastoča drevesa. Zaradi gošče mu ni uspelo na traku ujeti proti Brniku hrumeči avion.
Ljudje so kulturnikom plo-
skali in uživali v naravnem okolju. Le skupina odraslih mož je, pri vhodu v »gozdno gledališče«, stikala glave in skrivaj z očmi merila proti Matjažu in množici ljudi.
»Ne boš tu več razstavljal, Matjaž!« je bolj zase, s škripajočimi zobmi, spregovoril prvi.
»Tako je«, mu je prikimal drugi.
»Kaj misli, da je. S temi starodavnimi skrinjami in rezbarijo privablja čedalje več ljudi,« je dodal naslednji.
»Gremo!« je zavpil prvi.
Smrtna kosa na cesti proti Dragomlju. Komu bodo žrtve, ki so na cesti umrle in ta posnetek vendarle v opozorilo, da bo kot šofer ravnal drugače... Tokrat je za volanom spet sedel.,, alkohol...
zadnjo zeleno oazo uničujejo — kmetijci...
Nemalo sem bil presenečen, ko sem na enem od sprehodov ugotovil, da v Grobljah nekdo na hitro seka drevesa v eni zadnjih zelenih oaz v naši občini. Ko sem vprašal, kaj se dogaja, so mi domačini povedali, da to dela KPC Jablje, ker hoče s tem lesom popraviti nek objekt.
Vse lepo in prav, če ne bi šlo za več načelnih vprašanj. Zelenih površin, posebno pa gozdov ob mestih, je v naši občini že tako in tako malo, zato je vsako drevo še toliko bolj dragoceno. Drevesa so naša skupna pljuča in tega se premalo zavedamo. Drugod po svetu imajo vsa velika in manjša mesta ogromno parkov, pri nas pa smo najbolj ponosni, če nekaj posekamo in pustimo za sabo razvalino.
Grobeljska zelena oaza me je navduševala že veliko pred tem, preden je bilo v njej nekaj prijetnih kulturnih prireditev. Ob Čudovitem parku še ostanek gozda s pravim ptičjim rajem. To pa zdaj na veliko uničujejo in to ob koncu tedna, ko uradne službe ne morejo odreagirati.
Predvsem pa je sečnja dreves problematična, ker jo izvaja KPC Jable, ki v kratkem ne
bo več lastnik te zemlje. Zemlja bo po novem zakonu verjetno vrnjena prvotnim lastnikom — v tem primeru grobeljskemu meniškemu redu — zato hočejo do kraja opustošiti in izrabiti vse tisto, kar je bilo na silo vzeto in brez posebnega haska za celotno družbo izkoriščano. Z drugimi besedami: posekajmo, kar se posekati še da, ne glede na to, kaj to pomeni za občino; odnesimo, kar se odnesti da, potem tako in tako ne bo več naše. Vse nekako v slogu nekdanje vodilne enopartijske garniture, da ni nič pomembno za ljudi, za okolico, za nadaljne rodove, glavno je, da se imamo mi fino. In če takšnim »prenoviteljem« hočeš povedati resnico, skočijo pokonci, ker se zbojijo za svoje pregrete stolčke. Bodo še dolgo uničevali našo domovino? Bodo takšni posegi v naravo dopustni tudi vnaprej brez kaznovanja? Bodo še vnaprej prevladovali tako imenovani višji interesi tudi v primeru kraj? Ali nismo že do sedaj dovolj nenačrtno gospodarili s svojim prostorom?
In najbolj žalostno pri vsem tem je to, da nam režejo pljuča kmetijci.
I. Sivec
Še enkrat:
»Narod si zapomni...«_____________________________
' V članku z naslovom »Narod si zapomni«, ki je bil obja-^ vljen v 8. številki Občinskega poročevalca dne 18. maja 1990, je bilo na vodstvo Napredka naslovljeno nekaj vprašanj, ki se nanašajo na izobešanje plakatov v času pred volitvami. V zvezi s tem dajemo naslednje stališče oz. pojasnilo:	J
jem v samopostrežnici na Količevem niti se ni dogovoril o izobeše-nju plakatov. V primeru negativnega stališča poslovodje ali druge odgovorne osebe bi lahko prizadeti član Slovenske demokratične zveze zahteval posredovanje vodstva podjetja. Taka zahteva pa tudi ni bila podana.
Glede ravnanja poslovne enote na Količevem pa smo v razgovoru z zaposlenimi ugotovili, da naše prodajalke niso trgale plakatov, da
V Napredku vse do danes nismo sprejeli nobenih navodil, ki se nanašajo na izobešanje plakatov. S poslovodji smo se dogovorili, da o tem odločajo sami, pri tem pa naj upoštevajo krajevne razmere. Seveda pa je popolnoma razumljivo, da si mora tisti, ki želi imeti plakat izobešen v ali zunaj poslovne enote, pridobiti za to soglasje odgovorne osebe poslovalnice. V primeru, ki ga opisuje članek, pa se ni nihče pogovarjal z našim oseb-
pa so bili nekaj dni pred opisanim dogodkom res vsi odstranjeni, ker je čistilec šip opravil redno čiščenje steklenih površin. V takem primeru pa morajo biti steklene površine pripravljene za nemoteno čiščenje.
Ob koncu bi rad pripomnil, da so bile skoraj vse naše enote, tudi v centru Domžal, v času pred volitvami, pokrite s plakati od znotraj in zunaj in to od strank, kulturnih društev, zabavnoglasbenih ansamblov, reklamnih akcij za prodajo ipd. Kljub takemu stanju podjetje ni ukrepalo predvsem iz razloga.
da si ne bi nakopali takšnih očitkov, kot jih prebiramo v omenjenem članku.
S prodajalkami na Količevem sem se osebno pogovoril o dogodku in ugotovil, da je res prišlo do ostrejših besed tako z ene kot druge strani, zato naj ob vsem tem zaključim z mislijo, da se omenjeni dogodek verjetno ne bi primeril, če bi se ravnalo po našem starem pregovoru, ki pravi »da lepa beseda lepo mesto najde«.
TGP Napredek
Direktor
Stane Skok, dipl. pravnik
Pisma bralcev:
Prijazno je v zasebni šoferski šoli...
V zadnjem času je veliko govora o vseh mogočih zasebnih storitvah in tako ni čudno, da so se pojavile tudi zasebne šole za voznike. Med prvimi v naši občini je bilo JUS podjetje — izobraževalni center za voznike vozil na motorni pogon — avto šola. Podjetje si še utira pot na svojem področju in skuša pridobiti nove kandidate
Med 15. majem in 4. junijem je potekal tu prvi tečaj cestnoprometnih predpisov (CPP), ki ga je vodil šef sam. Predavanja so bila v poznih popoldanskih ter večernih urah, nekako od 17. do 20. ure in sicer vsak dan, razen srede. En dan pač mora biti prost, da se znanje, ki ga ni bilo tako malo. v miru »usede«.
Že takoj prvi dan nas je presenetilo vreme. Višja sila, ni kaj! Nekateri so obupali že pod podvozom v Domžalah, saj je bilo za plavanje očitno prehladno. Tisti, ki so se uspeli prebiti preko zalivov, so z nekoliko vode v čevljih in še kje sicer srečno prišli do OŠ Josipa Broza Tita na Rodici in izvedeli kako in kaj je s tem tečajem ter že kar začeli s prvimi temami. Nekaj kandidatov se je v skupino vključilo še kakšen dan kasneje, tako, da se nas je ponavadi zbralo okrog trideset. Izjema so bili petki, ko so si nekateri privoščili počitek. Tudi prav, saj so si ga sebi v škodo. Ob petkih smo namreč največ ponavljali in utrjevali. Sicer pa je bila ta reč na sporedu vsak dan, le v »manjših količinah«. Tudi vprašani smo bili, kakor v šoli.
No, za tiste, ki še študiramo in smo bili v manjšini, to ni bilo nič novega, ostali pa so se morda ob tem spomnili na pretekle dni v šolskih klopeh. Pa saj ni bilo tako strašno — vsi smo dobili pluse, za evidenco seveda.
Snov je bila povzeta po učbeniku Varna vožnja, po zveznih in republiških zakonih s področja cestnega prometa in po pravilnikih. Včasih je bilo bolj zanimivo, včasih manj, vedno pa nam je predavatelj podajal primere iz vsakdanje prakse, največkrat smešne, ob tem pa smo si situacije in napake, na katere nas je opozarjal, tudi bolje zapomnili.
Vzdušje je bilo ves čas prijateljsko. Če ne veš, vprašaš, če imaš pripombe, jih poveš. Ni bilo stroge, moreče tišine, ki bi deževne večere lahko naredila še bolj puste. Nismo imeli pred seboj človeka, ki bi se sprehajal pred tablo z rokami, prekrižanimi na hrbtu, gledal v tla in nam s svojim vedenjem neprestano goviril: »Jaz sem nekaj, vi ste daleč za menoj in nikoli vam ne bo uspelo, da bi me dohiteli« Ne, ni bilo tako! Če se je razvil pogovor, smo ga pripeljali do konca.
Tri tedne smo bili skupaj v neznanju, smehu, nevšečnostih, ki nam jih je »poklanjalo« nebo. Zdaj se začenja tisto glavno: učenje vožnje. Vsi skupaj želimo »naši« avto-šoli veliko uspehov v konkurenci in pa potrpljenja s kandidati.
Nuška Oražem,
Dupeljne 8, Lukovica
Turistično olepševalno društvo
Brdo-Lukovica prireja:
Tradicionalni rokovnjaški tabor
1990.
Prireditev bo v soboto, 30. junija in nedeljo, 1. julija, na Brdu pri Lukovici.
V	sobotnem večeru bo poleg narodno-zabavnega ansambla Nika Zajca (povezoval bo Boris Kopitar) organiziran zanimiv kulturni program, ki ga bodo pripravili člani društva KUD Janko Kersnik Lukovica s pričetkom ob 20. uri.
V	nedeljo bo dopoldan otroški MIŠ-MAŠ s pričetkom ob 10. uri, popoldan ROKOVNJAŠKI NAPAD s pričetkom ob 15. uri, nato nas bo ansambel LIPA popeljal v prijeten rokovnjaški večer.
Letos društvo praznuje 30-obletnico obstoja, zato se bomo še posebej potrudili za popestritev programa.
TOD BRDO LUKOVICA
Ujeti pravi veter. To!
Do zdaj sem bil eden tistih, večinskih ljudi, da sem časopis, če mi je prišel v roke, takšen ali drugačen, začel prelistavati od zadaj naprej. To najbrž ni kdo ve kako lepa lastnost. Navada pač, ki se me drži, ne zato, da bi me osmrtnice in mali oglasi, ki so na zadnjih straneh vseh časopisov sveta, tako zanimali. Pa tudi zato ne, da bi tam zasledil kak moj prispevek, ki sem ga včasih napisal, takega, brez teže, ki so mu uredniki določali mesto, tam, med reklamami za čiščenje talnih oblog in osmrtnicami... To bom počel še naprej, čeprav resno razmišljam, da se bom moral spremeniti, če bom hotel pred koncem svojega življenja sploh priti do kakšne veljave. In zdi se mi, da je zdaj ravno pravi cas.
Če se bom spremenil, se bom v petelina) Pa ne tistega, ki na vrhu gnoja ali sredi dvorišča na ves glas dopoveduje kuram kot kak član preživele partije, da je on edino zveličaven in da svet stoji zaradi njega, pač pa v tistega, ki se na vrhu cerkvenega zvonika obrača natanko tja, od koder veter piha.
Ker petelinjih navad in podobnih vragolij nisem kdo ve kako vajen, je nevarno, da naredim kako neumnost, zato se bom raje zgledoval po tistih, ki take veščine obvladajo. Te bom že dobil, saj jih ni malo...
Da ostanem pri dopisovanju. Človek bi pričakoval, da se bodo zdaj razmere, medijskim zvezdam, tistim, ki so imeli edini pravico, glede na pravo učlanjenost, polniti uvodne stolpce, ki so se sicer desetletja ponavljali v veselje vrabcev na strehi, spremenile. Da bodo »zvezde«, ki so se jim tla cez noč strahotno zamajala, skoraj pogreznila, zadnje, njihovi utrinki, to smo mi, mali, pa prvi. Pa ni nič iz tega! Nadele so si drugo barvo, ravno pravšnjo in kdor jim verjame, na ves glas zatrjujejo, da so neobremenjene s preteklostjo, prihodnostjo in sploh z oblastjo in da se zavzemajo, zavzemajo, zavzemajo...
Treba je bilo še zamenjati diplomatske kovčke. Prvi. ki so prej prenašali ogromne, imajo zdaj manjše »oficirske« in drucji, ki so do zdaj shajali brez njih, se zdaj šibijo pod ogromnimi po načelu: »povej mi kakšen kovček imaš, pa ti povem, kdo si«.
Zvezde pa se bleščijo in migotajo naprej, le med malimi oglasi ne. Morda to ne igra nobene vloge.
Preden se bom opredelil za spreobrnjenje, bom še nekaj časa obstal na stranskem tiru, se pravi, med malimi oglasi, ker se premalo spoznam na barve, katera je najbolj obstojna.
Ko bom pa gotov, se vpišem, ne glede na višino vpisnine. Nekje človek mora pristati.
Najbrž bom šel po zgledu Mengšanov in njihovemu prvemu in pogumnemu spremenjevalcu, reformatorju, prenavljalcu I. S., ki bo porušil in odstranil vse, kar ima zadah po gnili, stari Jugoslaviji. Seveda ne s tako ihto kot Vido Repanšek, ki je prvi sledil klicu prenove in porušil pokrov stoletne odpiralne »Šterne«, ne glede na posledice.
Kdo. bo odkupil velik kamniti blok iz belega marmorja kot muzejski eksponat, ki kazi središče Mengša, se še ne ve. Po vsej verjetnosti pa ga bodo spodzidali na 18 metrsko visok podstavek, da bo služil kot umetna stena alpinistom, kar je še najbolj prav. Zakaj bi se samo Domžale šopirile z umetno plezalno steno.
Ko pa bodo porušili napol dograjen gasilsko-godbeni dom. ki je bil zasnovan v gnili komunistični Jugoslaviji, bi bil rad zraven, da bi slišal, katero skladbo bo Igrala godba in kakšno funkcijo bo ob tej priložnosti imel Slavko Pisek kot nenadomestljivi in nenadkriljivi ostvarjalec in odpiralec vsega, kar se je v zaostalih, neuglednih štiridesetih letih pri nas naredilo in odpiralo.
In zdaj, ko se od našega dobrega starega Poročevalca za vedno poslavljamo, le zasluži, da mu privoščimo dobro besedo. O preminulih samo dobro. Nekaj zanimivega branja nam je sproti le prinašal, da o izčrpnih obvestilih in vseh mogočih podatkih ne govorimo. Vsega je bilo dovolj! Če pa prvih strani ljudje niso kdo ve s kakšnim navdušenjem brali ali celo verjeli, se v zgodovini človeštva malo pozna. Zelo sem radoveden, kar do bolesti, pa mislim, da nisem sam. kaj bo zdaj? Bo Poročevalec preživel glede na njegov rodovnik? Če bo, kak šen bo. Kdo bo njegov krušni in duhovni oče. Kakšni bodo simboli in ali bodo inicialke: v. v. — M. C. in še M. B. — M. J. — M. G., itn., ki so jih desetletja brali pod uvodnimi članki zamenjale druge, nepoznane, ali bodo obstale. Če bodo obstale, ne bo nič čudno! Čudno je le to, da se človek lahko znotraj spremeni.
Sicer pa: Kaj pa je danes še čudno? Vrtljivih petelinov nikoli ne bo zmanjkalo. Predno se bomo obračali v grobu, se bo očitno treba še kdaj spremeniti.	Andrej zaje
Predstavljamo nov klub:
CB radio klub Vrtinec
V Sloveniji tačas deluje že kakih 30 CB klubov Enega med njimi so prizadevni navdušenci tegj specifičnega radijskega sporazumevanja ustanovil tudi v Domžalah. Tačas šteje že 75 članov. CB RJ dio klub deluje na frekvenci 27 megaherza. Njeg®' predsednik je HUSEIN HUSKIČ.
Menda je bilo že dalj časa v naši občini neM ljudi, ki so se neorganizirano ukvarjali z delom CB postaji, s prijavljenim in neprijavljenim sptf jemnikom. Na prvem sestanku je bilo 17 članov danes pa je v ta CB klub povezano že 75 ljudi. W s bivajo se enkrat mesečno, težava pa je v tem,0 svojega prostora še nimajo.
Pogovarjali smo se z najstarejšim lastnikom1; postaje HUSEINOM HUSKICEM, ki ima CB pos«^ že 10 let. V pogovoru pove, da je CB radijska zava lahko pomembna komunkacijska možno« vseh razmerah, zlasti ob elementarnih nesrečah drugih izjemnih situacijah.	j
Člani želijo delovati na tem zanimivem poa^ ju tehnične kulture tako, da s svojim delom ne V ovirali drugih; pri tem želijo polno sodelovanj® ^
Idej za delo v prihodnje imajo mnogo, 26. mflj i* nameravajo v okviru občinskega praznika na Ur n(] barski gori pripraviti CONTEST — vzpostaviti čimveč radijskih povezav z vsemi kraji Ju9°s Po končani prireditvi bi vse udeležence na9ra“J diplomami, seveda pa bi vsako vzpostavitev zve Vl) potrdila ustrezna kartica. Te kartice z domža«* in motivom so že dali natisniti. Vse tiste, ki h' I' ^ zvezi z delom CB postaje zanimalo karkoli ali , t0 ki CB-jaša imajo obveščamo, da vse kar jih zam' r lahko izvedo na telefonsko številko 722-506.
or
Se
ne
ne
Fr
Husein Huskič, predsednik radio kluba CB v Dom*81* J-io vzpostavljanju zveze. Klubu so dali ime VRTINEL- at
Zadnja kulturna prireditev v grobeljskem gozd1* ^ certa mengeške godbe in godbe na pihala Doni vfljju v KPC Jable odločili, da takemu kulturnemu P mestu storijo konec.
POCENI IZ USNJA ^ toVjJjj V prodajalni TOKO na Kidričevi cesti (o ^jit, bomo od junija dalje prodajali blago ' ^ a in vzorčne modele za domači in tuji1 »
no ugodnih cenah.	n,
VABLJENI V TOVARNIŠKO PRODAJALNU^^// ^
dan, domžalski občan
France Cerar
div
France Cerarje doma s Škrjančevega, s kmetije, več kot štirideset let pa seje posvečal tiskarstvu, črni umetnosti. Veliko se je Mvarjal tudi z drugimi zvrstmi ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, od pesnjenja do igranja. Pravi, da je črka simbol kulture vsakega naroda, za slovenski narod pa je zaradi večne ogroženosti se toliko bplj pomemben. France Cerar s črkami živi od malih ^g, s črkami je prebil v tiskarni Tone Tomšič vso delovno dobo, ?fldnja leta pa se črkam posveča tudi kot lektor, za našo občino je predvsem pomemben kot lektor Stražarjevih knjig, le tisti, ki se s tem pobliže ukvarja, ve, kakšen prispevek je to ...
"\
* --------------------
,dV šefovih zavodih
1 .. Dnm, .	.
tajikljubtl-80 imeli manišo kmetijo.
od krlPa,!®f?aJ.!:ran.Ce.deJa,J
nVfilvse nn u pa zna* France delati rt I orati o ^r.a^a’ tu<^' kositi na roke in , .j Šest p;u90ni- v družini je bilo
^ "sga linhr zat0 kakšne9a poseb-flasr,,.,0^1 ia ni bilo. Večkrat ravno jProtno. A vendar je oče ‘ '
® ve zavodean*e V L*ubliano’ v Skofo-^' "Dom.
sem, prigodnico, ki sem jo navadno tudi natisnil tako, da je dala tistemu, ki jo je bral, misliti...«
In mi pokaže nadvse duhovite pesmi, postavljene na različne načine, tako da ne razkriva njega samo kot priložnostnega pesnika, ampak tudi nadvse domiselnega stavca, pravega umetnika s črkami.
spraviti . 80 morali zame na leto irf i* bila „ . Pa*tri tisoč dinarjev. To i iffl iss ni-8 ,1akra, velikanska vsota za
L Vda *SPl0h ie bil° krivi^° ureje-
i sam^ m°.morali revnejši plačeva-enkrat msni
Lektoriranje delo polepša
T «sam^ .morah revnejši plačeva-l/if Peprau i6^31 manl kot bogatejši,
lili desetkrama 3 razlika P0 dohodkih
vi! Vf|a.	i® bila nadvse zahte-
črto i>JhkorI? i® nudila pravo klasi-^ibe	od latinščine do gr-
nalvl4 -nemSčine do francošči-
iJtePa, naivi4-nemščine do tranco:
lilf1 Skrbeli l!„H0Venski duhovi Pa 30
r'telečji t1ud! 23 odlično glasbeno
•>te|esn' ‘“Ul 23 ooncno glasben “Ko „ kul,umo napredovanje, 'ami dn^, Sem prišel med POčitni 'ielo mov’ so me brž naonali n:
d61o	30 me br^ nagnali na
^siei 5b0]e .domači so mi rekli: 119 se maiV 80li V3e 16,0 sedel, zdaj
, 4nih,wpremi9ai!'-
l°^0ie9a del'Ud0 France ie h'1 vaien
e9a dela.
I^^rkostavca

