CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LIUDI CELJSKEGA OKRAIA
CELJE, PETEK, 17. AVGUSTA]
LETO VII — ST. 33 — CENA 15 DIN I
Urejuje uredniški odbor — OdgoTorni urednik
T»ne Maslo — Tiska Celjska tiskarna —
jjredniiJvo in uprara: Celje, TitoT trg * —
P«itni predal 125 — Telefon: uredništvo
24-23, uprava 25-2'5 - Tek. rač. 620-505-T-t-266
pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na-
ročnina	polletna 250, fetrtletna 125 din
— Izhaja vsak petek — Poštnina plačana
r eotovini — Rokoniiiov ne vračamo.
Saviničani se bodo letos
postavili s kvalitetnim hmeliem
v žalski občini so živahne priprave
na hmeljsko sezono. Zgleda, da obi-
ralcev ne bo primanjkovalo. Z obira-
njem bodo začeli 18. avgusta.
Savinjski hmeljarji danes že. dobro
vedo, da svetovna tržišča zahtevajo
vedno bolj le prvo in drugorazredni
hmeljski pridelek in da je za III. in IV.
vrsto vedno manj povpraševanja. Zato
pa so letos zadruge kot zasebni hme-
ljarji skozi vse leto skrbno varovali in
negovali svoje zeleno bogastvo. Pri^
vsem tem pa je zaščitna služba pri'
Hmeljarskem inštitutu letos odlično od-
igrala svojo vlogo in uspela — kot no-
beno leto po vojni — temeljito očuvati
rastlino. Tudi to leto je bilo v Savinjski
dolini precej lokalnih napadov rdečega
pajka in peronospore. Z izpopolnjeno
mehanizacijo so v dva do treh dneh za-
jeli celotno ogroženo področje v škrop-
ljenje in nekateri hmeljarji so brez po-
misleka škropili tudi pet ali šestkrat.
Usi>ehe tako vestne zaščitne službe bo
pokazal letošnji pridelek, saj predvi-
devajo kar 85% prvo in drugovrstnega
hmelja.
Uspehi pa bi bili seveda letos še lep-
ši, če ne bi savinjskega hmeljarskega
področja prizadejale elementarne ne-
zgode. Tako je nedavno toča v braslov-
ški okolici prizadejala precejšnjo škodo
in je zato na tem F>odročju pričakovati
slabše kvalitete. Druga težava je bila
v tem, da je julija meseca pritisnila
precejšnja vročina in je suša precej za-
vrla bujno rast hmelja. Zato je po-
nekod pričakovati letos drobnejšega
pridelka.
Glede donosa pravijo savinjski hme-
ljarji, da bo približno enak kot lansko
leto — 12 centov na 1 hektar.
Vse priprave za obiranje hmelja so
v polnem teku. Lansko leto so imeli
hmeljarji precej težav zaradi pomanj-
kanja obiralcev, saj so jih še med glav-
nim obiranjem lovili okrog. Vzrok je
bil ta, ker je bila določena prenizka
cena za škaf nabranega hmelja (25 din
pri hrani in 35 din brez hrane). Letos
pa so se skupno sporazumeli tako, da
bodo plačali za škaf nabranega hmelja
pri hrani 35 din, brez hrane pa 45 din.
Stalni nabiralci so zadovoljni s to ceno
in se že pridno prijavljajo. Največ
obiralcev bomo imeli spet iz Hrvaškega
Zagorja, iz Dolenjske in iz Prekmurja.
Trenutno stanje zalog v pivovarnah
ter podatki o svetovni proizvodnji hme-
lja in o potrebah kažejo, da bo cena
približno enaka lanski. Cena, ki jo bo
dobil naš proizvajalec ^a vsak kilogram
oddanega hmelja, bo po vrstnem redu
'naslednja: I. vrsta "520 dinarjev, II.
vrsta 500 din, III. vrsta 370 in IV. vrsta
200 dinarjev. V interesu vsakega hme-
ljarja je, da bo pridelal čim več prvo
in drugorazrednega hmelja, kaljti za
kvalitetno blago se nam ni treba bati,
da se ne bi vedno bolj širil krog stal-
nih odjemalcev priznanega savinjskega
goldinga.
Tudi glede sušenja hmelja savinjski
hmeljarji letos ne bodo v zadregi, saj
jc v tem letu zraslo precej novih hmelj-
skih sušilnic. Tako je Gomilsko dobilo
3 nove sušilnice, Polzela 1, Petrovče 2,
Drž. posestvo Zovnek 2, Drž. posestvo
Šempeter 2 in Vrbje 2 novi sušilnici.
Ker pa imajo nekateri hmeljarji, ki so
še povečali hmeljske nasade, še stare
in tesne sušilnice, se bodo morali po-
služevati tudi zadružnih in bodo le-te
tako precej pbremenjene. Zato pa bodo
zadruge morale gledati, da bodo so-
dobne hmeljske sušilnice postavili v
vsaki večji vasi hmeljskega področja.
Strokovnjaki menijo, da bomo letos
najboljšo kvaliteto nabrali v zadružnem
področju Sem{)etra, kjer je bilo ves
čas dovolj vlage, nadalje v Gomilskem,
Preboldu in Polzeli. Nekoliko slabši
pridelek pa bodo imela zamočvirjena
področja okrog Gotovelj in Ložnice.
Treba je najti izhod iz težav
Vajeni smo že, da vsako leto, ko se
približujemo zirhi, naši časopisi objav-
ljajo probleme celjske mlekarne, ki so
že več ali manj znani našim potrošni-
kom. Tudi letos že čitamo članke o. kri-
tičnem stanju naprav za pasterizacijo
mleka, pa se nehote vprašujemo, kje
so vzroki, da se za tako važno življenj-
sko hrano, kot je mleko, ki ga neob-
hodno potrebujejo dojenčki, starčki in
bolniki, kakor sleherni delovni človek,
polaga tako malo pozornosti. Vse naše
množične organizacije propagirajo čim-
več j o potrošnjo mleka in mlečnih izdel-
kov, kolektiv mlekarne pa nima potreb-
nih sredstev za uspešno in družbeno ko-
ristno delo.
Letos obstaja resna bojazen, da bo
mlekarna v Celju, ki oskrbuje z mlekom
mesto, ki ni samo izrazito tujskopromet-
no središče, temveč tudi industrijsko,
zaradi neodgovarjajočih strojnih na-
prav, za katere nabavo nima lastnih
sredstev, prenehala obratovati.
Sanitarna inšpekcija je pri zadnjem
pregledu mlekarne ugotovila takšno sta-
nje, ki nujno narekuje prepoved obra-
tovanja, če se ne bodo v najkrajšem
času popravile pomanjkliivosti pasteri-
zacije. V tem stanju namreč mlekarna
ni sposobna, da bi predelala vse mleko
v zdravo ljudsko prehrano. Mlekarna
je bila zasilno urejena leta 1942. Zob
časa pa je napravil svoje in danes so
vse strojne naprave dobesedno izrab-
ljene.
Prostori v Kocbekovi ulici ne odgo-
varjajo ne lokacijsko, ne prometno,
prav tako pa tudi ne prostorninsko in
ne funkcijsko. Manjkajo deljeni prosto-
ri za sprejem mleka, za hlajenje, kakor
tudi za delitev mleka. Skladišč ni,
manjka pa tudi zorilna klet ter shram-
ba za mlečne izdelke. Vseh pomanjklji-
vosti v sedanji mlekarni zaradi pomanj-
kanja prostorov ni mogoče odpraviti.
Nujno bi bilo, da dobi Celje novo mle-
karno, ki bo lahko sprejela s čim manj-
šimi stroški vse viške mleka ter jih
koristno in rentabilno predelala.
Trenutni izhod iz težav pa je, da bi
mlekarni omogočili nakup novega pa-
sterja in čistilca. Nujno se nam zdi, da
seznanimo naše potrošnike s kakšnimi
težavami se bori kolektiv celjske mle-
karne, ki oskrbuje z mlekom poleg Ce-
lja še delno Trbovlje, Hrastnik, Store
in Velenje. Podjetje je postavljeno pred
svoj ekonomski račun ter nima nika-
kršnih dotacij za kritje poslovne izgube.
Okoliščine in pogoji, v katerih dela ko-
lektiv so takšni, da ni mogoče zmanj-
šati stroškov, ki bi vplivali na znižanje
prodajne cene mleka. Prav verjetno je,
da bo kolektiv mlekarne zaradi teh te-
žav prisiljen dvigniti prodajno ceno
mleku še pred zimo, če bo hotel izrav-
nati pasivo, ki v takih okoliščinah nuj-
no nastaja.
Potrošniški sveti
važen činitelj v trgovskih podjetjih
Pred nedavnim je bila seja Sveta za
blagovni promet in turizem pri Občin-
skem ljudskem odboru Celje, na kateri
so razpravljali o nalogah sveta, nato
pa o raznih problemih in o vprašanju
obstoja trgovine »Na križišču«. Vzrok
slabega stanja so predvsem slabi kadri,
poleg tega pa tudi razni dolžniki, ki so
povzročili finančni propad podjetja.
Več kot polovico dolžnikov podjetju
predstavljajo uslužbenci, saj dolguje
120.000 dinarjev trgovini sam poslovod-
ja. Poleg tega so izplačali preveč plač
za 256.000 dinarjev, 210.000 dinarjev pa
znaša dolg potrošnikov. Trgovsko pod-
jetje »Koloniale-živila« pa bo imelo pri
tem 250.000 dinarjev izgube.
Zaradi tega so člani Sveta predlagali
občinskemu ljudskemu odboru prisUno
likvidacijo podjetja, obenem pa bo po-
trebno razčistiti in poiskati vzroke, ki
so privedli podjetje v likvidacijo. Člani
Sveta so ugotovili, da bi jim lahko nji-
hovo delo v marsičem olajšali potroš-
niški sveti, ki bi se naj ustanovili tudi
tam, kjer jih doslej še ni bilo^
Razpravljali so tudi o vprašanju ho-
tela »Savinja«, katerega je spravila v
kritičen položaj letošnja slaba gostin-
ska sezona, saj je povprečna zasedba ho-
tela le 17 odstotkov. Po daljši razpravi
so sklenili, da bodo predlagali občin-
skemu ljudskemu odboru, naj bi hotel
»Savinjo« oijrostiJi plačevanja .občin-
skega prometnega davka za dobo pr-
vega polletja ter mu nudili še nekate-
re druge olajšave.
Nato so razpravljali še o oprostitvi
prometnega davka za Ljudsko restav-
racijo ter o raznih problemih trgovskih
podjetij in gostinskih obratov.
Tovarna tehtnic v škripcih
Pristojni organ je dal Tovarni teht-
nic nalog, da mora prenehati z delom
kovinolakirnica. Vzrok za tak ukrep je
lesen provizorij, (v katerem se že dve
leti nahaja kovinolakirnica), ki ni do-
volj varen pred požarom. Poleg tega pa
ne odgovarja tudi drugim varnostnim
predpisom.
Kolektiv Tovarne tehtnic se zaveda,
da je obrat lakirnice neprimeren. Na-
pravili so ga začasno, ko so selili to-
varno v Sp. Hudinjo. Podjetje v na-
slednjih letih ni uspelo dobiti potreb-
nega kredita za zgraditev novega obra-
ta. Računajo, da bi za postavitev pri-
merne stavbe za lakirnico, ix>trebovali
le kake štiri milijone dinarjev kredita.
Vendar pa so tudi štirje milijoni že de-
nar, ki jih bo težko stisniti iz tega ali
onega investicijskega sklada.
V kolikor podjetje ne bo dobilo kre-
dita, bodo pač morali lakirnico začasno
preseliti v glavni obrat. S tem bodo
seveda morali zmanjšati proizvodnjo,
kar 1» ni zaželeno.
MLADINSKI ZLET V VELENJU
Osnovna organizacija LMS v Velenju
bo 19. avgusta priredila prvi mladinski
zlet. Dopoldne ob devetih bodo kole-
sarske dirke s startom na stadionu,
nato pa bodo lahkoatletske tekme in
tekme v plavanju. Prijavilo se je že
lepo število tekmovalcev.
Popoldne ob 15. uri bo kulturni pro-
gram na velenjskem gradu. Nastopili
bodo tamburaši, oktet, mladinska god-
ba itd. Pripravili bodo tudi rudarski
krst »skok čez kožo«. Po programu bo-
do razdelili diplome in p>ohvale ter da-
rila najboljšim.	V. S.
Gasiislii festival
BRA TSTVA
IN EDINSTVA
Pred nedavnim je bil v Mariboru ga-
silski festival, prireditev slovenskih ga-
silcev, katerega so se udeležili tudi
predstavniki in precejšnje število gasil-
cev iz ostalih republiških gasilskih zvez.
Sedaj pa so v teku priprave za izvedbo
gasilskega festivala bratstva in edin-
stva, katerega priredita krapinska ga-
silska podzveza in Okrajna gasilska zve-
za v Celju. Festival bo 25. in 26. avgu-
sta v Straži in Rogatcu.
Pomen gasilskega festivala je tem
večji, ker istočasno proslavljajo v Stra-
ži 30-letnico ustanovitve Industrijskega
gasilskega društva, katerega so ustano-
vili Slovenci in Hrvatje, da bi povečali
požarno varnost. Med ustanovitelji tega
društva so tudi gasilci, ki so bili člani
celjske gasilske zveze, oziroma njenih
društev. To so Konrad Gologranc in
Jože Vengust iz Celja, Franjo Bratuš
iz Rogaške Slatine, Ferdo Gajser iz Ro-
gatca in Alojz Osojnik iz Velenja. Z
ustanovitvijo tega društva se je poveča-
lo gasilsko sodelovanje in tovariška
pomoč na obeh straneh Sotle, ki je
le navidezna narodnostna meja.
To sodelovanje je ostalo tesno vse do
okupacije, ko je nastala ostra meja na
obrežju Sotle. Po osvoboditvi se je so-
delovanje med slovenskimi in hrvatski-
mi gasilci še povečalo, kar potrjujejo
skupni napori pri obnovi in graditvi
objektov.
Za gasilce z obeh strani narodnostnih
mej je gasilski festival »bratstva in
edinstva-« toliko pomembnejši, ker se
delo, začeto pred tridesetimi leti, krepi
in razvija pod novimi pogoji socialistič-
nega družbenega življenja. Nekoč je bila
glavna naloga gasilcev čuvati premože-
nje tistim, ki so ga imeli, danes pa je
njihova naloga, da s skupnimi napori
državljanov čuvajo in branijo našo
družbeno, zadružno in zasebno premo-
ženje pred požari in drugimi elementar-
nimi nezgodami.
Gasilski festival bo ponovni dokaz vi-
soke zavesti, napredka, udarnosti, di-
scipline in človekoljublja.
LEPA SLOVESNOST V VRBJU
V Vrbju, vasici pri Žalcu, so pro-
slavljali v nedeljo vesel dogodek. Ga-
silsko društvo Vrbje je razvilo svoj pra-
por ob navzočnosti velike množice lju-
di, gostov, zastopnikov ljudske oblasti,
pokroviteljev prapora in gasilskih čet
sosednih društev. Program se je pri-
čel z gasilskimi vajami, nakar so se
ljudje zbrali okoli lepo okrašene tri-
bune. Zbrane je pozdravil tovariš An-
ton Oblak, dolgoletni predsednik dru-
štva, v Vrb j ah. V imenu občinske pod-
zveze v Žalcu je navzoče pozdravil
predsednik podzveze tov. Vinko Jor-
dan. Tov. Albin Rehar, podpredsednik
žalske občine, pa je poudaril, da je
naloga gasilcev ne samo čuvanje ljud-
ske imovine, temveč tudi vnašanje nove
miselnosti med naše ljudi. Po daljšem
govoru je izročil načelniku čete tov.
Kranjcu krasen iz svile vezen prapor.
D. D.
V pričakovanju miroljubne
in pravične rešitve
Včeraj so se zbrali v Londonu delegati 22 držav, da bi našli for-
mulo za miroljubno rešitev sueškega spora. Od 24 povabljenih držav se
londonske konference nista udeležili Egipt in Grčija.
Ce bodo spor reševali v duhu ustanovne listine OZN in po načelu
pravičncsti in koristi narodov, bodo spor rešili na miroljuben način.
Druge poti tudi ni, saj je javno mnenje vsega naprednega sveta
na strani Egipta. Pod pritiskom tega mnenja se je polegla tudi vroča kri
v Parizu in Londonu. Namesto rožljanja z orožjem tudi v tamkajšnjih
vodilnih krogih prihaja vedno bolj do izraza miroljuben način reševanja
tega spora na podlagi sporazumevanj, ki bi zajamčila svobodno plovbo
pc kanalu ter istočasno priznala Egiptu vse pravice suverene države.
Vsekakor je dejstvo, da ima Egipt kot suverena država vse pravice
do Sueza in če je egiptovska vlada zajamčiia svobodno plovbo po pre-
kopu in njegovo vzdrževanje, nima nihče pravice, da bi se vmešaval v
egiptovske notranje zadeve.
Prav gotovo je, da bo zaradi teh okolnosti prevladoval na london-
ski konferenci razum in da bodo Egiptu priznali legitimne pravice su-
verene države. Na vsak način bo treba najti formulo za miroljubno re-
šitev tega spora, kajti napad na Egipt bi pomenil grobo kršenje ustanovne
listine OZN in napadalec bi bil proglašen za agresorja. Razen tega nihče
ne ve, kako bi se takšen napad razširil in končal. Poleg Egipta bi odgo-
vorile napadalcu tudi vse ostale arabske države in kdo ve kakšen obseg
bi ta spopad zavzel?
V znak solidarnosti z egiptovsko vlado so v Egiptu in v nekaterih
arabskih državah začeli s stavkami in demonstracijami. Predsednik egip-
tovske vlade Naser, ki ga vidimo na sliki, kako navdušeno ga pozdrav-
ljajo množice, pa je izjavil na tiskovni konferenci pred dnevi, da bi se
za primer napada boril z ljudstvom za pravico egiptovskega naroda.
Bodočnost bo prav gotovo pokazala upravičenost stališča egiptovske
vlade, ki se v prvi vrsti zavzema za blagostanje svojega ljudstva, za mir
v svetu in za sodelovanje med narodi na enakopravni podlagi. Zato ves
svobodni svet pravično pričakuje od londonske konference, da bo sueški
spor rešen na miroljuben način v dubu suverenih pravic Egipta in
koristi egiptovskega ljudstva.
STRAN 2 17. AVGUSTA 1956 — STEV. 33
POGLED PO SVETU
Eno izmed vprašanj, ki jih OZN rada
poudarja, je vprašanje velikanskih raz-
lik v življenjskem standardu in go-
spodarskem razvoju posameznih držav.
Tudi naša zunanja politika to vpra-
šanje stalno načenja in se zavzema za
pametno in smotrno gospodarsko po-
vezovanje sveta.
Težave izvirajo ponekod iz obilice,
drugod pa iz pomanjkalnja prirodnih
bogastev. Visoka konjunktura na ne-
katerih področjih že povzroča strah, da
bo kupčija nenadoma zastala. Iz tega
izvira opreznost in izostanek povpra-
ševanja, na drugi strani pa hud kon-
kurenčni boj. Pojavljajo se novi tek-
meci na svetovnem trgu, predvsem
Nemčija in Japonska, ki ju je vojna za
nekaj časa odrinila z njih. Nemški je-
klarski mogotec Krupp že prireja, ka-
kor nekoč, v svoji vili nad Essenom
sprejeme za diplomate, ki so Akrediti-
rani pri bonnski vladi. Na strukturo
svetovnega izvoza že močno vplivajo
tudi vzhodno-evropske države. Češka,
Poljska, Madžarska, da ne govorimo o
SZ. Različni gospodarski sistemi, raz-
lični plačilni pogoji, razdelitev na va-
lutna področja, vse to je doslej delilo
svet med seboj. Zadnje čase pa so ved-
no močnejša prizadevanja za skupno
reševanje nekaterih gospodarskih vpra-
šanj. Vse bolj se čutijo rezultati ogrom-
nih investicijskih naporov, na drugi
strani pa je zgovorno dejstvo, da dve
tretjini človeštva še vedno nimata do-
volj hrane in drugih osnovnih potreb.
V	gospodarsko bolj razvitih državah
preti tako imenovana hiperprodukcija.
Proizvaja se mnogo več, kakor je tre-
ba. Zapadne države se proti temu bore
predvsem s podražitvijo kreditov, z
zvišanjem obrestne mere za posojila.
Tako intervenira država, da bi zavrla
podjetnost gospodarstva, poleg tega^ pa
posega še po celi vrsti drugih finančnih
in zunanjetrgovinskih ukrepih, da bi
preprečild gospodarsko stisko, ki na-
staja tedaj, kadar ponudba le preveč
naraste, povpraševanje pa nevarno
pada.
V	Vzhodni Evropi, predvsem v SZ je
položaj seveda drugačen. Doslej so tu
poudarjali predvsem težko industrijo,
pri tem pa je seveda zazevalo pomanj-
kanje drugod. Ob obisku sovjetskih
državnikov v Angliji letošnjo spomlad
se je videlo, kaj SZ rabi in kaj bi rada
kupovala v Angliji. Ce bo prišlo do
menjave blaga med tema dvema drža-
vama, bo to napredek in blagor za obe
državi. Ce pa zraven denemo še LR
Kitajsko, če se odpro tudi njene meje
mednarodni trgovini, potem bi to po-
menilo nadaljnjo rast proizvajalnih sil
po vsem svetu.
Zanemariti tudi ne smemo Latinske
Amerike, katere trg je doslej obvladala
Severna. Amerika, ni pa rečeno, da bo
vedno tako. Posledice tega stanja ^v
zunanji trgovini se seveda kažejo tudi
v notranjem gospodarskem razvoju.
Konkurenca je huda, ker je na svetu
precej zelo razvitih držav, ki morajo
s svojim blagom na trg. Konkurenca pa
pritiska na cene, te pa nujno na rtiezde.
Ali ni značilno, da je moral letos an-
gleški finančni minister pozivati an-
gleške delavce, naj se odrečejo povi-
šanju mezd in naj zmanjšajo domačo
potrošnjo? To so težave, ki jih Anglija
nekoč, ko se je.kopala v ekstraprofitih
iz kolonij, ni poznala.
To in še marsikaj kaže med drugim,
da je svet ena sama celota, da so drža-
ve navezane druga na drugo, da gospo-
darske avtarkije pravzaprav ni in da
je izhod iz teh svetovnih gospodarskih
težav pravzaprav en sam: .V delu za
izravnavanje gospodarske ravni med
posameznimi področji. To bo vplivalo
tudi na popuščanje napetosti in k ure-
ditvi mnogih nerešenih nacionalnih
vprašanj. »Nobena armada na ^svetu
ne bi mogla preprečiti eksplozije vsega
ljudstva, naperjene proti fevdalni in
policijski državi,« je zapisalo glasilo
Mendes-Francea ob alžirskem vpra-
šanju. Prav tako lahko rečemo, da no-
bena armada na svetu ne bo mogla za-
varovati gospodarskih privilegijev, ki
so si jih pridobile posamezne države z
močnejšo industrijo, s hitrejšim raz-
vojem, ki jim je omogočal izkoriščanje
slabše razvitih držav. V znamenju te
trditve moramo presojati tudi rožljanje
z orožjem, s katerim bi Anglija in
Francija radi vzpostavili svoje pravice
pri Suezu, obenem pa rešili kolonialni
imperij na Bližnjem Vzhodu in v Se-
verni Afriki. Gre seveda za velike
stvari, za bogastvo, na katerega se je
lahko navaditi, kateremu pa se je tež-
ko odreči.	T. O.
3-l8tna delavska šola
v Celju
Delavsko prosvetno društvo »Svobo-
da« v Celju pripravlja na pobudo sin-
dikalne organizacije ustanovitev 3-let-
ne delavske šole. V njej si bodo delavci
pridobili splošno izobrazbo kakor tudi
potrebno politično in gospodarsko zna-
nje. Sola bo zlasti prispevala k uspo-
sabljanju delavcev za delavsko uprav-
ljanje in politično delo. Doslej se je za
io šolo prijavilo že približno 70 delar-
•er iz raznih podjetij.
Zahaj zadnje čase toliho prometnih nesreč?
(Nadaljevanje in konec)
MNOGO NESREČ POVZROČAJO TUDI VPREŽNA VOZILA
Vračamo se izpod Trojan proti Celju.
Pri Preboldu zavijemo na levo proti
Mozirju. Cesta je precej prašna. Obla-
či se. Verjetno bo še danes deževalo.
Najkasneje jutri. Pol kilometra pred
Mozirjem se moramo spet ustaviti. Po
vsej cesti vozijo čisto »svobodno« praz-
ni vozovi. Mislim, da jQ mož na prvem
vozu zaspal. Ali pa zadremal. Celo hu-
panje ga prebudi. Nekoliko zbegan je.
Posreči se mu, da se umakne z vozom
na kraj ceste. Jeep je potegnil mimo.
Zaprašilo se je.
Medtem se že vneto razgovarjamo o
voznikih vprežnih vozil. Nekateri med
njimi puščajo na javnih cestah živino
med vožnjo brez nadzorstva, krmijo jo
kjerkoli, na vozovih prevažajo razne
.predmete, ki so naloženi nanje na vse
mogoče nepravilne načine. Za vodenje
živine uporabljajo samo ene vajeti, ne-
kateri pa — prav takole kot tale možak
za nami — ležijo na vozovih, ali pa kar
spijo. To naj bi bila demokracija v ma-
lem? Kaj zato, če ni to cesta prvega
reda? Kljub temu bi morali up>oštevati
cestno-prometne predpise. Kaj če bi
ravno izza ovinka pripeljal avto?
Prav tako je vprežno vozilo, ki vozi
sredi noči brez luči po cesti velika ne-
varnost in ogroža promet. Po najnovej-
ših predpisih mora imeti vsako vprežno
vozilo ponoči zaradi varnosti belo luč,
ki mora biti nameščena na prednji levi
strani, na zadnji levi strani voza pa
mora imeti rdeče steklo, ki odbija sve-
tlobo. Vprežno vozilo se sme uporab-
ljati le tedaj, če ima dobro zavoro in
je v celoti brezhibno. VsEika vožnja v
galopu ie prepovedana. Pred kratkim
pa je bil izdan odlok, ki določa križne
vajeti konjske vprege.
odpeljal Unimog poln ljudi. Pa je mo-
ral še tisti hip ustaviti. »Si>et primer
nepravilne vožnje«, me je opozoril mi-
ličnik. »-Da, tudi takšne stvari se do-
gajajo. Spet nepoznavanje cestno-pro-
metnih predpisov. Vsi bi morali vede-
ti, da je prevoz na Unimogih, traktor-
jih in priključenih prikolicah ter to-
vornjakih prepovedan. Ta vozila so med
vožnjo zelo nestabilna in nevarna, ker
se lahko vsak čas prevrnejo. Na ta
način je izgubilo življenje že več ljudi.
Le če je vozilo tehnično pregledano in
ima zato potrebno dovoljenje od Taj-
ništva za notranje zadeve, lahko vozi
ljudi.
Slabi priključki so često vzrok
prometnih nesreč
Parkiranje tovornjaka na ovinku lahko povzroči težko nesrečo
VINJENI VOZNIKI MOTORNIH VOZIL POVZROČAJO ZARADI PREHITRE
VOŽNJE MNOGO PROMETNIH NESREC
Vozimo iz Mozirja proti cesti prve-
ga reda. Polja. Nasadi hmelja, ki ga tu
in tam škropijo. Sicer pa precej oblač-
no. Brzina 60 km na uro. Zavoj, nato
še eden. Na glavni cesti smo. Proti Ce-
lju gre" hitreje. Pred Šempretrom v Sa-
vinjski dolini se ustavimo. Avto je par-
kiran ravno na ovinku, skoraj sredi
ceste. Voznik leži v senci ix>d velikim
kostanjem. Najenostavneje. Toda kdo bi
odgovarjal za nesrečo, ki bi se lahko
dogodila zaradi takšne neprevidnosti?
Sploh pa so nekateri vozniki motor-
nih vozil še precej malomarni — po-
jasnjuje miličnik. Pred vsako vožnjo
bi morali pregledati svoja vozila in ta-
koj popraviti vse okvare. Voznik mora
biti med vožnjo pazljiv, spočit in tre-
zen. Upoštevati mora slabe in ozke ce-
ste na zavojih ter po naseljih in ves
ostali promet, ki se istočasno odvija v
njegovi neporedni bližini. Prav tako
mora upoštevati tudi vremenske prili-
ke ter paziti pri prehitevanju in sre-
čaranju z drugimi vozili, predvsem v
nočnem času. Voznik, ki pK>noči ne za-
senči luči, ne napravi samo prekršek,
ampak celo zločin, ker lahko spravi s
takim nepremišljenim ravnanjem v ne-
varnost več ljudi. V ij^imeru, da odpo-
vedo luči, mora voznik spraviti vozilo
takoj s ceste. Samo za hip sem utegnil
razmišljati sam zase, nato pa me je v
razmišljanju prekinil mož, ki je sedel
poleg mene: »Tudi vožnja skozi naselja
utegne biti zelo nevarna, ker lahko pVi-
de nepričakovano pod vozilo otrok, ži-
vina, ali kdo drugi. Tudi na zavojih bi
morali biti vozniki mnogo previdnejši,
ker je razgled močno omejen. Saj ni-
koli ne veš, kdo ti lahko pride vsak
trenutek nasproti. Včasih se dogodi, da
prevažajo vnetljive tekočine vozila, ki
niso urejena za to. Taka vozila ne sme-
jo parkirati v naseljih. Ustavijo se lah-
ko 50 metrov od poslopij.
Med pripovedovanjem smo prevozili
pot od Šempetra skozi Celje. Zai)eljali
smo proti Vojniku. Avto je zmanjšal
hitrost. Izpred velike hiše je pravkar
Nepravilno naložen tovorni avtomobil vozi proti Mozirju
Vožnja ljudi na Unimogu je prepoveda
ŠE NEKAJ PODATKOV IZ STATISTI-
KE O PROMETNIH NESREČAH
Vzroki nesreč, ki' so se pripetile v
letu 1955 so: 21 % neprevidnost in pija-
nost kolesarjev, 2 % neprevidnost peš-
cev, 5 % malomarnost voznikov vprež-
nih vozn, 5 % neizpravnost motornih
vozil, 6 % poledenele ceste, 17 % vi-
njenost voznikov in 49 % prehitra vož-
nja. Največ nezgod se je pripetilo v
mesecu januarju (19), februarju (14),
juliju (13), juniju in avgustu (12) itd.
Ce pregledamo prometne nesreče po
dnevih, jih je bilo največ ob sobotah,
in sicer 29, ob sredah 25, ob četrtkih 22,
najmanj pa jih je bilo ob nedeljah (13).