L France er’093
Ntj0 s Y®rar se je s črno umetni v'KLskarstv°m. srečal naj-F Takoi ^,niku v Slatnarjevi tiskar-»d.sebe j^U 16 bila všeč. Kar sam piiirnek in Ses,avil iz črk svoje ime, peli v uk nas|ov, zato so ga radi fj-V®'* 1946 •
r0,o, nato i? 16 zaključil grafično - jiftsni na | s,džil tri leta domovini, if>rfreŽive| j. J? vseh 38 delovnih let » bljani Iskarni Tone Tomšič v «itQ ie bil L.aipre| k0, ročni stavec, Sr®dnL 0rektor’ P°tem i® °Pra-i l6ttehn.,9rafično šol° 'n je bil N v dein° °9' človek’ ki je spreje-|?.S natjsnef,iSt°' kar 80 morali
» c ,tl-od p|aka,°v
fbb m«.. Iali so mu	.h
[C ^sto1 n1! s® še višje delo-^je žeu Pa ,9a. ni h0,el sprejeti .^briirn tioi,03 3,1 v stiku z nepo
v “bbirn ti-i, os,a,i v stiku z
LS laknniem in d6lavci-
l^i 6 de,otnani°190 ni Prešla na
K,lsi ti.i e pogoje, na moder-Zato -— •	•
nepo-
Kar samo ga je zaneslo tudi na zahtevno lektorsko pot. France Cerar ne vidi samo besede kot skupek črk, ampak mu je veliko do tega, da so te črke res tiste, ki kaj povedo, ki so resnično domače, ki nosijo v sebi pravo sporočilnost. Tega čuta nima vsakdo v sebi. Celo zelo redki ljudje so, ki Imajo posluh za odtenke v jeziku. Za našo občino je France Cerar zelo dragocen lektor v knjigah Staneta Stražarja.
»Sodelovanje z njim se je začelo že s knjigama o Dobu in o domžalskem gasilstvu. Obe knjigi smo pri nas tiskali, pa sem pristopil še kot lektor. Praksa me je sama pripeljala na to pot in zdaj šele vidim, kako pomembno delo je to ...«
Velika sreča je bila v tem, da je France Cerar domačin, da pozna večino naših krajev, da se torej lektoriranja ni lotil samo kot uradni lektor, ampak je marsikaj — posebno kar se tiče imen krajev — tudi osebno preveril, tako da je na koncu nastala resnično kakovostna celota.
»Pa ne samo to! Ko bi vi vedeli, kolikokrat sem šel posebej z avtom v službo s slikami in vsem drugim gradivom na primer za knjigo Ob bregovih Bistrice! Marsikatera slika je bila velika tudi po meter in celo več, tako velika, da sem jo komaj spravil v avto .. .«
Z drugimi besedami bi lahko rekli, da pomoč Stanetu Stražarju ni bila samo strokovna, lektorska, ampak da mu je France Cerar veliko pomagal kot prijatelj, soobčan, vsestranski sodelavec.
Uspešno sodelovanje poteka tudi pri nastajanju velike knjige o Mengšu, ki jo bo Stane Stražar dokončal v prihodnjem letu.
■Oh' l|sk 7,. ^	Hiuuuf-
Ibo avi,is svfn ° smo imeli dolgo
Idi izvira Veliko Poklicnih Ida"" ,ako km n,®9a' R®5 Pa je tu-
I L'6 Odv,sn’Pn vsakem d0'o -
Nikdar mu ni bilo
dolgčas
od človeka Pazi pri delu na či-
kS. —
Se da9,? n° '•' • Marsikateri Ep,oslavi .2n°9ni,i Tudi Pretira-
>■«	3 aVjanju ob natjsu večj|h
Bil
s|užb^CiniiLdružaben človek blUcA da bi se ndar pa ni Pris,aial C ' kar ie ? Pr®več družil s ka-lev. značilno za veliko ti-
*~a vtJHKO Tl-
K ®r®čanj1<ga,Jl®|l ve|iko prijatelj-I pril°Žnost|a^ sem navadno za ’ S6s,avil kakšno pe