V enem dnevu je največ nesreč od 12.
do 18. ure in sicer 57, precej pa jih je
tudi od 9. do 12. ure (40). Na cesti
prvega reda, od Vojnika do Šempetra
v Savinjski dolini, je bilo 58 prometnih
nezgod, na cesti II. reda Celje—Rimske
Toplice in Celje—Šoštanj 59 ter na ce-
sti III. reda 30 prometnih nezgod. Pri
vseh nezgodah je bilo poškodovanih
126 vozil, ki so bila last splošnega ljud-
skega premoženja in 58 vozil last pri-
vatnikov.
NEKAJ DROBNIH IZ BELEŽNICE
Ves dan smo križarili po bližnji in
daljni okolici. Obiskovali smo poleg
Mozirja še Dobrno, Vitanje, Vojnik in
Slovenske Konjice, od koder smo se
vrnili vsi prašni in utrujeni v Celje.
Še najbolj živahna sta bila oba milič-
nika, kljub temu, da je bilo več kot
naporno ves dan sedeti za krmilom in
voziti. Res, videli smo marsikaj. Ko bi
vsakdo toliko videl, bi bili tudi vozni-
ki, pešci in kolesarji previdnejši. Ne
bi lahkomiselno kršili cestno-prometnih
predpisov, ne bi postajali pred gostil-
nami in vozili nato vinjeni po cestah.
Res, če bi vsakdo čutil v sebi odgovor-
nost, bi bilo mnogo lažje: organi Ljud-
ske milice bi imeli manj dela, pa tudi
človeških žrtev ne bi bilo.
Tudi traktoristi in kmetijski
strojniki bodo imeli
svoje združenje
19. avgusta ho v Celju ustanovni
občni zbor traktoristov in kmetijskik
strojnikov s področja celjskega okra-
ja. Na pobudo kmetijske komisije pri
Okrajnem odboru Ljudske tehnike im
Okrajne zadružne zveze bodo iistano-
vili svoje združenje. Le-to bo skrbelo
za strokovno vzgojo traktoristov in
strojnikov tako za pravilno vzdrževanj«
strojnega parka kot tudi za pravilno
strojno obdelovanje zemlje, hkrati pa
bo reševalo probleme svojih članoT.
Traktoristi in strojniki, ki doslej niso
imeli svoje strokovne organizacije, se
bodo lahko v okviru te medsebojno po-
svetovali in prenašali svoje izkušnje.
Vse to bo brez dvoma prispevalo tudi k
izboljšanju našega kmetijstva, pred-
vsem pa naše kmetijske mehanizacije.
V celjskem okraju je zdaj pri kme-
tijskih zadrugah in na državnih pose-
stvih približno 140 traktoristov in 20
kmetijskih strojnikov.
O predsednikih
in družbenem upravljanju
Izraz družbeno upravljanje se
je pri nas že udomačil. Naši dr-
žavljani že vedo, da je uprav-
ljanje, t. j. vodstvo, usmerjanje
in gospodarjenje skupnih zadev,
ustanov in gospodarstev izven
podjetij v rokah di-užbe ali ljud-
stva, pri katerem ima vsak dr-
žavljan pravico, da pride do be-
sede, do soodločanja. Ker se pa
vsi državljani ne morejo vedno
ukvarjati s sleherno zadevo, ki
jo je treba reševati ali upravlja-
ti. imajo svoje pooblaščence. To
so člani svetov, odborov in komi-
sij. Le-ti od političnih in drugih
družbenih organizacij izvoljeni
člani družbenega upravljanja od-
vzemajo .ljudstvu mnoge skrbi,
da zadeve, ki jih upravljajo, v
redu potekajo. Kadar govorimo
ali slišimo o svetih, odborih, ko-
misijah, vemo, da so to naši po-
oblaščenci, ki delajo namesto nas.
Zmotna pa je misel, da nam nji-
hovo delo — upravljanje potem
nič več ni mar. Naša dolžnost
je, da njihovo delo opazujemo,
spremljamo, jim svetujemo in
ugovarjamo, kadar se nam zdi,
da nekaj ni v redu.
Toda ni vse zlato, kar se sveti.
Kaj rado se zgodi, da vse družbe-
ne uprave ne delujejo tako, ka-
kor si mi želimo. Ker ima vsak
organ družbenega upravljanja —
svet, odbor ali komisija — svoje-
ga predsednika, se često zgodi,
da nekateri člani poverjene mu
uprave ne sodelujejo ali pa sploh
ne pridejo k sejam. Na ta način
padeta vsa skrb in delo na
predsednika. Ni čudno, če se ta-
ki predsedniki vsega naveličajo,
omagajo in komaj čakajo, da jim
poteče funkcijska doba. Sedaj na-
stane vprašanje, če jetakouprav-
' Ijanje še družbeno.
Pri taki praksi je razumljivo,
da se mnogi sposobni in požrtvo-
valni člani naše družbe izogibajo
predsedniških funkcij; to pa je
v škodo celotne družbe. Naloga
vseh članov organov družbenega
upravljanja je, da si delo med
seboj porazdelijo in ga tudi izvr-
šujejo.
Ta naj demokratične j ši način
ljudske oblasti bomo ohranili le
tedaj, če bomo dosledno zasledo-
vali delo izvoljenih organov druž-
benega upravljanja na vseh jav-
nih zborih družbenih organizacij,
zlasti pa na zborih volivcev.
Ljudska tehnika tudi v Mozirju
v Mozirju je bil prejšnji petek na
pobudo tamkajšnjega Občinskega ko-
miteja Ljudske mladine ustanovni obč-
ni zbor društva Ljudske tehnike. Ude-
ležili so se ga mladinci in mladinke iz
Mozirja in bližnjih vasi. Ob tej prilož-
nosti so izvolili 7-članski upravni in
3-članski nadzorni odbor in sklenili, da
bodo začeli s šoferskim krožkom. Kas-
neje bodo utanovili še foto, kmetijski
in nekatere druge krožke.
Ustanovni občni zbor je pokazal ve-
liko zanimanje mladine za tehnično iz-
obraževanje in sodelovanje pripadnikor
Ljudske tehnike pri mladinskem priza-
devanju.
Glede šoferskega krožka imajo naj-
večje težave zaradi pomanjkanja pre-
davateljev za motoroznanstvo in vozi-
la za praktično vožnjo. Kljub temu so
prepričani, da bodo z vztrajno voljo in
prizadevanjem rešili tudi to vprašanje.
Predvsem bodo raziskali vzroke za pre-
nehanje bivšega avto-moto društva r
Mozirju, zakaj je bivši Okrajni odbor
Ljudske tehnike v Šoštanju vzel njihoT
avtomobil in kaj je zdaj s tistim avto-
mobilom. V ta namen so izbrali 3-član-
sko komisijo, ki naj preišče vsa ta
vprašanja.
Razveseljivo je dejstvo, da so se y
razpravi o ustanovitvi avto-moto dru-
štva ali društva Ljudske tehnike odlo-
čili za široko tehnično delavnost v dru-
štvu Ljudske tehnike. V tem bodo lal^-
ko zbrali člane aktiva mladih zadruž-
nikov, ostale mladince in vse druge, ki
se zanimajo za katerokoli tehnično iz-
obraževanje. Mladinska organizacija bo
tudi v prihodnje skrbela za uspešen
razvoj društva in vključevanje mla-
dine v vrste Ljudske tehnike. Vseka-
kor bo mladina mozirske občine lahko
uspešno napredovala pri skupnem pri-
zadevanju mladinske organizacije, kme-
tijske zadruge in društva Ljudske teh-
nike, čeprar bo eačetek že tako težak.
Sindikalne podrunžice — delovni
kolektivi
POZOR!
Nudimo vam ugoden nakup
vseh vrst nogavic III. in IV.
vrste, tudi helanca, perlon, nylon
s 60 in 40 % popustom, izdelek
Tovarne nogavic Polzela.
Prepričajte se o cenah in kva-
liteti — solidnost postrežbe za-
jamčena.
Savinjsko trgovsko podjetje
Polzela in trgovina
»Savinjčan« Polzela ,
17. AVGUSTA 1956 — STEV. 33  3	STRAN
Nikar še domov, lovarišica !
»V takšne skrbne roke bi pa vedno
riala svojega otroka,« mi je rekla so-
geda vile Olge v Kranjski gori, kjer
letujejo celjski otroci. Tudi jaz sem
imela priliko večkrat obiskati to kolo-
nijo, ki jo je upravljala tov. Ema Rav-
tarjeva s tovarišico Ivo iz Štor. Na
celjski postaji sta bili nemalo razočarani,
Ico so jima starši izročali v varstvo svo-
je otroke in kar vrstoma pripominjali:
«.pazite na mojega Branka, preveč je
jjiv, pravi škrat."-« »Pazite na mojo Mar-
janco, v svoji preživahnosti vedno rada
katero zagode-«. »Imejte potrpljenja z
mojim Mihcem, pretepaške narave je
in hudo jezav-«.
Tako sta tovarišici Ema in Iva s
težkim srcem spravili 24 šolskih otrok,
najrazličnejše starosti v vlak, ki jih je
peljal proti Kranjski gori. Precej ju je
skrbelo, kako bosta »ukrotili« to neu-
gnano mladež. Pa je kar šlo. Upravnica
Ema mi je pripovedovala, da resne pri-
pombe staršev niso bile neumestne in
da je bilo treba res mnogo truda, da
sta si pridobili otroško zaupanje in
iskrenost. Na sprehodih sta si vsak dan
izbrali drugega otroka, »težko vzgojlji-
vega-« in se vso pot pogovarjali z njim.
Tako sta brez zaušnic dosegli najlepše
soglasje in disciplino.
Mislim, da je letos le malo šolskih
otrok preživelo tako lepe počitniške dni,
kot so jih preživeli celjski šolarji v
Kranjski gori. Življenje jim je potekalo
v 10 urnem spanju, v najrazličnejših
igricah in v krajših in daljših sprehodih
v prekrasno naravo... Po kosilu so naj-
hujšo vročino prespali, po malci pa jih
je čakala najljubša zabava. V lepem
vrtu z mehko trato so s tovarišicama
vred sproščeno noreli, plesali kola, igra-
li žogo in prirejali cirkuške predstave.
Ker so se tu krepili največ otroci, ki
so preboleli to ali ono bolezen, sta to-
varišici znali skrbno čuvati na njihovo
zdravje. Naravnost ganljiva je bila nju-
na skrb, kako sta nosili za brezskrbno
otročadjo puloverčke, čim je zapihala
mrzla sapa. Ce razgreti otrok v svoji
igri le ni čutil kranjskogorskega popol-
danskega hladu, sta jih šiloma ogrinjali
in obuvali. Včasih se je razgret otrok
pritihotapil do vodovoda — skrbno oko
ga je že zasledilo in žejni se je v je-
dilnici utešil s čajem, ki je bil žejnim
otrokom ves popoldan na razpolago. Ta-
ko ni nič čudnega, da se je medicinska
sestra Rozmanova s to kolonijo lahko
postavila, da v vsem času ni zbolel niti
en otrok.
Prav tako tudi ni nič čudnega, da so
se otroci na svoji skrbni varuhinji tako
navezali, da so jima pri odhodu hoteli
napraviti lepo presenečenje. Organizira-
li so cirkuško predstavo in med sabo
zbirali prostovoljne prispevke. Kar z
veseljem so otroci metali v konzervno
škatlico ena, dva ali pet dinarske ko-
vance, velikodušneži pa celo desetake.
Tovarišicama so hoteli s tem denarjem
kupiti skromni spominček na Kranjsko
goro. Zelo jim je bilo žal, da so tovari-
šice to veselje preprečile in predlagale,
da z nabranim denarjem plačajo foto-
grafije tistim otrokom, ki jih niso mogli
kupiti. (Tovarišici sta namreč staknili
potujočega fotografa, ker sta hoteli ime-
ti sliko svojih »škratov« za spomin).
Še o hrani par besed. Kdor pozna
upravnico dijaške kuhinje na II. osnov-
ni šoli v Celju — tovarišico Sovinčevo,
ki jo dijaki, radi imenujejo svojo »di-
jaško mamo«, ve, da tudi v Kranjski
gori otroci niso stradali pod njenim
ekonomskim vodstvom. Že ob 7. uri
zjutraj si jo lahko srečal na lovu za
zelenjavo, sočivjem, mlekom in sadjem,
ko je hodila od kmeta do kmeta. Sama
mi je dejala: »Naši otroci ne pojedo to-
liko, kolikor mi skuhamo — ampak mi
skuhamo toliko, kolikor otroci pojedo«.
Sama sem bila priča, kako so se btroci
zalagali z izbranimi dobrotami pri vseh
petih dnevnih obrokih. Dobra Justika
iz kuhinje jim je komaj sproti nalagala
krožnike. Med kosilom in večerjo je
tov. Ema špraševala: »Pepček, koliko-
krat si vzel?« »Štirikrat!« »Priden. »In
kolikrat si vzel ti, Jožek?« »Dvakrat«.
»Le vzemi še. In Branko, in Mirko in
Zalika, le vzemite še — nikdo ne sme
lačen od mize... Kar tekmovali so, kdo
bo bolj pridno jedel. In da so bili otro-
ci res tudi pri jedi .pridni, je pokazala
tehtnica, ko so v treh tednih povprečno
pridobili 3 kg na teži. Zalika pa se je
vrnila v Celje kar s 5 kg več.
Tako je celjskim otrokom kar pre-
hitro minilo lepo letovanje in nič čud-
nega ni, da so dan pred odhodom v
Celje kar v en glas prosili: »Ne še do-
mov, tovarišica!«...
Datriijte kril
Da bodo posamezna podjetja in te-
reni lahko izvedli uspešno propagando
in zbrali čim večje število prostovolj-
nih dajalcev krvi, objavljamo danes
program odvzemov krvi za drugo i>ol-
letje 1956. V kolikor bi bil odvzem na
določeni dan nemogoč, prosimo, da o
tem obvestite pismeno postajo za trans-
fuzijo krvi v Splošni bolnišnici v Celju,
di se po dogovoru določi drugi termin.
V mestu so sedaj zajeta predvsem
manjša pKidjetja, katerih krvodajalci
bodo prihajali na odvzem v bolnišnico
na transfuzijsko postajo, v okoliške
kraje pa bo odhajala transfuzijska
ekipa, ki bo jemala kri na terenu. Ce
želi katero izmed podjetij v mestnem
območju, da bi bil odvzem krvi v obra-
tu, naj svojo željo sporoči transfu-
zijski postaji.
Kličemo vse zdrave državljane, naj
se javijo v čim večjem številu med
prostovoljne dajalce krvi! Vse one pa,
ki so že kdaj koli dobili kri, ki jim je
rešila življenje, pa prosimo, da nam
pomagajo vsaj z dobro besedo, da bodo
vse akcije zbiranja krvi čim bolj uspele.-
Komisija za krvodajalstvo pri
Okr. odboru RK Celje
PROGRAM ODVZEMA KRVI ZA DRUGO POLLETJE 1956
PO PODJETJIH IN NA TERENU
21.	8. 1956: Metka.
23. 8. 1956: Stanovanjska uprava.
28.	8. 1956: Gostinska zbornica.
30. 8. 1956: Obrtna zbornica.
1.	9. 1956: Stavbenik.
4. 9. 1956: Trgovinska zbornica.
6. 9. 1956: Elektro-Celje.
11. 9. 1956: Javne naprave, Finomehanika IDRO.
13. 9. 1956: Polzela (na terenu).
18. 9. 1956: Sodišča.
20. 9. 1956: Tožilstvo.
25. 9. 1956: Šempeter (na terenu).
27. 9. 1956: Sekcija državnih železnic.
2.	10. 1956: Prosveta.
4. 10. 1956: Liboje (na terenu).
9. 10. 1956: Savinja, lesna industrija.