France Cerar je eden od tistih ljudi, ki je bil vedno močno vprežen v delo. Po službi se je namreč na veliko udejstvoval tudi v dramski skupini, v Fotokinu klubu Mavrica, kot eden organizatorjev številnih prireditev in zabav v Radomljah; je pa tudi dolgoletni član dveh pevskih zborov.
»Ko se zdaj oziram v preteklost, se mi zdi, da sem slabo igral. A prav slab nisem mogel biti, saj so me gledalci z veseljem prenašali .. .<•
Kot drugi mož v Fotokinu klubu Mavrica je skrbel tudi za izvirne
fef«« BC«ERA v IHANU
'8r,^a v Ihanu v stanovanjski
pi\ače in breza,k0-<io čas; vsai/ kB’ olje ,n kls-
SoUre. 1 ^an 0<I 9. do 20. ure, nedelja od 9. ^r'Poročair!!"0 ‘z^'ro buteljčnih vin.
plakate in za veliko drugih organizacijskih stvari. Številne plakate je priskrbel tudi drugim društvom, to pa bd rokopisa in oblikovanja, do natisa in dostave.
»Ko sem imel še kaj več časa, sem se rad podal na lov za novimi motivi... Zdaj, ko sem upokojenec, pa seveda tega časa nimam . . .«
Z ženo živita zadovoljno življenje na Škrjančevem, v neposredni bližini Papirnice Količevo. Žena mu je ves čas močno stala ob strani, zdaj pa se oba z velikim veseljem ukvarjata tudi z vnučki. Dva redno pazita, skupno pa jih imata kar sedem. Tako je posebno ob praznikih pri njih nadvse živahno.
»Trije od najinih štirih otrok so že preskrbljeni, mlajšemu pa bo treba pripraviti prostor na podstrešju ...«
Vse druga teče v redu, le Papirnica je vse bolj hrupna in vse bolj posega v njihov prostor. Skupaj z drugimi krajani so že oddali nekaj pritožb, pa je vse skupaj le bob ob steno. Morda bo imelo novo občinsko vodstvo za to kaj več posluha.
O Francetu Cerarju bi se dalo napisati veliko obsežno knjigo, toliko stvari je v življenju počel in toliko je dal družbi. Toda ker je po naravi skromen in ker ni nikdar silil v ospredje, mu bo že tale kratek pogovor veliko pomenil. Je pač tak, da raje vidi, da drugi opazijo njegovo delo in se sam nerad hvali.
Ivan Sivec
teniški klub domžale
Kidričeva 27 61230 Domžale
TAUBI ŠPORT
vabi šolanje V TENIS ČAMP
Pripravili ga bodo v športnem parku Mengeš — v času šolskih počitnic.
Čamp bo trajal dva tedna, vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 ure.
DNEVNI PROGRAM:
—	od 8.00 do 9.00 — prihod udeležencev in zajtrk
- od 9.00 do 12.30 - TENIŠKA ŠOLA in ostale športne aktivnosti
—	od 12.30 do 13.30 — kosilo
—	od 13.30 do 15.00 ure — predvajanje video kaset (risanke, otroški in mladinski filmi) oziroma ogled filma v kino Mengeš
—	ob 15.00 — zaključek dnevnega programa.
V	teniški šoli bodo udeleženci razdeljeni v posamezne starostne skupine in po predznanju, ki ga imajo. V posameznih skupinah bo na enem igrišču do 8 otrok s teniškim učiteljem.
Poleg tenisa se bomo vsakodnevno preizkušali v raznih drugih športnih aktivnostih: košarki, odbojki, nogometu, lokostrelstvu, squashu, katere bodo poučevali strokovnjaki s teh področij.
V	prvem tednu campa imamo v programu v petek po zajtrku, pa vse do kosila kopanje »na Belinki« z organiziranim prevozom.
V	drugem tednu pa gremo v petek, to je zadnji dan campa na zaključni izlet z avtobusom, na katerem bomo tekmovali v raznih družabnih igrah in izvedli podelitev priznanj vsem udeležencem.
Program TENIS CAMPA bo izveden v vsakem vremenu, ker imamo najete tudi zmogljivosti v teniški dvorani Fittop (tenis, squash) in nas slabo vreme ne bo oviralo.
CENA za posameznega udeleženca je 2.000,00 din.
V	ceni je vračunana celotna prehrana (zajtrk, kosilo), strokovno vodenje vseh dejavnosti, najetje zmogljivosti, avtobusni prevozi na kopanje in zaključni izlet, stroški priznanj s skupinsko fotografijo, vsak udeleženec pa dobi tudi majico.
PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE PO TELEFONU: (061)738-545 oziroma na naslovu: TAUBI ŠPORT — Marjan GOLOB, Zavrti 14, Mengeš.
VABLJENI!
Trimčkarji
za
zelenimi
mizami
Ob koncu aprila je Partizan Mengeš pripravil občinsko trimsko tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri tekmovalne skupine.
V kategoriji žensk so tekmovale predstavnice Partizana Mengeš in OŠ Trzin. Med mlajšimi člani do 30 let so nastopili predstavniki Partizana Jarše in Mengša, Indu-plati in Leka, enako tudi v kategoriji članov nad 30 let. Vsega skupaj je nastopilo 32 tekmovalcev.
Rezultati:
Ženske:
1.	Alenka Pirc, Partizan Mengeš
2.	Nada Javh, Partizan Mengeš
3.	Polona Kompare, Mengeš
4.	Zvonga Majdič, Partizan Mengeš
Člani do 30 let:
*. i-uu IlUIVtll, L, C K
2. Darko Tisaj, Partizan Mengeš 3—4. Janez Orehek, Partizan Jarše
Tom Ručaj, Partizan Jarše
Člani nad 30 let:
1.	R. Cerar, Partizan Jarše
2.	F. Zupanc, Partizan Jarše
3.	-4. T. Jugovič, Partizan Mengeš
M. Pipan, Induplati
Trimčkarji so pokazali dokaj kakovostno igro, le udeležba bi bila lahko še boljša, pohvaliti pa velja člane Partizana Mengeš, ki so tekmovanje dobro pripravili in bili tudi najštevilčnejši, saj je nastopilo kar 20 tekmovalcev.
MLAJ
Pri jurju, pred Trdinovo kletjo, pri Kebru ...
Čez poletje ne bo dolgočasno
Po avstrijskem vzoru je že pred leti, prvi pri nas, začel oživljati mrtvo poletno turistično sezono v naši občini znani glasbenik in organizator Silvo Šink iz Mengša. Za nedeljske dopoldanske glasbene matineje si je tedaj prislužil tudi Zlati slamnik našega glasila. Njegova pobuda je letos padla na plodna tla kar na treh koncih: s Polko pred kosilom je začela gostilna Pri jurju v Preserjah, pridružila pa se ji je tudi Trdinova klet z nedeljsko dopoldansko Glasbeno matinejo pred Trdinovo kletjo, oz. pred gostiščem Janeza Mohoriča v Mengšu ter ob petkih z glasbenim nastopom popolarnega ansambla tudi Pri Kebru v Domžalah.
Silvo Šink je ob tem povedal tudi nekaj podrobnosti za prireditev v Mengšu. Glasbena matineja bo potekala vsako nedeljo, ob vsakem vremenu — če bo vreme slabo, bo ansambel nastopil pod odrom Kulturnega doma, kjer je prostora tudi za več kot sto obiskovalcev — na prireditvi pa bodo nastopali sami najboljši slovenski ansambli domače glasbe, od Negeljna do Petriča, Štirih kovačev, Mengeške godbe s Triom 3 (Hervinova skupina), pa do Fantov iz Oplotnice, Fantje z vseh vetrov, Slovenija, Mihelič, Slovenski muzikantje, Zajc s Kopitarjem, Stoparji, Lipa, Celjski instrumentalni ansambel, ans. Marela, Na sončni
strani Alp in nazadnje, na finalu — še veliko presenečenje, ki pa je zaenkrat še skrivnost. Vsakokrat bo tudi tekmovanje v pitju piva (tako kot je tudi pri jurju v Preserjah), lepe nagrade prispeva tudi Janez Mohorič (celoletna malica), svoj lonček pa je dodal tudi Silvo, saj bo enega tekmovalca na svoje stroške popeljal jeseni na Oktober-fest v Miinchen.
Tudi ob sobotah bo pred Trdinovo kletjo veselo, saj bodo nastopali zabavni ansambli, k pomoči pa so povabili tudi mengeške godbenike in gasilce, tako da bo nekaj ob dobrem obisku kanilo tudi v njihovo dobro. Silvo Šink nastopa v vlogi glasbenega organizatorja, Janez Mohorič pa v mengeškem primeru kot gostinec, ki bo poskrbel, da ne bo nihče žejen in lačen odšel domov. Verjetno bo v Mengšu tudi predstavitev enega od zmagovalnih ansamblov z Lojtrce domačih, kar je obljubil organizator Radia Ljubljana Igor Otavnik. Torej bo v domžalski občini čez poletje glasbe na pretek — seveda ob številnih drugih prireditvah in veselicah — tako da ne bomo mogli tarnati nad mrtvilom. Zdrava konkurenca pa lahko prinese samo boljšo kvaliteto tudi na tem področju, Mengšu in okolici pa potrdi kratico EGS — evropsko glasbeno središče.
I. Sivec
1. julija k Repanšku
Godci obeh občin na plan
Vsem tistim številnim godcem, ki sprašujete po telefonu ali osebno, kdaj bo letos prireditev Po domače pri Repanšku in s tem v zvezi tudi medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev, povejmo, da bo to ob koncu junija, oz. prvo nedeljo julija. »Po domače pri Repanšku« se bo začelo v petek, 29. junija z veliko gala predstavo pod kostanji, saj bo Boris Kopitar tja pripeljal kopico najboljših domačih ansamblov, s Slakom na čelu, zraven pa še vse pare z ljubljanske mednarodne ohceti in bo tu potekal OHCETNI VIDEOMEH. V soboto bo preprosto rajanje, v nedeljo popoldne ob 16.00 pa bo spet steklo medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev. Tokrat že šestič.
Tudi letos bo tekmovanje potekalo s pomočjo ZKO Domžale in Kamnik, glavni organizatorji pa so seveda Repanškovi, ob pomoči številnih obrtnikov in podjetij, ki bodo tekmovanje spet podprli z lepimi nagradami. Lani je najmanj vsak drugi tekmovalec po kakšnem ključu dobil nagrado in tako bo tudi letos. Seveda pa bodo vsi dobili tudi priznanja in tudi nekaj za pod zob, tako da bo tekmovanje lažje teklo. Letos ga bo vodil znani humorist in vsestranski napovedovalec, znan tako z radia kot iz časopisov, Franc Pestotnik-Podokničar, po tekmovanju pa vas bodo zabavali člani priljubljenega ansambla Nagelj.
Godci vseh starosti in spolov, 1. julija torej na svidenje pod Repanškovimi kostanji. Prijave bomo sprejemali od 14. ure dalje. Komisija, kateri bo letos predsedoval znani glasbenik, avtor sklad in ravnatelj kamniške Glasbene šole Franci Lipičnik, bo ocenjevala tako izvirnost kot virtuoznost izvajanja, nikogar pa naj nastopa ne bo strah, saj je glavni namen tudi VI. medobčinskega tekmovanja ljudskih godcev, da bi se vsi dobro počutili, tako izvajalci kot številni gledalci, ki so doslej že petkrat do zadnjega kotička napolnili Repanškovo dvorišče.
Program koncertov Groblje 1990
V	sklopu koncertov Groblje 1990 so se predstavile že skupine
— vokalna skupina AVE
— Dekliški pevski zbor KD Domžale
— Andrej Grafenauer na kitari.
V	torek, 19. junija 1990 ob 20. uri se bo predstavil PIHALNI KVINTET RTV Ljubljana v sestavi Jože Pogačnik — flavta, Božo Rogelja — oboa, Alojz Zupan — klarinet, Jože Falont — rog, Jože Banič — fagot.
V	torek, 26. junija 1990 ob 20. uri se bodo predstavili člani Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik na godalih. Solisti bodo: Matej Zupan — flavta, Branka Bečaj — violina, Helena Burja — violina, Marjeta Tekavec — violina, Marjeta Orešnik — violončelo, Meta Galien — čembalo, dirigent Tomaž Habe.
mm
Avstrijski nogometaši v Domžalah. V minulem mesecu sta gostovali v Domžalah kadetska in članska nogometna vrsta Koroške, ki se je srečala z reprezentancama. Med člani so zmagali Korošci, kadeti pa so se razšli z neodločenim izidom. Na sliki kadeti obeh reprezentanc.
Dve novi skakalnici s plastično maso v Ihanu _ velika pridobitev za skakalni šport v občini:
Skoki »na snegu«poleti
N
Smučarski klub Ihan, selekcija za skoke se je pred šestimi leti. ponovno odločila oživiti skakalno dejavnost v Ihanu. Pod vodstvom prizadevnega predsednika kluba Jožeta Repeta ml. in trenerja Saša Kurenta se je pričelo delati z mladimi tekmovalci, istočasno pa z različnimi akcijami nabirati finančna sredstva za nemoteno delo kluba. Uspehi niso izostali in klub se je v teh letih močno okrepil; tako po organizacijski, kot tudi po tekmovalni strani.
v_________________________y
Funkcionarji so v glavnem starši
V klubu dela aktivno 28 članov, ki so večinoma starši otrok in bivši tekmovalci. Tekmovalcev je v klubu 12 in so večinoma v kategoriji mlajših pionirjev in starejših pionirjev. Močno primanjkuje otrok — tekmovalcev letnika 1982 in 1983 ter za naslednjo sezono letnika 1984; pač glede na to, da so bile zadnje tri zime zelene in ni bilo pogojev za delo na snegu.
Zaradi zelenih zim — plastične skakalnice
Zelene zime so bile tudi razlog, da je v klubu vzniknila ideja, da se pristopi h gradnji plastičnih skakalnic in sicer 5,12 in 22 metrskih. Veliko prostovoljnih ur članov je bilo potrebno, da so bila izvedena zemeljska dela — izkopi za nalet in nasipi za doskočišče. Rednih finančnih sredstev klub ni dobival in si je pomagal s priložnostnimi akcijami in s sredstvi, ki so jih namenjale delovne organizacije.
Plastiko, ki je bila največja postavka, je zagotovil Planiški komite iz svojih sredstev za razvoj množične skakalne dejavnosti. Načrte za skakalnice sta izdelala tovariša Mlakar in Giacomelli.
Še vrsta drugih objektov
Z gradnjo skakalnic je potekala tudi gradnja hišice — doma, v katerem bodo najemniški prostori za delo kluba in sicer — dvona-menski prostor namenjen za garažo kombija in vadbo otrok, skladišče opreme, sanitarije in klubska soba s pisarno. Dom je dograjen do IV. gradbene faze in ga delno že uporabljajo, sedaj pa je potrebno še izvesti zaključna dela in ga opremiti.
Kdo vse je pomagal?
Za to so bila potrebna velika finančna sredstva, ki so jih prizadevni klubski člani dobili v delovnih organizacijah; Tosama Domžale, Emona Prašičereja Ihan, Slovenijales Domžale, Papirnica Količevo, Komunalno podjetje Domžale, GIP Beton Domžale, Metalka Domžale, Napredek Domžale ter od obrtnikov: izdelava peciva F. Plešec, Janez Klopčič — zidarstvo, zidarska in fasadarska dela, žagarstvo B. Srebotnjak Dob.
Veliko pomoč je klub užival tudi od svojega glavnega sponzorja Termita iz Ihana, katerega ime klub tudi nosi.
V zadnjem času dobiva klub tudi izdatnejšo finančno pomoč od TTKS in krajevne skupnosti Ihan.
V počastitev občinskega praznika je klub 26. maja 1990 organiziral tekmovanje v smučarskih skokih za pionirje, kategorije C, 8 in A na novih 12 in 22 metrskih skakalnicah in s tem tekmovanjem tudi predal skakalnici svojemu namenu.
Šele na začetku
Klub pa ne misli zaspati na osvojenih lovorikah, saj je šele na polovici poti. V načrtu ima še rekonstrukcijo 45 metrske Bloudkove skakalnice s povečavo na 55 metrov, saj je prav ta skakalnica potrebna za delo mladih — starejših pionirjev in mladincev. Za rekonstrukcijo 45 metrske skakalnice pa so potrebne večje prostorske korekcije, za kar pa že potrebujejo ureditveni načrt, za katerega že pripravljajo izhodiščne načrte. Pri tem sta veliko pomagala Geodetski zavod Domžale in Razvojni zavod Domžale. Skupaj s smučarskim klubom Domžale — alpsko smučanje in sekcijo za teke smučarskega kluba Ihan, se načrtuje kompleksna ureditev tega
predela z ureditvenim načrtom. Cilj tega ureditvenega načrta je prostorsko izboljšati smučarski center z vsemi dejavnostmi s poudarkom na zagotavljanju pogojev za smučanje tudi v zelenih zimah — snežni topovi, plastika itd. S tem bi močno približali te lepe dejavnosti našim občanom.
Kje ste, mladi?
Ob vseh navedenih ciljih pa ne smemo mimo bistvenega in to je čimvečjega števila otrok, ki bodo na novih skakalnicah, ki so bistveno bolj varne, preizkušali svoje moči in znanje. Zato bo klub konec meseca junija in v začetku julija organiziral tečaj za začetnike in sicer letnike 1983,1984 in 1982. Zato poz varno vse starše otrok, ki se zanimajo za smučarske skoke, da z obiskom na skakalnici (pozive bodo otroci dobili v mali šoli in osnovni šoli) omogočijo spoznavanje te prelepe, a garaške smučarske discipline. Za začetek lahko otroci uporabljajo opremo za alpsko smučanje. Podrobnejši podatki bodo posredovani z razpisom.
Na manjši skakalnici se lahko preizkušajo čisto mladi navdušenci skakalnega športa.
!
10 let teniškega kluba Univerzale Domžale:
Piva teniška igrišča so bila ob Bistrici
Ob otvoritvi novih skakalnic so povedali:
Lep center za vzgojo mladih skakalcev
Stane Kepic, predsednik SK Termit Ihan:
Janez Klopčič, funkcionar v SK Termit Ihan:
Člani društva so doslej oprmj ogromno dela. Med drugini s01* la opravljena velika zemeljsko 0 la s posegom, zgrajena I«1 konstrukcija skakalnice, novoterm, folija, mreže, opK™! na montaža plastike. Zgradil|s* . dom (7x8 m), kjer bo podstre izkoriščeno v večnamenski P štor, v domu pa smo pridobili “ ( garažo prostor za športna oro« skladišče za smuči, pisarne.zo^ vili smo ogromno površin, opro* t
drenažo, nasuli parkirišča, oi^ okolico, počistili stare - op«" več kot 5000 prostovoljnih ur. ” lektiv, ki šteje 15 članov, to F stih, najbolj delavnih, je op«« ^ resnično veliko delo.
Ta tekma je za nas velikega pomena, poseben pomen pa smo ji skušali dati tudi s tem, da hkrati odpiramo skakalnici v počastitev našega občinskega praznika. Skakalnici sta neobhoden pogoj za kontinuirano delo v našem klubu, saj bi zime brez snega sicer pomenile konec naše smučarske dejavnosti. Ponovno bi želel poudariti pomoč in delež delovnih organizacij, ki so nam resnično veliko pomagale. Vsi krajani smo lahko ponosni na ta nastajajoči smučarski tekmovalni in rekreacijski center.
Zdenek Remza, trener v Elektrotehna — Ilirija:	^
V Ihanu je nastal	-
center, ki smo ga veseli v^ kot tekmovalci in trenerji u	rc
mo s skakalnim športom-	^
naj bo le začetek, saj sta tu	^
kalnici le za pionirje oz. tekmovalce. Nujno Potr, |’i,[ sedaj ureditev večje	M
bo urejena tudi ta, poKif1 skakalni center, kakršnih jr v Sloveniji. Bravo, Ihana!
Na prvi tekmi na novih dveh skakalnicah s plastično maso za pokal Elektrotehne (na 12- in 22-metrski) se je zbralo 53 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov. Tekmovanje so pripravili v treh kategorijah do 9,	11 in
13 let.
9,50), 2. Rupše
i.6 !9.’
I61,t> tv,
3. B. Križaj (vsi El. H.) 13 v
Peterk1
(9,25,	9,25),	_4. E--50)t
(Term. Mor.) 137,9 (8.
5. Bilban (Dol) 135,2	(
6,75); do II let (K-22):J-Lr9, (El. II.) 174,2	(l8£ i65).
3! Gostič 161,8 (17,5, l8)’n(|7, čili (vsi Term. Mor.) J'*’147,5
Zmagovalci so postali: pri pionirjih do 9 let Klemen Hr-nja, do 11 let Samo Lazar (oba El. II.), do 13 let pa Primož Peterka (Termit Moravče).
REZULTATI: do 9 let (K-12 m); I. K. Hrnja 168,4 (9,75,
17), 5. Vrhovnik (EL lO,; m): (16, 15,5); do lil* (K-^or.)