11. 10. 1956: Savinja, lesna industrija.
16. 10. 1956: Zabukovca (na terenu).
18. 10. 1956: Celjska opekar-na.
23. 10. 1956: Žična, Tovarna tehtnic.
25. 10. 1956: Žalec (na terenu).
30. 10. 1956: Tovarna perila.
6. 11. 1956: Sentjedert (na terenu).
8. 11. 1956: Mestna vrtnarija Medlog, Kmet. gospodarstro Lava.
13. 11. 1956: Gozdno gospodarstvo Celje.
15. 11. 1956: Konjice (n^ terenu).
20. 11. 1956: Celeia-Sad.
22.	11. 1956: Zdravstvene ustanove.
27. 11. 1956: Zreče (na terenu).
29.	11. 1956: Ni odvzema.
4. 12. 1956: Uprava za ceste, Mlinsko podjetje.
6. 12. 1956: Vojnik (na terenu).
11. 12. 1956: Aero.
13. 12. 1956: Rudnik Pečovnik.
18. 12. 1956: Prebold (na terenu).
20. 12. 1956: Okrajna zadružna zveza.
25. 12. 1956: Tovarna organskih barvil.
27. 12. 1956: Prebold (na terenu).
V konjiški občini so razpravljali
o dosedanji izpolnitvi družbenega plana
Ljudski odbor konjiške občine je na
svoji Mdnji seji razpravljal o izpol-
nitvi družbenega plana za prvo pol-
letje in o delu upravnih organov ob-
čine. Na seji je manjkalo precej od-
bornikov, od katerih so se nekateri
opravičili, drugi pa niti tega niso sto-
rili. Kaj bodo rekli volivci o takih od-
bornikih, ki svoje odsotnosti niti ne
opravičijo.
Iz podanih poročil je bilo ugotoviti,
da je bil dotok proračunskih dohodkov
do 31. julija 31 milijonov din. Slab
dotok je bil iz dobička industrijskih
podjetij in kmetijskih zadrug ter pri-
spevka komunalnih podjetij. Deloma je
to opravičljivo zlasti za kmetijske za-
druge, ki imajo svoje dohodke večji
del v drugi polovici leta. Vse zadruge
na področju občine bi morale dati v
proračun dva milijona dinarjev. Dosti
boljše pa je bilo pri plačevanju dav-
kov iz kmetijstva in obrtnikov ter svo-
bodnih pKjklicev, pa tudi pri prometnem
davku na vino. Tu je bilo vplačano že
okoli 81% letnega plana, ponekod pa
pa tudi do 97%. Od občinskih taks, ki
so bile v proračunu predvidene z
1,256.000 din pa je bilo že vplačanih
538.000 din. Se boljše pa je bilo vpla-
čevanje taks na vozove, stroje, konje
in druge predmete, ki so bile predpi-
sane z zveznimi predpisi. Vsi ti podatki
dokazujejo, da se proračunska sred-
stva dokaj dobro stekajo in da tudi
pri davkoplačevalcih ni kakih večjih
zaostankov. Ce bo tako tudi v drugem
polletju šlo naprej, potem bo občinski
proračun v dohodkih lahko dosežen,
ker dosedanji rezultati kažejo, da je bil
sestavljen na realnih temeljih.
Podobno kot pri dohodkih je bilo tudi
pri izdatkih, ki so bili prekoračeni le
za dober milijon. Vzrok zato je pred-
vsem v nabavi kurjave za zimo, kar
pa bo znižalo proračunske izdatke v
drugem polletju. Zelo visoko so bila
dosežena izplačila pri zdravstvu in so-
cialnem skrbstvu. Od v proračunu
predvidenih 15 milijonov je bilo že v
prvi polovici leta potrošenih okoli 10
milijonov, tako da ostane za drugo po-
lovico le še kakih 5 milijonov.
Upravni organi so v prvih sedmih me-
secih prejeli v rešitev nad 4780 zadev
iz različnih področij (gospodarstvo, soc.
varstvo, statistike itd.), od katerih je
ostalo nerešenih 434 vlog. Največ vlog
je bilo naslovljenih na oddelek za soc.
skrbstvo. Od skupnih 4084 upravnih od-
ločb pa jih največje število odpade na
oddelek za finance skupno z upravo za
dohodke, to je 3478.
' V poročilu je bilo navedenih še ne-
kaj perečih problemov, med katerimi
je zlasti i>otreba po izpolnitvi z stro-
kovnim kadrom v vseh oddelkih. Prav
tako bo treba misliti na namestitev
mlajših moči, saj bodo nekateri sta-
rejši v nekaj letih odšli v pokoj. Vendar
pa lahko rečemo, da je ta upravni apa-
rat v svoji preizkusni dobi, to je po
enem letu obstoja novih občin, opravil
veliko odgovornih in težkih nalog, ki
so se pojavljale v začetnem delu.
L. V.
Zlati jDbilej v Braslovčah
v nedeljo so v Braslovčah prazno-
vali veliki praznik — 50-letnico usta-
novitve telovadnega društva. K prazno-
vanju so se zbrala več ali manj vsa
društva iz Sp. Savinjske doline in ve-
liko število bližnjega prebivalstva. Med
gosti so bili tudi vidni predstavniki
oblasti s predsednikom žalske občine
tov. Rančigajem na čelu in večje šte-
vilo prvih predvojnih društvenih de-
lavcev.
Deževno vreme je sicer onemogočilo
glavni del prireditev — javni telovadni
nastop, za katerega je bilo pripravlje-
nih preko 250 telovadcev in telovad-
kinj, kljub temu pa ni moglo zmanj-
šati pomena velike prireditve in praz-
nika, ki je prerasel ozek krajevni po-
men. Po razvitju društvenega prai>ora,
ki so mu kumovali Občinski ljudski
odbor Žalec, Kmetijska zadruga Bra-
slovče. Kmetijsko gospodarstvo Žovnek
in stebri predvojnega društva: tov. Riko
Maršič, Jože Omladič ter Turk, je mno-
žica mladine v živobarvnih vadbenih
oblačilih v strnjenih kolonah E>od zvoki
partizanskih koračnic defilirala po
braslovškem trgu in vsem gledalcem
dokazovala vso veličino in moč parti-
zanske organizacije in misli. Žal so po
povonki močni nalivi onemogočili še
izvedbo javnega nastopa. Vse je iskalo
streho v društvenem domu, kjer se je
svečanost nadaljevala. Tov. Agrež, agil-
ni predsednik društva Partizan Bra-
slovče, je v kratkih besedah orisal 50-
letno zgodovino telovadnega društva v
tem trgu, ki je v prvih letih bilo na
braniku slovenstva proti ponemčeva-
nju, v letih med obema vojnama pa je
vzgajalo s telovadno in kulturno de-
javnostjo vso vaško mladino in jo pri-
pravljalo na velike dogodke, da je v
letih 1941 do 1945 bila zrela in pre-
kaljena v težki borbi proti okupatorju.
Desetletno delo po osvoboditvi je bilo
v novih pogojih nadvse uspešno in mla-
dina Partizana iz Braslovč je v vseh
teh letih s svojimi prireditvami in uspe-
hi na tekmovanjih dokazala svojo ve-
liko sposobnost na telesnovzgojnem
področju. Celo vrsto je bilo zaslužnih
mož in žena pri tako uspešnem 50-let-
nem delu društva — od študentov, uči-
telj stva, delavstva, še x)osebej pa kmeč-
kega živi j a in nameščenstva. Sedanja
društvena uprava se je spomnila prav
vseh in jih ob zlatem društvenem ju-
bileju nagradila s priznanjem. — Tov.
Jure Klanjšek je v imenu Okrajne zve-
ze »Partizan« Celje čestital Partizanu
Braslovče k lepemu jubileju in mu želel
v prihodnosti še večjih uspehov. — Na
odru se je nato v okrnjeni obliki vršil
telovadni program, na katerem so na-
stopili večina domačini. Poleg prostih
vaj so se gledalci močno ogreli ob akro-
batiki in folklori, ki so jo uspešno pri-
kazali domači fantje in dekleta v na-
rodnih nošah.
V sejni sobi partizanskega doma pa
je bila odprta razstava, ki je v pisani
besedi in sliki pKjka^a vse nap>ore,
uspehe in drobno delo društva od leta
1906 pa do današnjih dni. Številne di-
plome, plakete in pokali govore o uspe-
hih braslovških telovadcev in telovad-
kinj na različnih tekmovanjih, od dru-
štvenih, okrajnih, republiških do dr-
žavnih. Te diplome so obenem dokaz,
da je bilo delo društvenih vaditeljev
in vaditelj ic vsa leta pravilno usmer-
jeno, saj so bili doseženi uspehi plod
nenehnega in vztrajnega dela celotne-
ga članstva. Razstava je pokazala bogat
material, ki nam pomaga k razjasnitvi
nastanka in rasti predvojne telovadne
organizacije v Savinjski dolini ter že
zaradi tega zasluži vso pozornost za
vsakega vnetega pristaša telovadnega
življenja.
Kako je z ustanovitvijo nove
osnovne šote na Babnem
Krajevne množične organizacije si že
dalj časa prizadevajo, da bi v Zadruž-
nem domu na Babnem uredili otroški
vrtec in vsaj prva dva razreda osnovne
šole za otroke iz naselij Medlog, Babno
in Ložnicai z bližnjo okolico. Obojestran-
ska zaposlitev nekaterih staršev teži k
ustanovitvi otroškega vrtca. Za ustano-
vitev dvorazredne osnovne šole pa go-
vorita dva tehtna in uvaževanja vredna
razloga: precejšnja oddaljenost teh na-
selij od osnovnih šol v središču mesta
in pa nevarnost velikega prometa po
glavnih cestah, zlasti pa na križišču
cest na Šlandrovem trgu.
Ko je celjski občinski ljudski odbor
na svoji zadnji seji sklenil odkupiti
zgradbo Zadružnega doma na Babnem,
je bilo sproženo tudi vprašanje o pre-
ureditvi doma za šolske namene. Kma-
lu nato je bil komisijski ogled te stav-
be, ki ni popolnoma izkoriščena, in je
bilo ugotovljeno, da bi se s primerno
'adaptacijo lahko v njej uredili dve
učilnici, medtem ko za ureditev otro-
škega vrtca poleg šole ni primernega
prostora, ker je dom zgrajen v drugač-
ne namene.
Pri nadaljnjem proučevanju o ure-
ditvi dveh razredov je bilo ugotovljeno
tudi to, da bi obe novi učilnici v Za-
družnem domu bili primerno zasedeni
le tedaj, če bi k novemu šolskemu oko-
lišu Babno-Medlog-Ložnica priključili
še pretežni del Lopate, del Ostrožnega
in del Lave severno od savinjske že-
lezniške proge.
Upoštevajoč nove hišne številke bi
iz Lopate prišle v poštev naslednje hi-
šne številke: 35 — 37, 39 — 49, 54 — 57
in 70. Od Ostrožnega pa hišne številke:
70, 77, 78 in 80 ter 92 — 103.
Zahodni del Lave ob križišču z Deč-
kovo cesto leži nekako v sredini med
mestom in Babnim. Iz varnostnih raz-
logov bi starši verjetno raje pošiljali
svoje otroke v šolo na Babno kakor v
mesto. Ta šola bi služila začasno kot
provizorij, dokler ne bo za zahodni del
občine zgrajena nova šolska zgradba,, ki
bo zajela poleg že naštetih naselij še
vse ostalo Ostrožno, najsevernejši del
Lopate, Lokrovec in Dobrovo.
Predlog o ustanovitvi šole na Babnem
v gornjem smislu bi naj proučili vsi
prizadeti kraji ter na množičnih sestan-
kih krajevnih organizacij SZDL zavzeli
svoje stališče. Svoje tozadevne sklepe
bi naj izročili občinskemu svetu za šol-
stvo. Pravilno rešeno vprašanje nove
šole naj bo v korist ljudstva, posebno
pa naše šoloobvezne mladine.
Udeležili se bodo
proslave v Kranju
Proslave 20. obletnice tekstilne stavke
v Kranju se bo iz celjskega okraja ude-
ležilo nad 1000 članov delovnih kolek-
tivov. Pri Okrajnem sindikalnem svetu
je že začel z delom pripravljalni odbor,
v katerem so zastopniki vseh občinskih
sindikalnih svetov, v kolektivih pa raz-
pravljajo na sindikalnih sestankih o
takratni stavki tekstilcev.
^^Avlobusni promet" - Celje
obvešča potnike, da je s 15. avgustom podaljšana avtobusna proga
Kozje—Brestanica—Krško do Brežic in ponovno uvedena proga
Senovo—Brestanica.
VOZNI RED:
1. Kozje—Senovo—Brestanica—Krško—Brežice
KOZJE
Odhodi: 5.15, 12.35.	Prihodi: 11.10, 18.40.
SENOVO
prihodi: 6.20, 13.40.	Odhodi: 10.05, 17.35.
Odhodi: 6.24, 9.00, 13.45.	Prihodi: 10.00, 14.45, 17.32.
BRESTANICA
Prihodi: 6.40, 9.12, 14.00.	Odhodi: 9.45, 14.30, 17.15.
Odhodi: 6.45, 9.14.	Prihodi: 9.41, 14.00.
KRSKO
Prihodi: 6.58, 9.27.	Odhodi: 9.28, 13.47.
Odhodi: 7.03.	Prihodi: 13.45.
BREŽICE
Prihodi: 7.30.	Odhodi: 13.15.
2. Senovo—Brestanica
SENOVO
Odhodi: 4.25, 6.24, 7.50, 9.00, 13.45, Prihodi: 7.00, 8.40, 10.00, 14.45,
15.30, 16.30, v soboto in nedeljo 16.30, 17.32, 19.30, v soboto in ne-
18.35 in 20.15.	deljo tudi ob 21.40.
BRESTANICA
Prihodi: 4.40, 6.40, 8.05, 9.12, 14.00, Odhodi: 6.45, 8.25, 9.45,14.30,16.15,
15.45, 16.45, v soboto in nedeljo 17.15, 19.15, v soboto in nedeljo
tudi ob 18.50 in 21.05.	tudi ob 21.25.
STRAN 4 17. AVGUSTA 1956 — STEV. 33
ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI
Čigava je voda v potoku
Nepotreben spor v Šeščali v Savinjski dolini
Za Seščami žubori majhen potok,
ki mu nekateri pravijo Močvirnik. Vsa-
ko sekunde se prelije v njem le nekaj
litrov čiste studenčnice. Jelše, hrasti in
grmovje ga spremljajo po vijajoči se
travnati globeli. Nekoč so se ob potoku
veselo igrali otroci — zalezovali gnezda,
rezali palice in trgali zgodnje spomla-
dansko cvetje. Kdaj pa kdaj se je čulo
sem od potoka čofotanje peric .. .
Danes je drugače. Danes vladajo ob
potoku strasti, sovraštvo in kletev.
Obiskali smo Sešče in poslušali ljudi.
—	Vode nam ne privoščijo!
—	Petnajst družin že več kot trideset
let pere v potoku!
—	Imam pričo, da perejo le štiri leta!
—	Leseni čeber nam je izmaknil s
perišča!
—	Od milnate vode nam je zbolela
krava!
—	Smo prali in bomo!
Tako in podobno obtožujejo drug
drugega, vmes pa dodajo še »sočne«
pridevke. Vsak ima svoje dokaze. Skre-
gali so se zaradi vode v potoku — vsi
si lastijo popolno pravico do nje.
Spor je sprožila družina Novak, ki si
je pred dvajsetimi leti postavila ob po-
toku pod periščem hišo, pred štirimi
leti pa kupila še kravo. Ker mu v vod-
njaku često zmanjka vode, jo išče v
potoku.