L P. Peterka
188,2 (19,5, 20,5), ^'. (ob3 181,4 (19, 19,5), 3. LesnlK lCf. El. II.) 176,3(18,5, 19.5), 4 l8), rar (Term. Mor.) 174,5 (1, .jj, 5. Guna (Zagorje) 172, 17,5).
da
Irena Perne — državna rekorderka
Boštjan Kralj — lani zlat, letos srebrn
Z"
Tenis so ob Kamniški Bistrici, kot vedo povedati kronisti, igrali že med obema vojnama in sicer Tirolci, fabrikanti in drugi . . .
Dolga leta tega športa nato niso igrali vse do sedemdesetih let. Tedaj so stekle aktivnosti za izgradnjo novih teniških igrišč. Le-ta so bila z veliko delavnostjo prvih organizatorjev teniškega športa v Domžalah tudi zgrajena.
^---------------------------------------------------------
Teniški klub Univerzale Domžale ima danec ca. 200 članov, od tega je aktivnih več kot polovica. 10 let je kratka doba, posebej za kakovostno uveljavitev. Kljub temu pa se je v tem obdobju klub potrdil tako organizacijsko kot tudi tekmovalno. Največji športni uspeh je gotovo plasiranje leta 1990. v 1. slovensko ligo, to pa pomeni biti med 10 najboljšimi slovenskimi klubi. Ta uspeh, prodor v 1. slovensko teniško ligo, o kateri smo že pisali, so dosegli tekmovalci:
Sašo Svoljšak — kapetan
Iztok Orehek
Brane Svetlin
Sašo štiftar
Tone Prešeren
Davor Vrančič
Gregor Šket
Ves čas klub temelji svojo aktivnost na delu z mladimi, zato so v klubu nastavili tudi profesionalnega trenerja Aleša Bergerja iz Ljubljane. Z njegovim prihodom se kažejo kakovostni premiki tudi v tekmovalnem pogledu, vse to pa ponuja dobro perspektivo za delovanje in obstoj kluba tudi v prihodnje.
Osnova je torej delo z mladimi — kar je zdravo jedro delovanja, za katerega so se v klubu zavestno odločili. Mladi tekmovalci pionirske vrste že dosegajo vidne uvrstitve na tekmovanjih po Sloveniji in Jugoslaviji. Tekmovalci pionirske tekmovalne vrste so tile:
— Andrej Kraševec — Gregor Mulej
— Boštjan Jerman
— Matej Auda
— Miha Mikek
— Igor Klep
— Igor Ogrinc
—	in Maja Meglič
Trener uspešne tekmovalne vrste je Aleš Berger.
In kakšni so posamični uspehi mladih teniških mušketirjev?
Andrej KRAŠEVEC, (letnik 1979): osvojitev 5.-8. mesta v Celju — odprto prvenstvo,
—	5.-8. mesto na odprtem prvenstvu Maribor,
—	uvrstitev med 32 najboljših na državnem prvenstvu v Mengšu.
Gregor MULEJ (letnik 1978): — uvrstitev med 32. najboljših na državnem prvenstvu v Mengšu
—	5.-8. mesto na odprtem prvenstvu v Mariboru
Matjaž PREŠEREN (letnik 1977): — uvrstitev med 32. najboljših na turnirjih
Ti mladi tekmovalci in začetni uspehi že v najmlajših kategorijah so porok za kakovostni dvig tudi v prihodnje. Delo v klubu, zasnovano na profesionalnem pristopu, pa daje obete tudi za kakovostno napredovanje drugih. Poleg te tekmovalne vrste v klubu uspešno deluje še- več skupin, v katere so tekmovalci razvrščeni po kvaliteti in starosti. V tekmovalni šport je tako vključeno vsega .ca. 40—50 otrok
Generalni sponzor Teniškega kluba Univerzale Domžale je tovarna Univerzale, ki oblači v
celoti tekmovalne vrste kluba. To za tovarno pomeni veliko' gmotno in moralno obvezo, zato v TK Univerzale Domžale upajo, da se bo tovarni z tekmovalnimi rezultati kluba ta njihov vložek vrnil. V klubu so zadovoljni, saj se pozna tudi delo
preko cele zime. Dvoransko delo s trenerjem (vsak drugi dan) z devetimi tekmovalci pa kaže na ambicije, da bi dosegli še kaj več. Kot je zastavljeno, smo prepričani, da je tisto »več« že blizu.
B.-N,
Tekmovanje v umetnostnem kotalkanju — domžalski slamnik 1990
Ljubitelji enega izmed najbolj atraktivnih športov bodo sredi tega meseca prav gotovo prišli na svoj račun. V soboto, 16. in nedeljo, 17. junija bo v hali Komunalnega centra Domžale prizorišče tradicionalnega odprtega prvenstva v umetnostnem kotalkanju za »DOMŽALSKI SLAMNIK«. Tekmovanje organizira domači klub, ki je s svojim prizadevnim delom že zagotovil udeležbo 130 tekmovalcev, od tega bodo tudi tekmovalci iz zamejstva. Tekmovanje bo potekalo v šestih starostnih kategorijah. Pričetek tekmovanja bo v soboto ob 18,30, nadaljevanje pa v nedeljo ob 8. in 15. uri.
Domžalski kotalkarji pa bodo dne 23. in 24. junija nastopili tudi na odprtem mednarodnem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju »GORIŠKA VRTNICA 90« v Novi Gorici in se potrudili za kar najboljše uvrstitve.
Irena Perne, 18-letna dijakinja srednje agroživilske Šole v Kamniku, je kategorizirana kot perspektivna športnica in je članica republiške strelske reprezentance. S streljanjem v SD Trzin se ukvarja že od 5 razreda osnovne šole. Že kot mladinka je osvojila naziv mojstra strelca, ki ga podeljuje Strelska zveza Slovenije. Letos je osvojila v različnih disciplinah že tri druga mesta na republiških prvenstvih, njen največji uspeh pa je vsekakor osvojitev drugega mesta na državnem prvenstvu v Smederevu. Postavila je nov državni rekord skupaj s strelko SD Zenica Radonjič Nado. Obe sta nastreljali odličnih 375 krogov. To je rezultat, s katerim se lahko pohvalijo le redki člani v Sloveniji. Naj še povemo, da je na državnem prvenstvu tekmovalo kar 132 mladink in 30 ekip iz vseh republik in pokrajin. Škoda, da je zadnji trenutek odpovedala udeležbo v ekipi Trzina Nuša Bratovž, saj bi lahko ob njenem dobrem streljanju in ob uspešnem nastopu Tatjane Mušič, ki je dosegla 355 krogov, ekipa mladink posegla celo po kolajni.
Boštjan je dijak 4. letnika srednje elektrotehniške šole v Ljubljani. Tudi on se je začel ukvarjati s strelskim športom kot pionir. Še posebno v letošnji strelski sezoni je s svojim resnim in odgovornim pristopom k delu pokazal vsem kako se je potrebno boriti, če želiš ostati na vrhu. To mu je tudi uspelo, saj je velik del njegove zasluge, da je članska ekipa po napornih devetih kolih prve republiške lige v finalu osvojila prvo