Zahtevo po odstranitvi perišča je po-
stavil lani jeseni po tisti zanimivi tožbi
s sosedo U. Novak je namreč tožil, ker
je U. rekla, da >^Novakovih nima rada«.
Čudno je, da je morala zaradi tega
plačati poldrugega tisočaka!
Ker ljudje zahtevi po prenehanj.u
pranja v potoku niso ugodili, se je spor
poglobil. Lepega dne so opazili, da le-
senega čebra ni več na perišču in da
ga je nekdo prestavil više v grmovje.
Ko pa so prejšnji mesec opazili nove
nerednosti so se zmenili:
—	Zabetonirajmo perišče! Tega spak
ne bo mogel prenašati!
Rečeno — storjeno! Toda sedaj se je
čutil hudo prizadetega Novak in začel
iskati pravico pri občini, pri okraju,
pri okrajnem odboru Socialistične zve-
ze, pri živinozdravniku, gradbeni in-
špekciji ...
Prišla je občinska komisija štirih
mož, in predlagala naj perišče začasno
ostane, dokler ne bo napravljeno novo
pod občinsko cesto. Do takrat pa naj
uredijo pri perišču čistilnik, tako da bo
voda tekla skozi gramoz in oglje.
Sporazum, ne, to ni zmaga, s tem
trpi čast!
Novak je vložil novo tožbo na okraj
na gradbeno inšpekcijo.
Nasprotna stranka petnajstih družin
je tudi na delu. Sama Novakova sorod-
nica je sklenila prepovedati hoditi No-
vaku po vodo k potoku čez njen svet.
Gre seveda le za tri metre nekoristne-
ga pašnika.
Zgodba se bo torej nadaljevala!
Zadevo seveda ne bi bilo težko re-
šiti. Novak bi si lahko že zgodaj zju-
traj nalil posodo z vodo, lahko bi tudi
šel ponjo tistih sto metrov do perišča in
tam natočil posodo in končno — kot
pravi Potočnik — bi si lahko uredil
tudi vodnjak, tako da bi imel vodo do-
ma kot vsi ostali.
Kaj bodo rekli k temu sporu hribov-
ci, ki vse življenje nosijo vodo po ki-
lometre daleč! Ali ni to malomarnost,
da nekdo da raje živinčetu milnato vo-
do (da mu krava zboli), namesto da bi
stopil sto metrov dalje po čisto vodo!
Toda, ne, ne, treba je preprečiti pra-
nje in pokazati svojo moč!
Tudi tisti, ki perejo, imajo možnost,
da se sporazumejo na škodo svoje časti.
Perišče bi lahko uredili ob cesti pri
Novakovi hiši (pravijo, da so tam že
prali, pa jim je Novak branil), končno
pa bi se lahko dogovorili, da ob določe-
nem času nihče ne bo pral, da bodo
lahko koristili vodo.
Sešče so sicer gospodarsko napredna
vas. Tu gojijo odličen hmelj, vas čedno
izgleda, četudi ni ob glavni prometni
žili. Sredi naselja stoji že domala ure-
jen zadružni dom, toda ...
—	V Seščah se radi kregajo, pravijo
na občmi v Žalcu.
—	Imamo nekaj nagajivih in trmastih
Hudi, meni predsednik krajevnega od-
bora Vinko Poteko iz Matk.
Pripovedovali so nam zgodbo okrog
gradnje zadružnega doma, o gradnji no-
vega mostu čez Savinjo, o cesti za ka-
tero premožen kmet Dolinar ni hotel
odstopiti košček svoje zemlje in še o
marsičem.
Ne, v Seščah se res vsi nimajo radi.
V tem pogledu že prednjačijo v Savinj-
ski dolini. Ce bo šlo tako naprej, pa
bo njih »slava« znana še daleč čez me-
je celjskega okraja.
Pomoči sta potrebna!
Preteklo nedeljo naju je zanesla pot
s prijateljem proti Vojniku in nato na-
prej v Strmec. Iz Strmca sva odšla v
vas Radizel.
Hodila sva deset minut, ko sva pri-
spela do na videz hlevu podobne hišice.
Pri stari ženici sva se pozanimala, ka-
ko kaj živi. Zelo me je presenetila, ko
je pričela pripovedovati, da stanuje v
tej skromni hišici z bratom, ki je star
73 let. V nadaljnjem razgovoru je se-
demdesetletna Katarina Koklič, pove-
dala, da ta hišica ni njena last, temveč
last nekega vaščana iz Strmca, ki jima
jo je dal za prebivališče, ker mu po-
magata pri delu. Povedala je, da je pre-
jemala od Občinskega ljudskega odbo-
ra v Vojniku nekakšno podporo v višini
1500 dinarjev, ki pa sta jo prenehala do-
bivati prvega junija. Pravi, da sta že
štirinajst dni popolnoma brez denarja,
tako da si ne moreta kupiti niti soli.
Zanima me, kakšno je delo terenske
organizacije SZDL v Strmcu, da ne uvi-
di perečega vprašanja starih ljudi, saj
v taki starosti ne more biti sposoben za
delo niti eden niti drugi.	H. M.
Gradnja stanovanjskega
bloka in razdelitev stanovanj
NACIN GRADNJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV IN RAZDELITEV STA-
NOVANJ PO VZORCU TRGOVINSKE ZBORNICE V CELJU, JE UPORABEN
TUDI ZA OSTALE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
Stanovanjski blok, ki raste na Slan-
drovem trgu, bi kaj težko zgradila ena
sama gospodarska organizacija. Sred-
stva, s katerimi razpolagajo gospodar-
ske organizacije, so dokaj skromna, to-
da, če jih zberemo, predstavljajo po-
membno finančno silo. Upoštevajoč dej-
stvo, da se po finančni zmogljivosti
trgovska podjetja kot samostojne gospo-
darske enote ne morejo kosati z indu-
strijo, je Trgovinska zbornica v Celju
pozvala nekatera podjetja, da se zdru-
žijo v konzorcij in da svoje investicij-
ske sklade, ki so sicer namenjeni za
opremo trgovin, združijo in jih upora-
bijo za gradnjo stanovanjskega bloka,
manjkajoči del sredstev pa dopolnijo z
najetim večletnim kreditom. Ideja je
našla plodna tla in stanovanjska stav-
ba na Slandrovem trgu je skoraj do-
končana. Podjetja so vlagala svoja
sredstva po zmogljivosti. Investicijska
vrednost zgradbe se je razdelila po sta-
novanjih, stanovanja so tako dobila
ceno, cena pa je predstavljala delež. Ta-
ko so močnejša podjetja kupila več de-
ležev in seveda več stanovanj za svoje
uslužbence, manjša pa manj. Dokon-
čen obračun vrednosti pa bo izvršen, ko
bo stavba dokončana.'
Gespodarska podjetja, ki gradijo sta-
novanjske objekte za svoje delavce in
nameščence, pa ne bi imela interesa za
graditev, če ne bi imela od tega dolo-
čene koristi. Tega se dobro zavedajo ob-
činski ljudski odbor. Stanovanjska upra-
va in stanovanjska komisija v Celju.
Zato so na skupnem sestanku s kon-
zorcijem proučili tudi to stran stano-
vanjske graditve in sklenili pismeni do-
govor, po katerem bo konzorcij naselil
vsa stanovanja v novem bloku, ki so
mu že po zakonitih predpisih na razpo-
lago, razen tega pa vsa stara stanova-
nja, ki jih bodo uslužbenci trgovskih
podjetij zapustili. Veriga preseljevanj
bo v nekaterih primerih zelo kratka, v
nekaterih pa nekoliko daljša z ozirom
na potrebe posameznih kolektivov.
Končna stanovanja, ki bodo po zame-
njavah ostala, pa pripadajo stanovanj-
ski komisiji.
Tak način, ki so ga že pred tem uve-
ljavile nekatere gospodarske organiza-
cije, n. pr. Cinkarna, deluje zelo vzpod-
budno in poraja pri kolektivih zanima-.
nje za stanovanjsko izgradnjo. Ce bi
podjetjem, ki so kupila stanovanja v
bloku in ki imajo pravico na zamenja-
ve v starih stanovanjih, prepustili po-
vsem svobodno odločanje, bi se morda
zgodilo, da bi nekateri imeli neupravi-
čeno večje stanovanje, kot jim po sploš-
nih kriterijih pripada in bi naseljevali
stanovanja tako, da ne bi iz neupravi-
čenih razlogov ostalo stanovanjski skup-
nosti ničesar, čeprav ne bi bil stano-
vanjski fond okrnjen. Zato je konzor-
cij imenoval posebno tričlansko komi-
sijo, katere predsednik je neprizadeta
oseba, v tem primeru delavec iz Cin-
karne, z nalogo, da pregleda stanova-
nja vseh prosilcev in prouči vse okolno-
sti, ki vplivajo na upravičenost njiho-
vih prošenj. Predlog, ki ga bo zagovar-
jala komisija pred konzorcijem, bo do-
končen za izstavitev ustreznih odločb.
Konzorcij se je v dogovoru tudi za-
vezal, da bo takoj po izvršenih preseli-
tvah predal novo zgradbo stanovanjski
skupnosti v upravljanje, s posebno po-
godbo pa bo tudi izvršil prenos last-
ništva, ko bodo formalnosti okoli obra-
čuna stroškov izvršene. Pridi-žuje si le
pravico soodločanja pri poznejših nase-
litvah strank v stanovanjski blok.
Konzorcij in Trgovinska zbornica sc
zavedata, da z enkratno gradbeno ak-
cijo ne bosta rešila stanovanjske stiske,
ki vlada pri trgovskem osebju, upata
pa, da bosta s pravilno izvedbo prve
gradbene akcije in z ustreznim vzpod-
budnim načinom preselitve uspela pri-
dobiti še druga podjetja, ki imajo mož-
nosti za ustanovitev enega ali več sta-
novanjskih konzorcijev, ki bodo začeto
delo nadaljevali.
Nova šola za medicinske sestre v Celju
Bolnišnica bo dobila novo kuhinjo
v sklopu splošne bolnišnice dovršu-
jejo ta mesec v Celju prostore za sred-
njo medicinsko šolo z internatom. Kljub
vročini delavci splošnega gradbenega
podjetja »Graditelj« hitijo, da bi z deli
čimprej končali, najkasneje pa do
5. septembra, ko se v novi šoli že mora
pričeti redni pouk.
Celjska srednja medicinska šola, ki
so jo sicer ustanovili že pred dvema
letoma, bo imela v novi zgradbi dve
učilnici in vse druge potrebne prostore
za internatsko življenje 60 gojenk. Učil-
nice so v drugem nadstropju trakta.
Soli bo pripadal tudi večji del prvega
nadstropja, medtem ko bo v pritličju
zgradbe dobila nove prostore kuhinja
bolnišnice, v prvem nadstropju pa še
slaščičarna.	^
Gradnjo šole finansira republiški svet
za ;'dravstvo, ki je potrošil v ta na-
men preko sto milijonov dinarjev.
Okrog 79 milijonov so uporabili za
gradbena dela, ostalo pa za instalacije
in opremo. Gradnja bi stala še več, da
niso uporabili že na pol zgrajenega
skeleta trakta, ki je že več let strašil
v okolici.
Sola bo kot rečeno — sprejela 60 go-
jenk. Doslej jih ni imela toliko, pač pa
bodo jeseni sprejeli novinke za prvi
rarzed (šola ima štiri razrede). V na-
dalje bodo sprejemali vsako drugo leto.
Glede na to, da v zdravstvenih ustano-
vah in bolnišnicah primanjkuje sred-
njega medicinskega kadra, bo ta učni
zavod velikega pomena.
V pritličju novega trakta hkrati ure-
jajo kuhinjo bolnišnice, ki tudi doslej
ni imela potrebnih primernih prosto-
rov. Ureditev kuhinje, ki se bo ver-
jetno nekoliko zavlekla, finansira okraj-
ni ljudski odbor, ki je v ta namen pri-
speval 9 milijonov din. Nadalje je ljud-
ski odbor namenil še 6 milijonov di-
narjev za ometanje (ureditev fasade)
sosednjega trakta.
Celjska bolnišnica bo z novim trak-
tom nedvomno precej pridobila, saj je
šola doslej gostovala v drugih prosto-
rih in tako povečavala stisko. Tudi zu-
nanji izgled bolnišnice bo drugačen vsaj
na tem koncu, zlasti še, ko bodo v oko-
lici uredili park. Seveda pa ima celjski
zdravstveni center še precejšnje zahte-
ve, da bo dokončno tak kot mora biti.
Postopoma se bo dalo vse urediti. Upa-
mo, da bo v naslednjih letih končno
prišlo tudi na vrsto nadaljevanje nad-
zidave stare stavbe, ki tako bode v oči
mimoidoče in bolnike.
KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE
DA BO POZIMI DOVOLJ PAPRIKE IN PARADIŽNIKA
Paradižnikov in paprike je v tem ča-
su dovolj in praktična gospodinja že
pripravlja zaloge za zimske mesece. Na
običajen način zna danes skoro že vsa-
ka gospodinja konservirati ta zdravilni
sadež, zato vam hočem danes povedati
še nekaj novih načinov.
Surovi paradižniki. Vzemite 10 kg le-
pih paradižnikov, očistite jih vse gni-
lobe, odstranite muho in pecelj, nato
pa jih zrežite na stroičku za meso. Oso-
limo jih z 10 dkg soli in dodamo 1 dkg
salicila. Tako jih pustimo stati 24 ur.
Zdruzasto tekočino nalijemo nato v
steklenice, na vrh pa damo nekoliko
olja. Steklenice dobro zamačimo z za-
maškom, preko katerega smo prelili
voska. Tako pripravljeni paradižniki so
zelo dobri, se dolgo drže in ohranijo
vse hranilne vrednosti.
Paradižniki s papriko. Vzemimo 2 kg
paradižnikov, 1 dkg rdeče paprike
(vmes naj bo nekaj pekoče paprike),
očistimo in zrežemo na strojčku za
meso. Dodamo 20 dkg soli in 4 dkg sa-
licila. Vse to dobro premešamo in da-
mo v dobro očiščene kozarce, ki jih
zavežemo z mehurjem ali pergament-
nim papirjem. Ta mezga je najboljša
za guljaže in vse mesne jedi.
Rezana zelena paprika. K pol litra
dobrega vinskega kisa primešamo eno
četrtino vode in dodamo pjolno žlico
soli, nekaj strokov česna, 2 kocki slad-
korja in eno osminko litra namiznega
olja. To zmes kuhamo počasi 15 minut.
Potem pa vzemite kakih 40 svetloze^e-
nih sladkih paprik, poparite jih s kro-
pom, odstranite peščice in zrežite na
rezance. Zrezano papriko prepojite z
mrzlo vodo, odcedite in stresite v pre-
cejeno vrelo kisovo tekočino, v kateri
jo kuhate le toliko časa, da je skorja
mehka. Z njo napolnite manjše kozarce
in prilijte tekočino, v kateri so se ku-
hale. Paziti morate, da ostane olje na
površini. Ce olja in kisa v^ kozarcu pri-
manjkuje, dodajte še prekuhanega sla-
nega kisa in po potrebi tudi olja. Se
vroče kozarce zavežemo in jih shra-
nimo na suhem prostoru.