■UMI

RflZGlflJI, OBJflUE, RRZPIJI
reij
jnštruiram matematiko, „ niu0^11 0snove elektroteh-^Telefon: 738-662.
Mali oglasi
Sprejmem kakršnokoli delo na domu. Šifra:	»POPOL-
DAN«.
Domžalah in okolici iš-em garsonjero ali enosob-o stanovanje. Ponudbe na Ie'Jon: 323-451 int. 460 od 16 30 u^e, sredah do
RABITE MORDA TAPETNIŠKE USLUGE?
okolici Domžal naja-H,rm. ' sobo s souporabo n,, 'H kopalnice. Ponudbe
odie e,fon 323-451 int- 460
(j0	15. ure, ob sredah
Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapi-son, itison, tapete, zavese. SEVER Peter Tapetništvo dekoracije, Šmarca
telefon: 832-951
! rcd^i"'^0 upokojenko za jH liije ’ x tedensko čiščenje
*cENTE°R«dbe P°d 5ifr°
Uče
jv.. enemo * ^ tedensko pomoč ^ ^ev3i(.P0^lnjstvu' Telefonska
^t:13-142 v p°poidan'
parcelo 3000 mi.
Vabimo vas na obiranje rdečega in črnega ribeza, ki se bo predvidoma začel 16. junija.
Posebej vabimo srednješolsko mladino, sposobne upokojence, ki ribez lahko nabirajo za svoje potrebe oz. proti nagradi.
Vse informacije lahko dobite na naslovu: DOBELO 10 oziroma po telefonu 453-555 samo popoldan.
Združite prijetno s koristnim!
P0boeiJ?dayod’sončna le8a
dam T , Llmbarske gore pro-od |'2 'e|efon: (061) 712-993 dalje ° '3' ure 'n od ure
Poceni prodam otroški italijanski voziček in stolček TRI P TRAP. Informacije na naslovu:	Franc LONČARlCEK,
Ljubljanska 81, Domžale.

genska prodaja
in OTROŠKE Infekcije
mm

P^LICite NAS!

na vaš dom, vam svetujemo in pomagamo pri ' ‘fcbiri zaves in otroške konfekcije.
i2|SSA
(061) 711-302 od 13. ure dalje.
d. o. o.
I ll'hKT,’0N^DPR0D*JO' SERVISIRANJE '“C.! ?PREME ^ ANTENSKIH £ I	0,o. Slr«n»ko 8 —	rnsi
HITRO
POCENI
^VisirAnje
VRST;
! IN MONTAŽO
“r"cl"E IN ANTENSKIH SISTEMOV ^KS 8,r*n*kB 8 — T*l»lon (081) 723 021
LUZIVNA PRODAJA SATELITSKIH SISTEMOV
r"v'
DRAKE	’^	^
P R ODA JA M O N T A 2 A SERVIS
VSEH VRST ANTENSKIH SISTEMOV
723-021
Rilade po srcu ‘ Podjetne po duši vesele po naravi
ža !'t?re^ne v ljubezni It Suhe 'n debele J^de in velike
skr i vel,ke
• V na . a Za vsakogar, ki razvedrila si želi. ete:	ednjiH mesecih lahko od nas pričaku-
d^lniške p0cJtaciie P'jač znanih proizvajalcev 0re z znanimi osebami
OSC
vsak n ° stara alt mlada
be|V ^fatkenfk V AGROBAR rada-4 ?a toča in- ° za veselo razpoloženje poskr-Pultom tudi gospa Šerbi.
lT
1 Oj '	•	-
U 0_L!J