Tudi pozimi polnjene paprike. Lepe
sadeže paprik operemo in jim odstrani-
mo peci je in seme. V vsako papriko da-
mo po eno kavino žličko soli. Nato jih
zložimo v glinast lonec, pritisnemo z
deščico in obložimo s kamnom ali dru-
go utežjo. Po dveh do treh dneh zlo-
žimo zmehčane paprike v kozarec, pre-
lijemo jih z vodo, ki so jo izločile, ko-
zarce zavežemo in jih shranimo v zrač-
nem hladnem prostoru. Pred uporabo
jih moramo dobo oprati, da ne bodo
preslane. Tako pripravljene sadeže upo-
rabljamo tudi v poznih zimskih mese-
cih za polnjeno papriko.
PUDING IZ SADNE KREME
Puding pripravimo na običajen način,
ki je napisan na vrečki, v kateri si
kupila pudingov prašek. Skuhamo ga
navadno že zjutraj in ga do kosila hra-
nimo na hladnem prostoru. Puding
lahko okrasimo z raznimi kremami.
Zelo izdaten je puding, če mu še vro-
čemu primešamo en rumenjak in ne-
koliko masla. Ce imate pri roki sladko
sadje, tudi tega vmešajte vanj. Izlijte
ga v manjše skodelice. Na kakaov pu-
ding navadno damo samo kremo iz
snega. K vanilijevemu pudingu pa k
snegu navadno primešamo še jagode
ali pa ga samo okrasimo z njimi.
MESTNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV V CELJU
razpisuje
študijske podpore za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja
za šolsko leto 1956-57
V poštev pridejo učenci osnovnih, srednjih in višjih šol, strokovnih
šol in vajenci, katerih starši ali redniki imajo stalno prebivališče na
področju celjske komune.
Rok za vložitev prošenj je 31. avgust 1955.
Prošnje je vložiti na Mestni odbor ZB NOV Celje, Kajuhova 1,
z naslednjimi prilogami:
1.	dokazilo o svojstvu (odločba o priznanju invalidnine ali pokoj-
nine, ali sklep sodišča o proglasitvi za mrtve, ali drugo dokazilo, da sta
oče ali mati padla v NOV ali umrla na posledicah fašističnega nasilja);
2.	potrditev šole o vpisu;
3.	zadnje šolsko spričevalo;
4.	dokazila o dohodkih staršev oziroma rednikov in o osebnih do-
hodkih otroka.
Dokazila o svojstvu ni treba prilagati tistim prosilcem, ki so to
dokazilo že priložili prošnji za študijsko podporo v šolskem letu 1954-55
odnosno 1955-56.
Prošnje morajo vsebovati vse običajne osebne podatke o prosilcu
in otroku.
Vse prosilce OFK>zarjamo na razpis Komisije za podeljevanje šti-
pendij pri OLO Celje, ki je bil objavljen v zadnji številki Celjskega
tednika, da prosilci za ra''zpisane šole obvezno vložijo prošnjo na ome-
njeno komisijo. Prošnjo pa je dostaviti MO ZB Celje.
17. AVGUSTA 1956 — STKV. 5 STRAN
Arheološke novice iz Šempetra v Savinjsici dolini
Ze od leta 1952 dalje je eno najpo-
piembneisih arheoloških najdišč v Slo-
v^eniji Šempeter v Sav. dolini. Sloves
sempetrskih najdb je danes v svetu že
tako velik, da poročajo o njem vse no-
vejše arheološke publikacije, ki obrav-
navajo antične najdbe. Pa vendar gro-
bišče še danes ni v celoti raziskano.
Temu so delno krive vremenske ne-
prilike, delno pa tudi pomanjkanje
Kreditov. Na prostoru, kjer je kopanje
še možno, ovira delo talna voda, ki je
sedaj že tri leta izredno visoka tudi v
poletnih mesecih. Bloki, ki ležijo nad
nivojem talne vode, so pa zaenkrat tudi
še nedosegljivi, ker so pod hišami, ki
onemogočajo nadaljnje kopanje.
Zato se je vodstvo izkopavanj (iz-
kopavanja vodi Slovenska Akademija
2nano3ti in umetnosti v Ljubljani), s fi-
nančno podporo OLO Celje, posvetilo
letor. predvsem rekonstrukciji že od-
kopanih objektov. S pomočjo mavčnih
odlitkov je že danes rekonstruiranih
več grobnic, grajenih v obliki kapelic.
Posebna komisija, ki so jo sestavljali
zastopniki Slovenske Akademije zna-
nosti in umetnosti, Zavoda za varstvo
in zaščito kulturnih spomenikov. Dru-
štva inženirjev in tehnikov. Narodnega
muzeja (vsi iz Ljubljane), Mestnega
muzeja iz Celja in žalske občine, si je
pred dnevi ogledala idejno rekonstruk-
cijo del.
Komisija je osvojila predvsem dve
važni ugotovitvi. Gradivo, izkopano v
Šempetru, bodo rekonstruirali tako, da
Baldahin
bo ohranjena prvotna slika stavbnih
objektov. S tem odpade prejšnji pred-
log, da bi bili marmorni blo]ki razstav-
ljeni posamič, brez njihove funkcijske
povezave. Osvojeni način rekonstruk-
cije je opravičljiv iz več razlogov. Naj-
važnejša pa sta dva. Ohranjenega je
toliko gradiva, da je ta način rekon-
strukcije z muzejskega stališča opra-
vičljiv brez pridržka. Za široko publiko
pa je ta način prikazovanja tudi naj-
bolj dojemljiv.
Komisija se je razen tega tudi do-
končno odločila za lokacijo, kje naj bi
bile grobne kapelice rekonstruirane.
Grobnice ležijo danes v takratni strugi
Savinje, dočim so prvotno stale na bre-
gu Savinje. Breg je na tem mestu že
močno deformiran zaradi zidanja ne-
katerih stavb v neposredni bližini (Ga-
silski dom itd.) in ceste, ki pelje proti
žagi. Nova rekonstrukcija bo zato iz-
vedena kakih 200 m zapadno od naj-
dišča med glavno cesto in prvotnim
bregom Savinje. Tam bo čudovita rim-
ska umetnina v gaju cipres, z nasadi
hmelja v ozadju vse bolj zaživela, kot
če bi bila stisnjena v tesen obroč se-
danjih hiš v Šempetru. Predvidoma bi
se k ustvaritvi tega lepega načrta pri-
stopilo že prihodnje leto.
Murinorno sleme z ineduziuo glavo nu zaključk\i
Pretekli teden nam je naključje pri-
neslo v neposredni bližini tega zna-
menitega grobišča še eno novo od-
kritje. Na dvorišču Agroservisa v Šem-
petru (točneje v Doberteši vasi), so pri
kopanju za smetiščno jamo naleteli na
kosti, steklene, železne in bronaste
predmete. O najdbi je Mestni muzej
obvestil Tajništvo za notranje zadeve
v (Jelju. Pri ogledu je bilo takoj jasno,
da imamo opravka z rimskim skeletnim
grobiščem. Prvi dan so delavci odkrili
dva groba. Po pripovedovanju navzo-
čih je bil en grob obrnjen v smeri se-
ver-jug, drugi pa v smer vzhod-zahod.
Arheolog, ki je prišel iz Celja, je kas-
neje odkril še en grob, ki pa je bil
zai-adi razdiralnega dela korenin ko-
stanja skoraj popolnoma uničen. Ome-
nim naj samo toliko, da so korenine
našle pot v votle kosti skeleta in se-
veda s tem lego skeleta močno spreme-
nile.
Pridevki v grobovih dokazujejo nji-
hovo rimsko poreklo. Pri prvih dveh
grobovih so bile odkrite tri bronaste za-
pestnice: dve okrogle, ena pa ploščatega
preseka. Pri enem od prvih dveh gro-
bov je bila tudi lepo oblikovana ste-
klena čašica. Železni žeblji, odkriti pri
skeletih, dovoljujejo trditev, da so bili
mrtveci položeni v leseno krsto, od ka-
tere se pa ni ohranilo drugega kot žeb-
lji-
Pri tretjem grobu smo našli glinast
lonček, popolnoma soroden onemu, ki
je bil lansko leto odkrit na rimskem
grobišču na Bregu v Celju v prvem
grobu. Pri nadaljnjih odkopavanjih
verjetno lahko pričakujemo še več
grobov.
Pri tej najdbi se pojavi zanimivo
vprašanje, kateri naselbini ali večje-
mu grobišču pripadajo ti grobovi? Ob-
stoje tri možnosti. Navezujfejo se lahko
na grobišče v Šempetru (kar je bolj
malo verjetno), ali pa na rimski tabor
v Ločici. Ni pa izključeno, da imamo
opravka tudi tu s samostojno nasel-
binico, kateri pripada to grobišče. To
vprašanje pa danes še ne more dobiti
odgovora. Morda ga bo dalo nadaljnje
izkopavanje.
Lojze Bolta
Proslava 70-letnice Vladimirja Levstika
v Šmihelu nad Mozirjem
Preteklo nedeljo je rojstna vas Vla-
dimarja Levstika proslavila njegov se-
demdeseti rojstni dan. Pobudo za pro-
slavo je dalo delovno kulturno prosvet-
no društvo »Rovtar« in prireditev tudi
izvedlo. Ob pol desetih dopoldne je taj-
nik Anton Acman otvoril proslavo, ki
se je je udeležilo kakih 200 vaščanov
in nekaj gostov. Slavnostni govor je
imel upravnik Študijske knjižnice v
Celju prof. Vlado Novak, ki je označil
književnika Levstika kot pesnika, kot
pisatelja novel in romanov, kot publi-
cista in kot prevajalca. V naslednjih
štirih točkah so recitirali pesmi Vladi-
mirja Levstika in brali odlomke njego-
vih del. Nato je zbor v imenu Sveta za
prosveto in kulturo okraja Celje pozdra-
vil prof. Tine Orel, hkrati pa tudi v
imenu PD Celje, ter čestital šmihelskim
kulturno-prosvetnim delavcem k njiho-
vim uspehom.
V drugem delu proslave je šmihelski
pevski zbor pod vodstvom dirigenta
Antona Acmana odpel 14 pesmi. Šmi-
helski pevski zbor po pravici slovi kot
najboljši zbor v Zg. Savinjski dolini.
Tudi s tem koncertom je pokazal, kaj
se da doseči tudi v težkih pogojih. Brez
pridržkov lahko postavljamo šmihelske
pevce, večji del mlade ljudi, za vzgled
ljubezni do kulturnoumetniškega dela
in požrtvovalnosti.
Popoldne je isto društvo v edini učil-
nici šmihelske šole priredilo Gregorčeve
»Vasovalce«. Tudi ta prireditev je si-
jajno uspela in navdušila goste in do-
mačine.
Po igri se je razvila prosta zabava,
ki jo je nekoliko motila nevihta.
Šmihelska proslava Vladimirja Lev-
stika je bila prisrčen in pomemben do-
godek. Gostje — tudi iz Ljubljane sta
prišla tovariš Ciril Vidmar in tovariš
Podkrajšek — so čutili, da je v tej
ganljivi ljubezni do umetnosti, ki jo
kaže raztresena podgoltska vasica, prvo-
biten vrelec naše narodne moči.
Ljudska umetnost nad Mozirjem
Gotovo ste že bili na Mozirski plani-
ni? Upam, da vam ni bilo žal, če ste
si izbrali pot, ki pelje skozi Šmihel,
čudovito gorsko vasico ob vznožju pla-
nine. Poleg prekrasnega razgleda na
Savinjsko dolino vse tja do Celja in
drugam ste lahko videli še marsikaj ...
Tipične gorske domačije, osamljene
med smrekovimi gozdovi, kmečke hiše,
pokrite s skodlami, mogočne marofe in
svojstvene lesene kašče — med njimi
pa cerkveno arhitekturo z gotskim,
zvezdasto obokanim prezibiterijem. Mor-
da ste spoznali katerega od prijaznih
prebivalcev in morda ste slišali prijet-
no gorsko pesem njihovega pevskega
zbora.
Ce so domačini le utegnili, so tudi
vam pokazali kmečko hišo, skoraj čisto
skrito med sadnim drevjem, in vam
povedali, da je bil tam rojen Vladimir
Levstik. Hiša s kamnitim portalom iz
leta 1866 ima še danes vse značilnosti
kmečke hiše iz 19. stol. Majhna lopa,
črna obokana kuhinja z ognjiščem in
vzidanim kotlom, mala kamra, hišca in
hiša s pečjo in kmečkim kotičkom. V
ni bil le tesar, ampak tudi pravi ljud-
ski umetnik z močno razvitim čutom z«
lepoto. Vsi stropi, ki so še ohranjeni,
so nastali med leti 1800 in 1815 in so
delo iste roke.
Fasade hiš so bile včasih poslikane,
zlasti plitve niše med kar nekam ba-
ročno zaključenimi okenskimi okvirji.
Po ohranjenem je mogoče ugotoviti, da
so motivi predvsem religioznega zna-
čaja, nekaj jih je pa tudi iz preproste-
ga življenja, zlasti lova. Močno poudar-
jene konture, rdeči bavrni toni, eno-
stavna obdelava fiziognomij in drugega
— to so glavne značilnosti ljudskega
umetnika, ki se je nekje signiral le a
začetnima črkama A. A. in letnico 1881.
Ga bomo kdaj kasneje lahko kaj bolj
spoznali?
Kot marsikje drugje je tudi tu velik
poudarek na izdelavi glavnih vrat in
hišne opreme. Javorjeve mize, orna-
mentirane s temnejšim lesom, večina iz
druge pol. 19. stol., so poleg rezljanih
stolov in posteljnih končnic glavni del
hišne opreme.
In kašče poleg hiš? V njih je shra-
njeno vse l^gastvo za prehrano dru-
žine. Profilirani robovi, izrezljani steb-
rički in pasovi nad vratmi, pa prera-
čunano zaključeni vogali — vse to iz-
raža posebnost teh lesenih stavb.
Pa panjske končnice? Običajni mo-
tivi — Lovčev pogreb, Job na gnoji-
šču, razni ornamenti in religiozhi pri-
zori podani na svojstven način. Je tudi
te morda slikal kateri od domačih
umetnikov?
Še več lepega je v Šmihelu, zato z
gotovostjo lahko trdimo, da je le malo
takih gorskih vasic, ki bi hranile v sebi
toliko lepot iz ljudske umetnosti.
M. M.
/Z ALBUMOV
naših umetnikov
Akademski slikar Avgust Lovrenčič: Pejsaž
Braslovče so lep primer uspešnega
kuUurnoprosvetnega in gospodar-
skega dela
Prva leta po osvoboditvi so bila
tudi za Braslovčane težavna. Bivši ob-
činski ljudski odbor samostojne občine
Braslovče si je ob sodelovanju obča-
nov mnogo prizadeval, da zaceli rane,
prizadejane med okupacijo.
Prvi najvidnejši uspeh se je pokazal
pri obnovi šole leta 1951. Z veliko uvi-
devnostjo. in finančno podporo takrat-
nega OLO Celje-okolica je bila šola
spremenjena v eno najlepših v Savinjski
dolini. Poleg obstoječe 4 razredne
osnovne in vajeniške šole so se začeli
odpirati tudi višji razredi osnovne šole.
Na novo pa je bila ustanovljena Kme-
tijsko gospodarska šola za kmečko mla-
dino. V novo urejenih prostorih je bil
napeljan vodovod z električno črpalko,
kuhinja in jedilnica sta omogočili de-
kletom gospodinjski pouk, ženam za-
družnicam pa gospodinjske tečaje. Na
osnovi teh pridobitev se je razvila krep-
ka mladinska .organizacija.
Bivši občinski ljudski odbor je uredil
cestno razsvetljavo, ki je bila do leta
1952 zelo pomanjkljiva. Politične or-
ganizacije ZK, SZDL in ZB so sprevi-
dele, da je napredek mogoč le ob tesnem
medsebojnem sodelovanju. Na vseh
množičnih sestankih in zborih volivcev
so začele nastopati solidarno in smo-
trno. Izginila so tudi osebna nesoglasja.
Le tako je bilo mogoče leta 1953 spre-
jeti važen sklep o gradnji Partizanske
ceste Braslovče—Dobrovi je—Nazarje s
priključkom na Letuš; ki bo velikega
gospodarskega pomena ne samo za hri-
bovite Dobrovlje, marveč za ves celjski
bazen. Na velikem partizanskem mi-
tingu v proslavo 10-letnice osvoboditve
je bil izročen prometu prvi sektor ceste
Letuš—Podvrh v dolžini 3 km, to je
petina celotne dolžine. Ker ima cesta
velik pomen za gozdarstvo, nadaljuje
gradnjo te ceste Uprava za gozdarstvo
OLO Celje. Poleg občinskega ljudskega
odbora se posebno zanima za gradnjo
ceste tudi zvezni poslanec tov. Viktor
Avbelj.
KAKO USPEVAJO BRASLOVČE
V NOVI OBCINI ŽALEC?
Kljub strahu in dvomu nekaterih ma-
lodušnežev, češ da bodo Braslovče v
novi žalski občini zapostavljene, se da-
nes razvija naš trg lepše kakor kdaj
koli prej.
Desetletja zanemarjene občinske ce-
ste z vhodnimi cestami v trg so po-
pravljene in posute. Za območje bivše
občine Braslovče sta nameščena dva
cestarja, ki bosta oskrbovala cestno
omrežje. Hišni posestniki zasebnih hiš
in hiš družbene imovine obnavljajo fa-
sade. Ob glavni cesti skozi trg je zasa-
jen brezov drevored. Velik je tudi
uspeh odbora za elektrifikacijo Dobro-
velj v zadnjih dveh letih. Pri tem delu
so pomagali Dobroveljčani s prostovolj-
nim. delom in z lesom, veliko razume-
vanje pa so našli tudi pri upravi za
gozdarstvo OLO Celje, ki jih je izdat-
no podprla.
KAKŠNI SO NADALJNJI NACRTI?
Skozi Braslovče vodi okrajna cesta,
ki je zelo obremenjena. Po trgu se dvi-
ga močan dušljiv prah, kar se bo dalo
urediti s cestno kanalizacijo. V najkraj-
šem času bodo začeli graditi tudi vo-
dovod. Za to prepotrebno komunalno
napravo bo občina prispevala 1 milijon
din in priskrbela še 4 milijone dolgo-
ročnega kredita.
Za prihodnje leto je v načrtu tudi
posebna akcija za okrasitev trga z ra-
stočim cvetjem in zelenjem.
Ce k tem ugotovitvam dodamo še
velik napredek kmetijske zadruge, ki
s svojim pospeševanjem naprednega
kmetijstva, zlasti v hmeljarstvu, sad-
jarstvu in živinoreji dosega lepe uspehe,
in ob tej priliki omenimo še veliko dr-
žavno posestvo Zovnek, ki kaže ogro-
men napredek, moramo reči, da se ob
taki dejavnosti obeta Braslovčam in
njihovemu zaledju uspešen razvoj in
lepa bodočnost.
V Cetju števitka 3
Imamo Celje, Novo Celje in Celje št.
3. Uganite, kje je poslednje! Pojdite
v Obsotlje, v zeleno sotesko Zelenik.
Skozi njo bo v novembru stekla nova
železnica v čast našemu Maršalu in za
napredek teh zaostalih krajev. Proga bo
presekala obsoteljsko pokrajino. V no-
vembru bo zgrajena do Kumrovca, v
letu 1957 pa bo že priključek na progo
Celje—Maribor.
Ko prideš iz soteske, se v jutranjem
soncu, sredi rosne pokrajine slepeče
blešče beli labodi na zelenem jezeru...
Zdi se ti, da sanjaš pravljico. »Nit su
sneži, nit su labudovi, več šatori..
Taborišče je tu. Taborišče celjske edi-
niče majorja Samardžiča, mladega bor-
ca — partizana in njegovega zvestega
pomočnika Črnogorca Djedoviča ter no-
vinca iz Metohije, ki se je v 2 mesecih
naučil čitati, pisati in računati.
»Mi smo Celjani — mi je dejal tov.
Tnajor — saj nam vse ostale edinice in
domačini pravijo Celjani. Naj bo torej
še naše taborišče Celje št. 3. Ponosni
smo na to.-«
Ko stopam po belih kamenitih stezah
in gledam zelene ruše, geometrijsko na-
tančno speljane jarke ob šotorih, se mi
zdi, da imam privid. Nad to veliko,
Umetno planirano traso so zgradili ce-
sto, vso tlakovano z belim kamenjem.
In nad to cesto stoje pod jablanami
Veliki štabni šotori, klubski šotor s
knjižnico in šahovnicami ter časopis-
jem. Zopet bele kamnate stezice, zelena
ruša in cvetlične grede.
Domačinke so se nam smejale, ko
smo jih prosili za rože. Ne bo raslo, kaj
moška roka... Vidite, kako rase,
cvete, pa čeprav je bila zraven moška
roka.
Le kdaj so si mogli vse tako lepo
krediti, me je zanimalo. V juniju ko so
Prišli sem, v prostem času.
In voda? Jo črpate iz Sotle?
tej hiši je bila prva šmihelska šola,
danes pa stanuje v njej kmečka dru-
žina ...
Potem ste mimo preprostega, a učin-
kovitega spomenika številnim padlim
borcem iz Šmihela nadaljevali pot...
Tako mimogrede si verjetno niste mog-
li ogledati onih skritihi umetnin, ki jih
hrani še marsikatera domačija.
Hiše so grajene sicer enostavno, iz
kamna, pokrite s skodlami, a prostorno
in zračno. Kamniti portali iz sr. 19. stol.
so dokaz, da so tedaj bile v vasi vse
večje prezidave. Verjetno je bila do te-
daj v^ina hiš lesenih, s črno kuhinjo
in lesenim dimnikom. Zanimivo je, da
ima vsaka hiša na onih vratih, ki pe-
ljejo iz lope v glavni prostor — hišo,
majhno, le 5 cm široko, oknu podobno
odprtino, da je vsakdo v dolgih zimskih
večerih že v lopi videl, da je v hiši
luč.
Ohranjenih je več lepih lesenih stro-
pov, z bogatimi ornamenti. Ti pome-
nijo v kmečkem stavbarstvu posebno
redkost. Vsi robovi podolžnih desik so
posneti na izredno dekorativen način.
Na glavnem tramu je navadno v sredi
lepo izrezljana rozeta, včasih jih je celo
več in napis z letnico. Pod beležem je
bilo v les zarezano ime mojstra: Ma-
teush Potforshnek. Domačin Potforšnik
Še ne — jutri dobimo filtre. Zgradili
smo vodovod. Pustili ga bomo kmetom,
za vse je premalo vode. Vse kamenje
in vso rušo bomo postavili na prejšnje
mesto, le cesto in mostič (z lično rdečo
ograjo) bomo pustili. To bodo rabili
kmetje. Naj jim ostane v spomin na
»Celjane-«.
Res je, Celjani so na prvem mestu. —
normo so že davno presegli. Ko bodo
tu opravili svojo nalogo, bodo pomagali
še drugim edinicam. Imajo najlepše
urejeno taborišče, vzorno higieno,
zdravstveno službo, prehrano — in pri
delu še ni bilo nikakih nesreč ali po-
škodb. Ambulanta je prazna in doktor
je edini izmed vseh, ki je malo za-
poslen.
Nad taboriščem veličastni zvoki him-
ne, na zbornem mestu se dviga zastava.
Pozdrav!
Na delovišču trušč motorjev in orod-
ja. Rjave, mišičaste roke gradijo. Gra-
dijo progo, gradijo most, vrtajo predor,
regulirajo Sotlo in tlakujejo cesto.
—	Ste izmučeni, tovariši?
—	Smo, tovariš major. Delamo od 3
zjutraj (ura je 11).
—	Potem pojdite počivat!
—	Še ne. Bomo že zdržali, urediti
moramo še to črpalko, da se bo delo
lahko nadaljevalo.
Povsod oglušujoč hrušč: rohnijo bul-
dožerji, ropočejo traktorji in kamioni,
razbijajo električna kladiva. Razbijajo?
Ne, pojo, pojo pesem novega roda, pe-
sem dela...
Rjava telesa, zagoreli udje molče pre-
mikajo vzvode, zasajajo rovnice in uli-
vajo cementno kašo.
—	Prenehajte tovariši in pojdite po-
čivat!
—	Ne, moramo še to ... za Tita, za
ljudstvo...
Majot Samardžič — tudi mi smo po-
nosni na vas, na vašo edinico, na Celjane
ob Sotli.
..PLANINA"
PODJETJE ZA PROMET IN PREDELAVO MESA V CELJU
obvešča potrošnike mesta Celja, da bo od 15. avg. 1956
prodajala tudi mesnica »PRI POŠTI«
GOVEDINO po 200 din za kg.
Gospodinje obiščite naše poslovalnice in prepričajte
se o prvovrstni kvaliteti in nizki ceni ter
solidni postrežbi!
Se priporoča KOLEKTIV PODJETJA »PLANINA<
STRAN 6 17. AVGUSTA 1956 — STEV. 33
IZ CELJA...
Celjski taborniki na partizanskem poliodu
Združenje tabornikov Slovenije bo v
dneh od 20. do 27. avgusta priredilo ve-
lik partizanski pohod v Kumrovec, zdru-
žen s IV. zletom ZTS. Na tem pohodu
bodo taborniki spoznali pot in borbo
svojih vzornikov-partizanov; ti bodo sa-
mi pripovedovali o svoji borbi, ko jih
bodo spremljali po poteh slavne XIV.
divizije skozi kraje, kjer se je boril
Kozjanski odred.
V ta pohod se bodo vključili tudi celj-
ski taborniki skupaj s taborniki iz
Hrastnika in Kopra. Odhod izpred
Slandrovega trga bo v nedeljo, dne 19.
avgusta ob 10. uri dopoldne. Odred bo-
do vodili taborni vodja Ambrož Martin,
načelnik W611e Rudi in taborovodja
Rendla Igor. Preko Jurkloštra in Kozje-
ga, kjer bodo prenočevali, bodo končne
prispeli v Kumrovec, cilj partizanskega
pohoda in IV. zleta, kjer bodo v dneh
26.	in 27. t. m. glavne prireditve tabor-
nikov iz vse Slovenije.
Izhodišče za pohode ostalih taborni-
kov so Šmarje, Grobelno, Laško, Rim-
ske Toplice, Breg, Sevnica, Blanca in
Videm-Krško. Kolone kolesarjev bodo
krenile na pot iz Stranja in Brežic.
V	Kumrovcu se te dni skrbno priprav-
ljajo na sprejem tisočev tabornikov iz
vse Slovenije. V torek, dne 14. t. m. je
odšlo pomagat tudi okrog 20 Celjanov,
za pohod sam pa je prijavljenih nad
100 tabornikov, ki bodo v prijetni druž-
bi s Hrastničani in Koperčani med pot-
jo uižvali krasote narave.
Ob glavnih slavnostnih dneh 26. in
27.	avgusta bodo v Kumrovec vozili tu-
di avtobusi. Tako bo omogočeno priso-
stvovati prireditvam tudi tistim, ki se
ne bodo mogli udeležiti partizanskega
pohoda.
NEPRIMERNA ŠALA V TOVARNI
EMAJLIRANE POSODE
V	Tovarni emajlirane posode je med
delovnim časom ponoči zaspal Miha
Kosec. Namesto, da bi ga navzoči pre-
budili in opozorili na disciplino, so se
v svoji nagajiv osti lotili šale. V hlače
so mu vtaknili večji kos papirja in ga
zažgali. Kosec se ni takoj zbudil, tako
da se je vžgala tudi obleka. Prisotni
so ogenj pogasili z vodo šele takrat,
ko se je zbudil in so videli, da je ves
zmeden. Zaradi hudih opeklin so ga
morali odpeljati v bolnišnico. Tako so
povzročili precejšnje stroške, ki jih bo
moral plačati povzročitelj.
KAJ JE S PLOTOM NA GLAZIJI?
Celje, ki se spreminja v vedno lepše
in skrbno urejeno mesto, še vedno kva-
rijo razni objekti, kot na primer plot
na nogometnem igrišču Glazija. Ta plot
je star, deske pa so trhle. Za popravilo
bi bilo p>otrebno precej denarja. Nujno
bi bilo, da bi celjska občina prevzela v
svojo oskrbo vse športne objekte, kot
je to v drugih mestih. Seveda je to le-
tos zaradi pomanjkanja finančnih sred-
stev nemogoče, toda v i>rihodnje bi bilo
dobro poskrbeti tudi za športne objek-
te, da ne bi kvarili zunanji izgled me-
sta.
O VISOKIH CENAH UVOŽENEGA
BLAGA PRI »VOLNI«
Pred nedavnim smo objavili v našem
listu članek, kjer je naš dopisnik kri-
tiziral visoke cene uvoženega blaga.
Pri trgovskem podjetju »Volni« so
nam pojasnili, zakaj je prišlo do tako
visokih cen. Že sam način nakupa bla-
ga je nepravilen, ker je bila izklicna
cena blaga že določena, pa tudi način
avkcije ni primeren, ker to cene le
zvišuje, kar gre seveda v breme po-
trošnikov. Način nakupovanja uvože-
nega blaga so kritizirali tudi v dnev-
nem časopisju, vendar vse kaže, da je
bila prva kritika zaman, ker so se pri
novi pošiljki uvoženega blaga ponovile
iste napake. S takim načinom prodaje
se ne strinja tudi trgovsko podjetje
»Volna«, ker ve, da je to v škodo po-
trošnikov.
Znano je, da so cene tekstilnega bla-
ga v glavnem nižje kot v drugih me-
stih, saj je n. pr. cena uvoženega blaga
v Celju za 40 dinarjev nižja kot v Za-
grebu itd.
Nekateri so kritizirali reklamne na-
pise »uvoženo« na izložbenih oknih. Pri
trgovskem podjetju so mi pojasnili, da
se morajo iz komercialnih ozirov poslu-
ževati reklame, saj se je v še večji meri
in na mnogo bolj nemogoče načine po-
služujejo tudi v drugih mestih.
In končno še: zakaj piše v izložbenih
oknih naylon namesto pravilno nylon?
V trovskem podjetju so povzeli napis
naylon, ker je bilo tako pisano na bla-
gu, ki so ga prejeli iz Italije.
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM
TEDNU
Cene v oklepaju veljajo za privatni
sektor
Krompir 10—14 (16—20), čebula 50—60
(60), česen 60—80 (120), fižol v 75, fižol
novi 50, fižol v stročju 30—50 (40—55),
solata 40 (40—70), cvetača (100), špinača
(100), radič (40), korenček 45—50 (60 do
80), peteršilj 25—60 (75—100) pesa 25
(30—40), jabolka 34 (30—45), hruške 46
(30—60), slive 40 (40—60), breskve 100
(120—150), grozdje 50—100, lubenice
36—40, din je 60, čajno maslo (450 do
550), rozine 400, mleko (32), skuta (120
do 140) zmetana (200), med (400), ko-
koši (350—550), piščanci (150—300), ku-
mare 18—20 (20—25), za vlag. 50 (80),
paprika 50—55 (60), paradižnik 45—50
(50), borovnice (75).
KRONIKA NESREČ
V času od 4. do 11. 8. 1956. je bilo rojenih
26 dečkov in 35 deklic.