d
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE P.o. NOVO MESTO
Gradbena operativa Ljubljana
Obveščamo vse cenjene bralce, da bomo v centru Domžal, v zazidalnem otoku CO 1 pristopili k realizaciji projekta HOTEL DOMŽALE.
Fazno bomo zgradili večnamenski objekt z uporabno površino 20.000 m2. Projekt ponuja možnosti za opravljanje različnih dejavnosti oz. programov kot so:
—	hotelski program: prenočišča, restavracija
—	gostinski program:	kavarna, pizzerija, pivnica,
dnevni bar, hitra prehrana, slaščičarna, mini kasino
—	poslovni program: predstavništva, biroji, izložbe, agencije, avto saloni, pisarne, banka, menjalnica, kongresna dvorana
—	trgovski program: trgovine, butiki, galerije, posredništvo, mini market
—	fitness program: športna medicina, lepotilni salon, trim kabinet, masaža
—	storitveni program: avto servis, avto pralnica
—	javni program: garažna hiša, varstvo otrok, upravne službe, parkirišča
Kupcem posameznih prostorov, sovlagateljem v projekt, investitorjem posameznega dela in najemnikom (zakupnikom) bomo prilagodili oblike poslovnega sodelovanja.
Vabimo vse zainteresirane podjetnike, da se s svojimi željami in potrebami vključite v oblikovanje mestnega središča že v fazi projektiranja.
Podrobne informacije o rokih realizacije projekta, možnih prijavah in sklepanju predpogodb dobite osebno na naslovu:
CIP PIONIR NOVO MESTO GRADBENA OPERATIVA UUBUANA Partizanska 19, Ljubljana
ali po
telefonu 061/441-945 in 061/442-177 int. 23 telexu 31 881 telefaxu 061/442-956
V oričakovaniu vašega obiska se priporočamo!
ODBOR BORCEV II. TANKOVSKE BRIGADE USTANOVLJENE V ZSSR Kranj, Snedičeva 12
PROSI
vse še živeče borce brigade, da sporočijo svoj natančni sedanji naslov ODBORU SKUPNOSTI BORCEV II. TB, SNEDIČEVA 12. KOKRICA, 64000 KRANJ, lahko pa ga sporočite tudi po telefonu 27-511 (064).
Nove naslove potrebujemo zaradi evidence števila udeležencev Skupnosti borcev na proslavi, ki bo 12. julija 1990 v kasarni SUB France Prešeren v Kranju, Cesta JLA.
Predsednik Odbora:
Ivan Janez Orehek
PAPIRNICA KOLIČEVO Papirniška 1, Količevo DOMŽALE
Objavljamo prodajo rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja v bivšem Samskem domu Domžale, Ulica talcev 19 c (bivši internat usnjarske šole).
Prodaja bo v Četrtek 28. in petek 29. 6. 90. od 14. do 16. ure na navedenem naslovu.
Prodaja se bo vršila po načelu videno-plačano-prevzeto.
V prodaji bodo naslednji rabljeni predmeti v večjih ali
manjših količinah:
hladilnik 450 litrov
elek. peč — slaščičarska
kotel plinski 200 1
prekucna ponev 90 1
kotel plinski 200 1
pult za posodo ploč. 190 x 70
pult hladilni ploč. 190x70
servisni pult ogrevalni 190x70
pomivalni stroj 5784-1WP590/2
stol skaj črn — žel. ogr.
stol črn skaj kov. ogr.
miza siva ultr. 120x60
miza siv ultr. 156 x 78
miza klubska 120x60
omare za shranjevanje 100x55
klop lesena 300 x 40 x 42	v
postelja pograd
stol z železnim ogrodjem
omara enodelna
miza rdeča 80 x 80
šivalni stroj s prib.
blazine povštri
jogiji
likalnik
pekači litoželezni pladnji
skodelice steklene postelja
miza rjav ultrap. — razne dimenzije odeje
0*Oči;v
alec
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
DOMŽALE
SIMONA JENKA
Kam bomo šli na izlete ...
Doslej smo po programu izvedli dva izleta, pred nami pa so še naslednji:
1.28.
2. 6.
3.	12.
4.	19.
5.	9.
6.23. 7. 7.
6.	1990: Gorica (Italija), Lipica (ogied nastopa šola-
nih konj)
kosilo pri Simšiču v Razdrtem (kmečki turizem)
7.	1990: Srečanje upokojencev na Rogli
7. 1990: Novo mesto (ogled muzeja), Šmarješke Toplice
(ogled trgovin)
kosilo v Smarjeti pri Pirkoviču
7.	1990: Bohinj, Bled (kosilo na Črnivcu)
8.	1990: Kranjska gora, Trbiž, Predil, Trenta, Bovec,
Idrija (čipke)
8.	1990: Škofja Loka (muzej), Dražgoše, Kropa (mu-
zej) Radovljica. Kosilo na Črnivcu
9.	1990 — petek: Kočevje, Delnice, Kraljeviča, otok
Krk
8. 4. 10. 1990: Nova Gorica, Gorica, Zemono (razstava pohištva)
kosilo na Vrhniki pri Turšiču, ogled Cankarjevega doma.
Vplačila sprejemamo mesec dni pred posameznimi izleti in to: ponedeljek in petek od 9. do 12. ure.
Na izlete vabimo tudi člane društev Radomlje, Mengeš, Lukovica, Moravče.
Prosimo, poravnajte tudi članarino za leto 1990, če je še niste.
Pozdrav in nasvidenje na izletih!
Društvo upokojencev Domžale
VDO Biotehniška fakulteta VTOZD ZA ŽIVINOREJO Groblje 3 61230 DOMŽALE
Mlajšemu upokojencu, ki ima bivališče na Rodici ali bližnji okolici, nudimo honorarno zaposlitev v popoldanskem in nočnem času.
Kandidate vabimo na razgovor v kadrovsko službo na Rodici, Groblje 3, tel.: 721-703.
ZABOJNIKI SO ŠE NA VOLJO
Krajevna skupnost Mengeš obvešča, da ima še na zalogi 20 kom zabojnikov za smeti po ugodni ceni. Krajani, ki še nimajo zabojnikov, jih lahko kupijo na sedežu krajevne skupnosti.
KS Mengeš
DIATI DOMŽALE
VABILO
Vse člane DIATI ter druge izumitelje in avtorje tehničnih izboljšav vabimo na
Občni zbor društva
ki bo v torek, 19. junija 1990 ob 12. uri v prostorih Knjižnice Domžale.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.	Izvolitev delovnih teles
2.	Poročila o delovanju društva
—	poročilo o delu
—	finančno poročilo
—	poročilo nadzornega odbora
3.	Razrešnica staremu Izvršnemu odboru in Nadzornemu odboru ter izvolitev novih članov Izvršnega odbora ter Nadzornega odbora
4.	Program dela ter razširitev dejavnosti društva
5.	Predavanje o inovacijski dejavnosti v podjetjih občine Domžale
6- Razno	PREDSEDNIK DRUŠTVA
Franc ROŽIČ, I. r.
TRGOVINE KZ EMONA IMAJO DRUGAČEN DELOVNI ČAS
Ali že veste, da ima KZ Emona spremenjen delovni čas v svojih prodajalnah in sicer:
ZE Domžale-Jarše: ponedeljek in četrtek od 7. do 17. ure, torek, sreda, petek od 7. do 14.30, sobota od 7. do 12. ure.
ZE Lukovica: vsak dan NON STOP od 7. do 19. ure. sobota od 7. do 12. ure
ZE MORAVČE: ponedeljek, torek, četrtek od 7. do 15. ure, sreda, petek od 7. do 16. ure.
VRTIČKAR-SPD Domžale: vsak dan NON STOP od 9. do 18.30, sobota od 8. do 12. ure.
Za obisk se toplo priporočamo!
Kinološko društvo Domžale organizira 6., 7. in 8. julija ogled svetovne razstave psov v Brnu na Cehoslovaškem.
Odhod z avtobusom 5. 7. 1990 zvečer, prihod v Domžale v nedeljo 8. 7. 1990 zvečer.
Cena izleta je ca. 800 din, v ceni je vštet prevoz, nastanitev in dva polpenziona.
Prijave v kuverti, označeni z napisom »Brno« oddajte do 25.6. 1990 v veleblagovnici Napredek na oddelku trafika.
V prijavi navedite število oseb, ki se bodo izleta udeležile, navedite tudi telefonsko številko doma ali v službi in priložite dopisnico z vašim naslovom.
Pozdrav!
Kinološko društvo Domžale
TUDI V DOMŽALAH Kolodvorska 1 trgovina PANDA
Nudimo vam raznovrstna oblačila za moške in ženske ter otroke po 10 do 20 odstotkov nižjih cenah kot v Italiji.
Delovni čas: vsak dan od 9. do 15. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
MENGO, d.o.o.,
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
IN INOVACIJE
direktor mgr. Tomaž ŠTEBE
Hribarjeva 35 61234 Mengeš tel. (061) 737-160
VABILO
ZA DELO NA APLIKATIVNIH IN RAZVOJNIH TEHNIČNIH RAČUNALNIŠKIH IN ELEKTRONSKIH PROJEKTIH
Iščemo dva stalna zunanja sodelavca, po možnosti iz neposredne okolice, za delo na realizaciji aplikativnih projektov in razvojnih nalog. Uspešno delo, sodelovanje in pristnost v odnosih do sodelavcev in naročnikov lahko vodi v dogovor o stalni zaposlitvi. Možna je pomoč pri določanju teme in financiranju realizacije diplomske naloge ali magisterija. Zagotovljeno je izobraževanje in neposreden stik s tujimi partnerji. Zaželjeno je znanje programiranja v C jeziku in asem-blerju in veselje ter vztrajnost za delo na zahtevnih tehničnih sistemih.
SIBON, d.o.o. Domžale, prireja v juliju dvotedenske tečaje angleščine in računalništva za šolsko mladino. Tečaji bodo potekali po preizkušenih video in audio metodah. Vodili jih bodo izkušeni predavatelji. Tečaji za mlajše učence bodo začetni, za učence od 5. razreda dalje pa izpopolnjevalni in prilagojeni tudi tistim s šibkejšim šolskim znanjem, ki jim je treba vzbuditi veselje in zanimanje za jezik in hkrati njihovo znanje izpopolniti, da bodo v novem šolskem letu lahko uspešneje nadaljevali z učenjem.
Informacije po telefonu 061-722-619 od 18. do 22. ure. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami.
S podobnimi in še pestrejšimi tečaji angleškega in nemškega jezika in računalništva za mladino in odrasle bomo nadaljevali tudi v jeseni. Zagotovite si prosto mesto vnaprej s predprijavo.
Marija Brežan, V. Vlahoviča 2 B
AVTO ŠOLA MIKANEC, D.O.O. Domžale, Prešernova 38 telefon 721-947
Željko zna naučiti...
Vabi v tečaj cestno prometnih predpisov, ki bo potekal v mesecu juniju. Cena tečaja je 400,00 din. Literaturo dobite na tečaju. Istočasno organizirajo tudi tečaj prve pomoči oziroma izpite prve medicinske pomoči. Vsa predavanja bodo potekala na Srednji kovinarski in galanterijski šoli v Domžalah.
V mesecu juniju bodo potekale tudi vse praktične vožnje na vozilih Jugo 45 AX in renault 9 GTL. Cena za eno uro praktične vožnje je 160,00 din, kar je manj, kot so cene drugje.
Vse informacije dobite v pisarni na Ljubljanski 102 (bivša stavba milice) v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure, ali po telefonu 721-947.
Pridite, naučili vas bodo hitro in kvalitetno!
m
Napredek Domžale Trgovsko gostinsko podjetje, f
61230 Domžal«, IjuMianaka 64. T«l«fon n c (061) 721 531. komercialni »«Mor (061)721 111, 712173. »kladiMa Jarke (061) 712173, 721262 Tata« 31764 NAPRCD VU Talala* (061) 713364. Žiro račun 50120-602 0011
Napredek Domžale sporoča svojim kupcem:
Najcenejše od cenejšega ...
V juniju smo pripravili posebno ponudbo v naših prehrambenih trgovinah. Kar 60 vrst blaga lahko kupite po »Napredkovih cenah«.
Posebno priporočamo:	din
sladkor kristal 2 kg	22,20
jedilno olje 1 1 Helios	14,90
pivo Grand 1 /2 1	7,00
pivo Zlatorog 1/2 1	7.00
namizno belo vino 1 1	16,20
vino Laški rizling 1 1 Ptuj	20,50
rdeče vino Dar jeseni 1 1	15,40
sadni sirup malina	24,70
rum 1 1	58,40
konzerva tuna fileti	23.10
kava 100 gr cela Delikates	9,60
kava 1 kg cela Delikates	98,00
mehčalec za perilo	68,10
toaletni papir	40,80
pralni prašek Oskar	59,70
V poslovnih enotah KURIVO, KOVINAR IN BARVE LAKI smo večini blaga znižali cene v sodelovanju z dobavitelji.	
Izredno ugodne pa so cene:
—	keramične ploščice Keramix
—	peči za centralno ogrevanje Ferromoto
—	samokolnice, okna INO, modularni blok
—	vsi proizvodi Belinke, mivka, pesek, cement
Priporočamo tudi nakup premoga. Pri količini nad 5 ton in pri plačilu z gotovino vam premog pripeljemo brezplačno.
V VELEBLAGOVNICI smo znižali cene vsem vrstam OBUTVE. Cene so res ugodne in izbor velik.
Pri nakupu VSEH VRST SVETIL, vam še vedno priznamo 10 % popusta.
Tudi na ODDELKU GOSPOD. POTREBŠČINE so dobro založeni, veliko izdelkov je iz uvoza po res ugodnih cenah: kozarci, pekači, porcelan, plastika itd.
Ne prezrite našega sporočila:
TUDI BREZ POPUSTOV SMO CENEJŠI
CEDAM, d. O. O.
Domžale, Ljubljanska 34
Podjetje za trgovino, posredovanje in storitveno dejavnost:
Uresničuje vaše želje
V centru Domžal, na cesti talcev št. 11 (nasproti Doma upokojencev) sredi junija odpira
Diskontno prodajalno in grosistično skladišče Potrošniki!
DISKONTNA PRODAJALNA VAM NUDI
vse vrste pijač in živil po najnižjih diskontnih cenah.
Posebna ponudba v mesecu juniju:
sladkor — pakiran sladkor v vreči (za 50 kg) olje Cekin — sončnično olje Cekin olje Zvijezda olje Konsum pivo Union Grand
vino Laški rizling z geogr, poreklom uvoženi sokovi:
—	10 odstotni
—	40 odstotni
—	100 odstotni
sirupi (malina, ribez, orange, limona)
IN ŠE MARSIKAJ ...
Diskontna prodajalna je odprta vsak dan od do 19. ure, ob sobotah od 7. do 16. ure in ob nedelji, i od 8. do 12. ure, grosistično skladišče pa vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE, Ml VAS PRIČAKUJEMO!
kg 9,90 kg 8,90 I 14,40 I 13,90 I 14,50 I 12,90 zaboj 129,00 I 23,90
I 8,90 I 12,90 I 19,90 I 21,90
Rumeni kmečki domači piščanci___________________
»Pravih, domačih piščancev ne moreš nikjer kupiti,« je rekla Marija Jarc, znana domžalska pekarica — in se lotila sodelovanja s Stjepanom LEBARJEM iz kraja LOPATINEC pri Varaždinu. Piščanci, kure, jajca — vse, kar je moč jarčevih kupiti, je domače, pa tako, kot »gor zrase« M star način na kmetih.
Cene so konkurenčne, jajca celo bistveno cenejša — 1,30 din za kom. Prijazna Marija Jarc vam piščanca za P^ ko celo razreže! Dovolj besed! Ali so piščanci, jajca, drob<^ vina, peruti res take, kot so bile nekoč — se boste prepričali sami. Po telefonu? 712-695.	J|
Odprto imajo od 8. do 12. ure in od 14. do 16.30 ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
® D
SPECIALIZIRANA KOMISIJSKA TRGOVINA _ Z HI-FI, TV, VIDEO, SVETLOBNO IN RAČUNALNIŠKO OPREMO
LJUBLJANSKA C. 47, DOMŽALE, TEL.
POGOJI:
—	aparatura ni starejša od 8 let — TV color
5 let — TV ČB 3 leta — VIDEO
—	osebna lastnina aparata	0(j
—	aparat v ispravnem stanju (potrdilo o ispravnostl IPS Elektronika, Kolodvorska 5, Domžale)
POSEBEJ ZA VAS PRIPRAVLJAMO:
—	leasing TV aparatov
—	staro za novo	h i
—	nasveti o elektroakustičnih glasbilih in aparatur«, vodjo ansambla AGROPOP Poldetom POLJANS*
(za vse mlade glasbenike)
—	lista ponudba — povpraševanje
TRENUTNO — UGODNO
«0|
la
CV(
sv.
Po,
tli
Pa,
Pn
do
in
t
fpi
ho
J
V,
V
—	TV color Kamakrovvn, 37 cm, daljinska, ver, garancija 1 leto
—	TV color ISKRA, 51 cm, daljinsko, ver, garancija 3 leta
—	TV color Kamakrovvn, 51 cm, daljinsko, ver, garancija 1 leto
—	TV ČB Gorenje, 63 cm, 4 leta uporabljen, garancija 180 dni
—	TV color Akvamarin, 68 cm, 6 let, garancija 180 dni
VIDEO:
—	Panasonic NV-G 45 L, 4 glave, slow motion, trame, digital schaner, garancija 1 leto
—	Sharp 106, 3 glave, timer, 365 dni, slow motion, frame, digi pausa, daljinski, garancija 1 leto
—	Sharp 211 VS-P, 3 glave, daljinsko, frame
samo 4.76°,®'*’
samo 8.000®'"’ sam« 6.090®'»'
samo 2.1®®’"’ samo 2.460®
samo 9.1®®"’
samo 7.0®® ^ samo 7.«°®'*’
IMAMO — IMATE
—	slušalke
—	vvolkmeni
—	avtoradio MTC
—	avto alarmi
—	avtozvočnlki golf, pioneer
—	kasetofoni
—	daljinski telefoni Panasonic, Itc
—	radio vre, vre, anitech
—	video kasete BASF, ITC
—	audio kasete SONY, BASF, TDK
rJ
IN Z VAŠO POMOČJO ŠE MARSIKAJ KAB ^ TE PA ŽELITE PRODATI!	^ o<>
Vse informacije na telefon 721-494 vsak d®*0 12. do 16. ure.	16 3°^
Trgovina MEDIA je odprta vsak delovnik od 19.30.
Vse aparate vam brezplačno očistijo in ocenijo v visu
IPS ELEKTRONIKA Kolodvorska 5, Domžale
MEDIA VABI IN PONUJA!!!
JUU
® * D
Ar
%
$
K
*c,
J*
hltj
r*
k
k
V
V.
i
4

'S;
STRAN 14
občinski p«b'
* Počitku leglo je telo, ityedeb in trpljenje
Pozabljeno ne bo. .
ZAHVALA
°b ‘»'eči izgubi našegu dra-tn 2 Woza’ 0^cta. starega oče-•"'ata in strica
FRANCA KOCJANČIČA •"odstrani 5 pri Moravčah
Lfahua|iuJemo VS€m- ki i0
strli0^ tezkih urak stali ob s|0Veso 11 1 nami delili bolečine
tJ^br,° s« zahvaljujemo pa-fiču jn*" Sestr* s,avki in Dr. Du-sodpin R°mot- Hvala sosedom, ^'»vcem. sorodnikom, znan-
opraunOSpodu žuPttika za lepo cL i«j»- Pogrebni obred, pev-ra?,rotu Capudru za poslo-V^^vsem iskrena hvala.
zahvau
fctaote, starosti nas je po Pustil -Ji Jn težki bolezni za-»ta, d"as dragi in dobri mož, tast ed’ praded. brat, stric in
VIKTOR REMS
'*reHn iZN°ŽiC ^nikom zahva|j«jemo vsem lem |n rn• sosedom, prijate-tvetje i,-n?ncem za darovano
H* i»Suena
['ji poti ?’s.tvo Ma njegovi zad-^ektivu Zl!kva|jujemo se tudi
^^škim pevcem, S^PorUoi^^ost iz Kamnika,
I« T® zuPnH^ln obema gosp*
n tr»ncetu Alojzu Golobu ?Pravlieu _ ^bevsku za lepo Sijoj. POgrebni obred. Za-
^" Fra^Jf tudi vinku k«vči-hoč ncetu Golobu za vso po-
'^mVje^vi-
‘e- maj 1990
%
V SPOMIN
Metk' Hribar
¥ leta 'hana
leie&leta
k&°'' ^
HeZ^i
let?* »‘K dan.
ISC y Tebe
Lt>l0čjjJ90*lit*e ftikilc srVa be noči
tvoji.
^ dobra mama A>Prrič
^°PaiU Mazr,ik
lijoči mOJ0Vdružinsk'
'smo j0
iSlSlate stane,
' \ ir'Lfcl z
Sdl>sorJ5VoVQkinie
Vide,
/S;
3- 1990
ZAHVALA
V 83. letu starosti je umrla mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARJETA KAVKA roj. Kržan z Brda 8 pri Ihanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in darovano cvetje.
Posebej se zahvaljujemo dr. Cerarju in sestri Bredi.
Zahvala tudi gospodu župniku, g.janitu in pevcem za lepo opravljen obred.
iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah.
(j. N. Scedd)
V SPOMIN
12. junijaje minilo pet let žalosti in bolečine, odkar se k nam iz končnega šolskega izleta ni vrnil naš dragi
MATJAŽ RIŽEM
Hvala wm ki sp na snnmi-
njate in postojite ob njegovem tihem domu.
Vsi njegovi.
ČAKAM TE,
ČAKAM, PRISLUŠKUJEM MIŽE KDAJ MED mOČ! STOPINJ ZAČUTIM TVOJE,
KDAJ MED TISOČI ZAZNAM TVOJ DIH...
(Minatti)
Ob nenadomestljivi izgubi naše
VERONIKE HEFERLE roj. Cunja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani. Posebna hvala vsem sodelavcem, sostanovalcem, sosedom in prijateljem s Kraigherjeve ulice in gospodu župniku, vsi njeni.
Domžale, junij 1990.
ZAHVALA
Po kratki, a usodni bolezni nas je v 62. letu življenja zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
AVGUŠTIN OREHEK iz Gorjuše pri Dobu
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zvahvala tudi jamarjem, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, oktetu bratov Pirnat za odpete žalostinke in trobentaču za ganljivo odigrano Tišino ter Stanetu Stražarju in Jožetu Opaškarju za izrečene poslovilne besede.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, brata in dedka
IVANA-JANEZA GRAŠIČA iz Nožič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih, ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi.
Dragi ata, vonj po travah in senu me med drugim nenehno spominja nate. Spravljanje sena ob lepem vremenu je bilo tvoje najljubše delo, predvsem tedaj sem te videl nasmejanega in zadovoljnega. Po tvojem odhodu v večnost vedno bolj spoznavam, da v življenju ničesar ne moremo prikljubovati in zatorej nam ne preostaja drugega, kakor da se navadimo živeti z bolečino.
Spomin je edini paradiž, iz katerega nas ne more nihče izgnati, je zapisal nekdo. Kajpak si mi ne želimo izbrisati iz spomina naše skupno prehojene poti. le spomin na tvojo smrt doživljamo kot kragulja, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do
ls/*l***M •/» rinirtl MM4TMSI* D ** *•
nam daj svojo pomoč, tebi, ati, pa miren pokoj.
Ivček, mama in Marjan z družino.
Nepričakovano nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra.
ZOFIJA KOČAR
iz Preše rij
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom za izkazano pozornost, duhovnikoma za lepo opravljen obred in pevskemu zboru za sočutno zapete pesmi, vsi njeni.
V gozd in log si hodi! rad, poslušal petje ptic, rad kukavico slišal bi,
da ti leta dodeli.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta
ALOJZA GOSTIČA iz Moravč
se zahvaljujemo vsem sorodnikom. znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Posebna zahvala je namenjena številnim praporščakom, govornikom, pevcem, godbenikom in ribičem ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žena Francka in vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, bratu, strica, starega očeta in pradeda
JOŽETA OGRINA Tamplavovega ata iz Mengša
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znan cem za izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala kolektivu Doma upoko jencev v Mengšu, govorniku Zibelniku ter praporščakom. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi.
lp<>Roc
EvA|.K
ZAHVALA
v 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC ŠTEMPELJ iz Dragomlja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem ostalim za izrečena sožalja ter za spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene.
Zahvala gospodu Gerjolju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, organizaciji ZZB ter govorniku Kepicu.
Posebno pa se zahvaljujemo dr. Mojci Zajčevi za nesebično pomoč pri zdravljenju.
Vsi njegovi.
is n te Im«!«« Sm '*•••>■ **rttMt*e*a*%
■	•«»»»■ mMmitm* tm»
“	JW	- ...j
pobrala mi v cvetju je smrt zatrla mi nado za nado podrla načrt za načrt.
ZAHVALA
Težko bi izrekli zahvalo vse, ki ste na kakršenkoli način pomagali ob nenadni in boleči smrti našega dragega moža, očeta in brata
DOMINIKA PIRNATA
Graščinskega ata
A vseeno naj bodo te vrstice skromna zahvala vsem, ki ste ga v trumah pokropili in ga tako mnogoštevilčno pospremili iz njegove kapelice na poslednjo pot.
Prav prisrčno se zahvaljujemo duhovnikom gospodu Janezu Petriču in gospodu Vinku Čampi, za prelep cerkveni obred pokopa, ter gospodu Miru Šlibarju, govorniku Janezu Rožiču, ki mu je ob slovesu od 500 letnih grajskih zidov še zadnjikrat spregovoril besedo zahvale. Ravno tako se zahvaljujemo govornikoma ob odprtem grobu Antonu Peterki za podan kronolog in Stanislavu Urbaniji za slovo v imenu čebelarjev ter pevcem za odpete žalostinke.
Še posebej bi se zahvalili vsem, ki ste v tolikšnem številu darovali za maše in cvetje, sosedom za vsestransko pomoč. Posebej še Uštinčevim ter čebelarskemu društvu Moravče.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Na pragu pomladi nas je v 55. letu življenja po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, sin, stari ata, brat, stric in svak
JOŽE ŠPORAR iz Šmarce
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem tovarne Helios in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu pospremili v prerani zadnji dom. iskrena hvala tudi domžalski godbi, ZŠAM Domžale za sodelovanje na pogrebni svečanosti, trobentaču za ganljivo Tišino. organizaciji ZZB NOV, govornikoma za poslovilne besede, praporščakom in gospodu župniku. Hvala tudi dr. Ivu Pevcu za pomoč pri njegovi bolezni.
Žalujoči vsi njegovi.
Šmarca, Domžale,
Ljubljana, maj 1990
Pomlad na zemljo se povrne, petje slavca se zbudi, s cvetjem zemlja se zagrne, našega ljubega ata pa več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
IVANA TIČA iz Sp. Dobrave pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja in darovano cvetje.
Posebno se zahvaljujemo gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, še posebej gospodu Ladotu Jaksetič, župniku iz Žalne, za ganljive poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala dr. Du-riču za dolgoletno zdravljenje.
Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
V SPOMIN
Ta mesec mineva leto dni, odkar nas je v 90. letu starosti zapustil naš nepozabni oče
RUDOLF OSOLIN iz Škocjana
Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, mu nudili oporo, lajšali bolečine ter ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Njegovi.
ZAHVALA
V mesecu aprilu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
FRANČIŠKA PAVLI roj. KOROŠEC iz Vira
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za podaneno cvetje, darovane svete mase, izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
ZahvaJjujemo pa se tudi patronažni sestri in dr. Cerarju iz ZD Domžale za pomoč v času bolezni, gospodu kaplanu iz Doba za opravljen obred in oktetu bratov Pirnat za lepo zapete poslovilne pesmi.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni.
Tvoj korak je obstal, tvoj glas je onemel, zdaj v grobu mimo spiš a v naših srcih še živiš.
S cvetjem ti zdaj grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin. Cvetje s solzami rosimo, v naših srcih je polno bolečin.
V SPOMIN
SILVO CERAR iz vira
21. junija mineva žalostno leto, odkar si nenadoma odšel iz naše sredine ljubljeni sin, mož, očka, brat, striček in svak.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoči vsi njegovi
Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega moža. očeta in dedka
VINKA MLAKARJA iz Trzina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko lepega cvetja in mu izkazali še zadnjo pozornost. Zahvaljujemo se njegovim bivšim sodelavcem iz skladišča in komerciale »TOKO«, gasilcem iz Trzina, ki ga kljub upokojitvi niso pozabili in mu tako se zadnjič izrazili svojo naklonjenost. Zahvala velja tudi Stobljanskemu oktetu in Matjažu Žibertu za žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki so bili z nami v najtežjih trenutkih in nam kakorkoli pomagali.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi urugegu moža in očka
FRANCA POGAČARJA iz Mengša
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala gasilcem, godbi, organizaciji RK in gospodu župniku za izrečene poslovilne besede in lepo opravljen pogreb.
iskreno se zahvaljujem tudi kolektivu ZORA Domžale za prijaznost in pomoč v težkih trenutkih.
Žena Bernarda in hčerka Vesna.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice, sestre, tete in svakinje
JOŽI SOLJE roj. Alič
izrekamo iskreno zahvalo za vsa ustno in pisno izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebej iskreno zahvalo izrekamo dr. Ivu Pevcu za njegovo humano skrb, dobrim sosedom za vsakršno pomoč, pevskemu zboru ter gospodu župniku za poslovilni obred.
Vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani ali nam pomagali, izrekamo še enkrat globoko zahvalo.
Vsi njeni.
V svojem 81. letu nas je 19.5. nenadoma zapustila naša draga teta in sestra
REZKA SLABIČ
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili dr. Cerarju, ker ji je vedno velikodušno nudil zdravniško pomoč, iskrena zahvala velja tudi vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in lepo cvetje.
Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Milanu Grdenu za lepo opravljen obred ter izrečene besede slovesa in upanja na ponovno snidenje. Hvala tudi pevcem, ki so s svojim petjem še polepšali obred in vsem, ki ste jo spremljali na njeni poslednji tozemski poti.
Njeni domači.
^/////////////^^^^^
I
EPIGRAMI
Domžalska
Zanikamo zima in slaba pomlad, polletna pa letina daje že sad: večine ne briga ne delo ne stranka, nervozno pa suče se vse okrog — sanka!
OBCINSKO-GASILSKA
V deželo že prihajajo gasilske veselice in divja glasba — trese se pijača, pečenice, ljudje pa vpijejo, kot da bi bil prepir v hi5i, človeški se pogovor sploh nič več ne sliši.
OBLETNISKA
Partizanske spomenike nam prerašča že plevel, mar od vsega res ostaja le pozabljeni pepel? je to ogenj: v šolo so prinesli slike Tita?
Grob opleti, spomenik! je akcija učinkovita.
V EVROPO ČEZ VIRSKI MOST!
Čez obnovljen most bomo šli v EVROPO ZDAJ! da tam bi si kupili poganjalski čaj.
Ta lepotica seje spremenila v starko, saj delali so hitro — kakor Noe barko.
DOMZALSKO-SLOVENSKA
Skrivaj nam Teniški je center zrasel — od kod seje denar napasel?
Hura! Zdaj pa v Evropi smo — hm, morebiti, že malo stran pa so ljudje le golih — riti.

Novodobno prekucništvo
Le z eno samo črko — DAN MLADOSTI smo snremppili y novi —
HAM DAnncTi
i\rJ M.
KAJ NAS DRAMI? Zrcalo časa
Končno mimo so naporni časi, ko je večkrat pel predvsem komolček; pomagali bodo ljudski glasi, kdo, kje, kdaj zasedel nam bo stolček.
Ljudomile
Le kdo je vojski dal ime oborožene sile? saj naše so enote vselej ljudomile, iz ljudstva v ljudske so se spremenile, nam nikdar naj ne bi storile — sile.
volčji časi
Po vojni brez sodišča pomorjeni; na dan prihajajo nam ljudski glasi; ko slišiš priče z Golega otoka, pomisliš, kdaj bili so — volčji časi.
Prenovitvena
Partija se z Demosom bo poročila, a oskubljeno je doto prislužila:
KO, ČE, TREBA BO, NAJ BI, ZARES in VSAJ.
Prav zato je vsem Slovencem obljubila, za naprej: da se ZARES bo prenovila.
France Cerar


obdivki ■ poročevalec
Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, Izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stlbrlč, Bogdan Oso-lin, Ivko Hribar, Igor Llpovšek-Lenasi, Martin Grošelj.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repanšek, tel. 737-660 popoldan.
Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva; ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.
Uredništvo z dnem 15. 3.1990 rokopisov in fotografij ne vrača
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
Odprto pismo Lojzetu Avšiču, direktorju KPC jable;
Še za tako barbarsko dejanje se najde opravičilo
/V/ prvič, gospod direktor, ki vam je zaupan de! našega kmetijstva — na nek način pa tako tudi dei narave, da je tako pooblaščen človek stori! nekaj proti samemu sebi... m proti vsem nam...
iztrebili, skoraj do golega ste uničili, posekali gozdiček ob grobeljskem drevoredu.
»Kozolec se nam v Jablah podira, pa les rabimo,« ste rekli.
»Drugega gozda praktično nimamo, zato zelo rabimo ta les«, ste mi zatrjevali.
Pred letom ali nekaj takega se nas je peščica tistih, ki imamo radi ta košček narave, lotila dela. Iz vašega, poudarjam, vašega gozdička smo odpeljali 16 tovornjakov in 2 kontejnerja smeti, gradbenih in vsakršnih drugih odpadkov, hladilnikov, žimnic in drugega. Gozdiček in drevored smo usposobili, očistili, pokosili, pobrali vejevje ter v njem pripravili tri koncerte: dva instrumentalna in enega vokalnega. Navdušili so ljudi, ki so prišli v drevored in gozdiček poiskat nekaj lepega.
Iz gozdička doslej ni bilo ničesar ukradenega, niti eno samo drevo. Kar je bilo počiščeno (sušice) to delo so opravili gozdarji, ki so sami popolnoma vse odpeljali. Pri tem delu očiščevalne akcije me je direktor GG Ljubljana TOK Domžale — ing. Ljubo Pavlovič, ki je bi! sam v akciji navzoč, opozoril na nekatera eksotična drevesa v gozdiču, ki da jih daleč naokoli ni moč najti (črni bor!) Vi ste jih podrli za vaš kozolec. Iskreno želim, da bi vam popravilo kozolca in v tem gozdu posekan les zagotovi! svetlo poslovno perspektivo.
Posekan les, pa pravite, da je ničvreden, suh, tak, da so drevesa iz naravnovarstvenega ozira kar klicala po sečnji. Lepo! Takega lesa za vaš kozolec pa menda ja ne rabite?!
Gozdiček je bi! najbližja zelena oaza Domžal, edini preostali otok zelenja na Mengeškem polju. Vi ste se ga barbarsko lotili, medna celo z gozdarskim zegnom. Da je v gozdiču in pred njim zaradi slabega vremena polmetersko blato, ki ga je opravila vaša mehanizacija, je samo še dodatna rana, ki ste jo zadali.
Rad bi vam pripovedoval o tem, da je v neposredni bližini gozdiča ena najstarejših rimskih najdb, o bližnji, komaj 100, metrov oddaljeni baročni cerkvi, nekdanji grobeljski graščini z bogato zgodovino, 200 let starem drevoredu... Pa ne bom, gospod Avšič! Zaradi kozolca, ki se vam podira...
Za vsa svoja ravnanja ste našli racionalno razlago. Kapi; šite! Lahko da me boste z njo dotolkli in celo koga prepričali, da je celo dobro in nujno, kar ste storili. Ampak dejstva, da so drevesa padla, ne boste spreobrnili...
Če bi bi! mladi direktor Arboretuma Aleš Ocepek, (kar k sreči ni) — Lojze Avšič in bi mu primanjkovalo drv, bi lepo stopi! z motorko v Arboretum, spodžagal nekaj dreves: »Morali smo tako ravnati,« bi rekel, »zeblo nas je!«...
Matjaž Brojan
.: Povsem marginalno se ob tem postavlja vprašanje šen gospodar mora biti td, ki les za »grušt« seka vju-
P. S.:
— kakšen gospodar mora biti td, ki les za »gruš--	.
niju, pa tudi že znano tačas modno slovensko ravbarsko M plenilsko dejanje: posekajmo, čimprej in čimveč, da bo staremu lastniku, ki mu bo gozd spet povrnjen (po novem zakonu, kije v pripravi) — ostalo čimmanj, m navsezadnje: docela marginalno je tudi dejstvo, da je bi! zadnji lastnik prt? »podružbljenjem« gozdiča Misijonska družba sv. Vincencija Pavelskega iz Liubliane!
OBČINSKA SRAMOTA

Prometni otok na magistrali, občinska je sramota?
Živ dokaz, da projektantu ne leži njegova stroka!
Slamice iz Slamnika:
Posebnih pogojev ni, so pa zahtevane izkušnje in sicer v obliki vsaj enega obiska Benetk ali vsakodnevne prisotnosti na »Bledu«.
NAŠIM POLICAJEM ...
Prvi september, je praznik za mesto. Zaradi učencev v prometu gredo policaji: ta dan masovno na cesto.
Bi v šolah lahko razpisali natečaj na temo:
prometnikov med letom na križiščih, ni niti za eno izmeno!
DUŠANU ŠINIGOJU
Ob odhodu je imel občutek, da je vlada dobro vladala!
A Slovenci občutijo, da je tačas le bolj razpadala!
Adolf Pušnik
Mladi prvak piše. Iz Španije, kjer se je udeležil dirk za svetovno in evropsko prvenstvo v motociklizmu se je oglasil dvakratni prvak v CHD 125ccm 19-letni Gregor Goreč. Mlademu šampionu želimo veliko uspeha v nadaljnjem tekmovanju in prizadevanjih, da se uveljavi tudi v svetovnem in evropskem merilu.
$
N
s
s
s
•*
s
s
s
$
N
N
s
N
S
s
s
*
*
*
N
N
*
S
S
*
S
*
*
S
*
v
$
N
*
S
*
s
*
s
*
N
s
*
s
s
s
FILTRU!
Iz konstitutivne skupščine
Tudi kotalkarji
Poleg že zelo zdelanih cev, ki se jim je že močno ogi narava v obliki kruljenja

Sprejeli smo vaš prefiltrirani tekst in vam sporočamo, da bi šel tudi skozi naš filter, če ne bi vi izdelka podpisali s prefiltriranim imenom. Pošljite torej vaš naslov ali se oglasite vsaj po telefonu!
Eden izmed biserčkov iz nenavadno bogate razprave na prvi konstitutivni skupščini je tudi tole modro dogovarjanje: Dogovorili so se, da bodo »pod nujno« odpravili več glasovanj o isti stvari, vendar so o tem večkrat glasovali...
že med sejo prikotalkati oa rišče zgodovinskega dogodku
Zelo izvirna rešitev
Končno NAPREDEK!
Uredništvo ugotavlja, da je naše splošno znano podjetje NAPREDEK, katerega ime smo že večkrat kritizirali, češ, da ni najbolj primerno, opravičilo svoj naziv. Kaj pa naj bi bila vrsta pestrih prireditev, vsakodnevnih ponudb in vsega drugega na ploščadi pred Veleblagovnico v drugi polovici maja — kot NAPREDEK! Bravo Napredek, eden redkih, ki si privoščijo napredek....
Najbolj vsebinska ugotovitev
še skupščine: v P""16"4" Klunih izidov glasovanja, ne P u gamo niti ponovitve 9 iz*'
niti žrebanja, temveč ^eZiJu po —»—•it. kandidatov k . ^eh k alsk1 v,
iz iste skupščine je tudi naslednja modra, zlasti pa vsebinska ugotovitev: Vsebinsko se ve, da se vsebinsko nič ne ve, pri čem smo...
načenih
plezalni steni v domžah*0 ^ po-hali Komunalnega centru, v mo videli, kdo je boljši • • •
En komad, dva komada
velik zločin ^rC.
~ novimi volitvami je .^ovo-
jen velik zločin nad tuko
Bodoči podjetniki, pozor!
Podjetnikom, ki še niso v celoti definirali svoje bodoče dejavnosti, posredujemo zelo aktualno pobudo: ustanovite podjetje za organizacijo vodnih prevozov za potrebe stanovalcev SPB1 v Domžalah. Gre res trenutno le za kletne prostore, vendar kdo ve, če ne bo jutri na vrsti pritličje.
Na seji je bila v ospredju tudi nova terminologija in v zvezi z njo tudi nova merska enota za manipuliranje s poslanci. Enoto, ki je v duhu časa: posameznik — po novem »en poslanski komad« je izjavil, da se pet ali šest komadov — poslancev — ne splača iskati...
»lubčkanje« pri čestitkun.^, ^
bili
ški
^aTnkcij. izvoljeni J'.'. Klinc pa take volitve
Poslcmci, čigavi ste?
izjave posameznih poslancev, čigavi oz. kakšni da so, smo uporabili za možnost tako imenovanih mutacij o naravi poslanca. Preberite in opredelite se:
—	neopredeljen, vendar odvisen
—	neodvisen, vendar opredeljen
—	neopredeljeno neopredeljen, vendar z razvito simpatijo do stranke
—	opredeljen in odvisen, vendar samostojen.
če vam ni čisto jasno, kdo je kdo in kam spada, oglasite se na skupščini, vam bo takoj vse popolnoma jasno!
Kje so? 15 ^
i
— v paradižu	3
skupščina.
Nas ni strah!
Glede na prvo zgodovinsko zasedanje naše skupščine, ki je bilo v neposredni bližini znamenite alpinistične stene, je bilo upravičeno pričakovati kakšne proteste planincev in alpinistov. Pa nas ni strah! Bi nas pa bilo, če bi nas strašili kakšni judoisti in boksar-
Aktualno obvestilo
Vse uporabnike trgovskih
upo
podjetniških storitev obveščamo, da so v tem tednu podjetniki v naši občini odprli le 8 novih lokalov in registrirali le 10 novih podjetij. Kje so časi, ko so v enem samem tednu odprli 97 lokalov In registrirali 52 podjetij....
imate ime? jS
Na prvi seji skup^1^^^
vil tudi Prob'ertl'°bvkvelik' ^pilo naše uredništvo v v ^ ^
jr-rss/^
Dodatna °Pren'“, A
detle na t0; ‘f! £lcaj ^ skupščine trajala le"
7 ur in je še dobh?, P o
še spremembe P°
vic bijo:
— pižamo
i	...

ŠČ1NSKI