Poročili so se:
Fortunat Kavličnik, nameščenec in Angela
Krajnc, nameščenka, oba iz Celja. Aleksander
Skale, stroj, ključavničar iz Štor in Hedvika
Arlič, nameščenka iz Hrastja. Ivan Pišek, po-
ljedelec in Terezija Škoberne, gospodinjska
pomočnica, oba iz Celja. Bogomir Orter, kroja-
ški pomočnik in Rozalija Kos, krojačica, oba
iz Celja. Ivan Hudournik, delavec iz Arje vasi
in Pnvlinn Knndušar, gosnndinja iz Creta pri
Celju. Stanislav Rep. delavec in Frančiška
Fideršek. gospod, pomočnica, obn iz Celja.
Stanko. Frnnc Rat^i. el-ktroinstalater iz Ce-
lia in Jo5ef» Illadin. nčifelMPa iz r>"hja pri
Planini. T5n?idnr »ToSol. bon^n; nsln7henec in
Mariin Hočevar, bančna uslužbenka obn iz Ce-
lja. Ivan Veber. delavec iz Celja in ložefa Ur-
leb skladiščna delavki iz Beloveea. Josin. Kari
Jaklič trgovski^ pomočnik in Marija, Silvestra
Fabjan, nameščenka, oba iz Celja.
Umrli so:
Gregor Operčan, kmečki sin iz Savinje pri
Ljubnem, star 23 let. Lidija Vouk, otrok iz
Celja, stara 3 mesece. Rosana Vodovnik, otrok
iz Ložnice pri Celju, stara 20 dni.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Pelavca na drž.^osestvu v Arji vasi
Andreja Lebanal je v hlevu brcnil konj.
Poškodba, ki jo je utrpel Leban, je bila
tako huda, da je Leban kmalu nato
umrl.
V pretepu je bil z nožem zaboden v
prsa Mirko Očko iz Vrbišnice pri Humu
ob Sotli.
Nežo Mlakar iz Podplata je na cesti
podrl kolesar. Pri padcu je dobila rano
na glavi in utrpela pretres možganov.
Pri gradnji je padel štiri metre glo-
boko Jože Jurenec iz Smartna ob Paki.
Zlomir si je nogo.
Pri vožnji je prišel pod voz Anton
Pere iz Liboj. Dobil je poškodbo na
glavi.
Pri delu je padel s stavbe več metrov
globoko Adolf Strašek iz Celja. Zlomil
si je obe roki.
Vzroki težke prometne nesreče
PREKORAČENA HITROST,
VINJENOST MOTORISTA IN
VOŽNJA PONOCi BREZ LUCi
Štirinajstega avgusta, ponoči je pri-
šlo na cesti prvega reda Celje-Ljubljana
v Gotovljah do težje prometne nesreče,
ki je terjala eno smrtno žrtev. Dva
voznika vprežnih vozil sta peljala proti
Celju hlodovino. Oba sta imela sicer
luč, vendar ne na predpisanem mestu.
Zadnji voznik, v katerega se je zaletel
motorist Janez Kovač iz Žalca 34, je
imel luč na prednji strani med kolesi,
tako da bi je vozniki, ki bi pripeljali
z zadnje strani, ne mogli opaziti. Vprež-
no vozilo je upravljal Jože Zagožen, star
43 let, iz Ljubnega ob Savinji.
Boršič Anton iz Žalca se je peljal na
zadnjem sedežu motorja. Bil je v družbi
s Kovačem do tretje ure zjutraj. Ker
je vozil motorist brez luči in verjetno v
vinjenem stanju, ni pravočasno opazil
vprežnega vozila in se je zaletel v nje-
gov zadnji levi del. Trčenje je bilo tako
močno, da je Kovač obležal takoj mrtev
z razbito glavo, Boršič pa je dobil težje
poškodbe, tako da so ga prepeljali v
celjsko bolnišnico. Materialna škoda na
motorju znaša 100.000 dinarjev, na vozu
pa so le manjše poškodbe.
Do težke nesreče je prišlo zaradi pre-
koračenja hitrosti, delne vinjenosti mo-
torista in zaradi vožnje v nočnem času
brez luči. Tudi nepravilno nameščena
luč na vprežnem vozilu je delno pripo-
mogla, da ni motorist pravočasno opa-
zil voza.
Spet žrtev Velenjskega jezera
Pred nekaj dnevi se je odigral v Ve-
lenjskem jezeru spet tragičen dogodek.
Sestri, Pristovšek Zofka in Martina,
sta se v popoldanskih urah kopali v
jezeru. Ker ni znala nobena dobro pla-
vati, sta se sprva držali bolj obale,
vendar je mlajša sestra Zofka kmalu
zašla v pregloboko vodo in se pričela
utapljati. Takoj se je pognala za njo,
z nalmenom, da jo reši, njena starejša
sestra Martina, vendar sta obe izginili
pod vodo.
Bližnji kopalci so takoj priskočili na
pomoč in so v kratkem času izvlekli
iz vode obe žrtvi ter jima nudili vso
pomoč. Z umetnim dihanjem jim je
uspelo rešiti le mlajšo sestro Zofko,
dočim starejši Martini kljub hitri
zdravniški pomoči ni bilo več pomoči.
Dogodek je povzročil v Velenju in
okolici mnogo razburjanja in žalosti,
saj je bila pokojna znana kot pridna
in priljubljena nameščenka.
Vprašamo se, zakaj pristojni organi
ne i)odvzamejo iK>'trebnih ukrepov, da
bi na vidnih mestih postavili opozoril-
ne znake, kje se lahko kopljejo ne-
plavalci, ker ta nesreča ni več prva,
saj je v zadnjih letih to jezero zahte-
valo že 9 smrtnih žrtev.	(-ič)
60-letnica Mozifshe
koče na GoUeh
Kdo od Celjanov ne pozna najbližje
prave planinske koče nad prelepo mo-
zirsko ravnjo, nad podgoltskimi kmeti-
jami, pod sedlom na Loki nad Boskov-
cem in Medvenjakom! Letos je poteklo
60 let, odkar jo je zgradila Savinjska
podružnica Slovenskega planinskega
društva. Nastala je torej v prvih letih
slovenskega planinstva in predstavlja
eno izmed zibelk slovenskega delovanja
na planinskem področju.
Kaj vse je doživela! Pred prvo sve-
tovno vojno zagrizeno borbo slovenske-
ga človeka, ki je od devetdesetih let
prejšnjega stoletja do prve svetovne
vojne zavzemal v svojih gorah postojan-
ko za postojanko. Po prvi svetovni voj-
ni razmah slovenskega planinstva, ki se
je odražal tudi na njej, saj je bila prvič
povečana že leta 1920, čez dobrih deset
let pa drugič. Iz Loke je bila preme-
ščena na razglednejšo točko in zaslovela
kmalu kot ena najlepših smučarskih
postojank, v bližini katere so prirejali
mnoge smučarske tekme, zadnja leta
pred drugo svetovno vojno pa vsako-
letne tekme za Meštrov pokal na ime-
nitni progi v Zaloki za Kalom in Bo-
skovcem.
Med okupacijo je postala leta 1944
žrtev neizprosne borbe med nemškim
okupatorjem in legendarno XIV. divi-
zijo Borisa Kidriča. Mnogo je grobov v
Podgoltah in na Medvedjaku.
Po osvoboditvi je že poleti 1945 sku-
pina celjskih planincev in smučarjev
postavila zasilno zavetišče nedaleč od
pogorišča stare koče. Naslednje poletje
je 19. avgusta 1946 PD Celje začelo z
obnovo Mozirske koče in to s prosto-
voljnimi delavci. Jeseni 15. novembra
1946 je bila obnovljena Mozirska koča,
kot prvi po osvoboditvi obnovljeni pla-
ninski objekt. Letos bomo torej prazno-
vali tudi 10-letnico te nove koče, ki pa
ni imela sreče. Dne 6. julija 1950 jo je
zajel gozdni požar in je v kratkem času
do tal pogorela.
Dva dni po požaru je »koča-« že spet
obratovala pod šotorom, tri tedne nato
pa v baraki, postavljeni na mestu po-
stojanke iz leta 1896. Ta baraka je spre-
jela do 60 gostov in delavce, ki so 14
dni po požaru že obnavljali pogorelo ko-
čo in jo do zime spravili pod streho.
Naslednjega leta, poleti 1951, je bila že
otvorjena nova Mozirska koča, večja
in lepša od vseh dotedanjih.
Leta 1954 je bila na mestu prvotne
koče iz leta 1896 zgrajena še smučarska
depandansa in postavljen daljnovod, ki
je oskrbel z elektriko planinsko naselje,
istočasno pa pospešil elektrifikacijo
Podgolt, Lepe njive, Smihela, Prečne in
drugih naselij.
Danes Golte ne kažejo več tistega
lica kot pred letom 1950. Šestdeset
hektarov gozda je pogoltnil požar. Ven-
dar čas bo to rano zacelil, Mozirska
koča pa bo še naprej priča ne samo
gospodarskega, marveč tudi kulturnega
potenciala slovenskega planinstva. Nič
manj kot 10 objektov je v 60 letih v
tem brezvodnem kraju postavila planin-
ska organizacija. Za to ne zadostuje de-
nar, treba je volje, veselja, idealizma
in smisla za tvornost, s katero se je
v svojem narodnem gibanju naš narod
tudi uveljavljal in to v spopadu z nad-
močnim nemškim in italijanskim tek-
mecem. Naj bo zgodovina Mozirske koče
vedno živ spomenik vseh dobrih izročil
savinjskega in slovenskega človeka!
V Vojniku niso omagali
Avto-moto društvo v Vojniku je bilo
pred leti eno izmed najboljših avto-
moto društev v Sloveniji in vse kaže,
da bodo to priznanje v kratkem spet
opravičili z aktivnim delom. Zdaj že
približno pol leta s prostovoljnim de-
lom popravljajo zastareli avtomobil, v
društvo pa so vključili 95 članov; ven-
dar jim je za uspešno delo potrebna
manjša denarna pomoč.
Kljub težavam si vztrajno prizade-
vajo obnoviti nekdanje delo v samem
Vojniku, ustanavljajo pa tudi avto-mo-
to krožka v Dobrni in na Frankolovem.
Prav bi bilo, da bi jim pri tem pri-
zadevanju pomagale občinske politične
organizacije in občinski ljudski odbor,
čeprav jim bo po možnostih skušal po-
magati iz trenutnih težav tudi Okrajni
odbor Ljudske tehnike. S takšno po-
močjo bi se tudi v vojniški občini lahko
začelo uspešno razvijati splošno teh-
nično izobraževanje, ki vsekakor ne
sme ostati zgolj samo v vzgoji šofer-
jev. Med mladino je zanimanje za so^š-
no tehnično vzgojo, treba jih je le pod-
preti in tudi v tem predelu celjskega
okraja ustanoviti društva Ljudske teh-
nike, v okviru katerih bi osnovali raz-
ne krožke. K temu pa bo z dobrim de-
lom lahko prispevalo v zadetku pred-
vsem tamkajšnje avto-moto društvo.
... IN ZALEDJA
V Dobrni so odprli blatno kopel
v ponedeljek so v Dobrni odprli že
dolgo pričakovano blatno kopel, novost,
ki utegne veliko pomeniti za bodoči
razvoj tega že sedaj slovečega zdravili-
šča, zlasti še, če bo zdravstveni učinek
res tolikšen kot pričakujejo. Zaenkrat
bodo v novi kopalnici zdravili le žen-
ske bolezni.
Kopalnica obsega pet specialnih ka-
bin in druge pomožne prostore v novo-
zgrajenem delu. V prvi Ijabini gre pa-
cient skozi »mokro masažo« (s ix)močjo
pritiska zraka po gumijastih ceveh), v
drugi ga obdajo z rumenim .blatom
(bentonit iz Stor), ki ga kuhajo v po-
sebnih kotlih, v tretji kabini imajo črno
blato, v četrti sol j eno termalno vodo
in v peti dovajajo zrak pod vodo. Po-
samezna kopel traja po 20 minut, vsa
kura pa F>et dni. Kopanje je pod nad-
zorstvom zdravstvenega osebja.
Med gosti je v Dobrni veliko, zanima-
nje za nove kopeli, saj je to nekaj no-
vega pri nas. Za eno kuro računa upra-
va 300 din, kar ni veliko, če upošteva-
.mo stroške. Saj morajo za črno blato
dovažati šoto z Ljubljanskega barja.
V Dobrni so letos zgradili še vrsto
drugih kopalnih kabin, in sicer po si-
stemu dveh slačilnic in avtomatičnega
praznjenja vode. Na ta način gre ko-
panje mnogo hitreje, ker prištedijo čas
za slačenje in oblačenje ter praznjenje
kabin. Gostom so ustregli tudi s kavči
v kabinah za oblačenje.
IGRALSKA DRUŽINA IZ MATK POD
MRZLICO
Igralsko družino iz Matk pod Mrzli-
co so ustanovili pred petimi leti in to na
pobudo Likovičevega Štefka, ki je med
najbolj vnetimi sodelavci. V teh petih
letih so naštudirali in igrali pet celo-
večernih iger in dve enodejanki. Zad-
nja Igra je bila »Pesem s ceste-«, ki so
jo igrali na prostem. Z njo bodo go-
stovali v Lučah in to ob priliki, ko bodo
matnski gasilci imeli skupni izlet v Lo-
garsko dolino. Edina težkoča, ki jo ima-
jo je, ker nimajo svoje dvorane. Upajo
pa, da bodo spomladi začeli z dogradi-
tvijo gasilskega doma, kjer bo tudi dvo-
rana. In takrat bo kulturno delo v Mat-
kah še bolj zaživelo.	K. P.
ŠOŠTANJSKE CESTE DOBIVAJO
NOVO LICE
Menda zadnja leta ni bilo v Šoštanju
sestanka, na katerem ne bi obravna-
vali tudi pereče vprašanje glavne ceste,
ki vodi skozi mesto.
Letošnjo pomlad pa so krepko za-
grabili za delo in so cesto od Zdrav-
stvenega pa do Kajuhovega doma že
tlakovali, z deli pa še nadaljujejo proti
termoelektrarni. Ob cesti pa bodo lei>o
urejeni zeleni nasadi. Delo izvaja kva-
litetno gradbeno podjetje Gradbenik
iz Šoštanja.
Potrebno bi bilo preurediti tudi jav-
no cestno razsvetljavo, vendar vse kaže,
da ne bo letos v ta namen dovolj fi-
nančnih sredstev.	(-ič)
SODELOVALI BODO NA
REPUBLIŠKEM TEKMOVANJU
Najboljši traktoristi in kmetijski
strojniki celjskega okraja bodo 1. in 2.
septembra sodelovali tudi na republi-
škem tekmovanju traktoristov in stroj-
nikov. Tekmovanje bo v Ptuju, pome-
rili pa se bodo predvsem v sposobnosti
upravljanja vozil in v kmetijskem delu.
ROJSTNO HISO PARTIZANSKEGA
PESNIKA KAJUHA BODO OBNOVILI
2e dalj časa so v Šoštanju razprav-
ljali o nujnosti popravila rojstne hiše
pesnika Karla Destovnika-Kajuha. Hiša
v takem stanju kot je danes, nikakor
ni v ugled mestu, saj ob vsakem deževju
lije voda po zidovih, ker je ostrešje že
docela uničeno.
Občinski ljudski odbor je sedaj pod-
vzel potrebne ukrepe, da bo Kajuhov
dom še v tem letu obnovljen na zunaj,
preureditev notranjih prostorov pa bo-
do zaradi pomanjkanja finančnih sred-
stev izvedli kasneje.
IZ NAZARJA
Kakor povsod drugod, tako tudi pri
nas primanjkuje stanovanj. Zato sta se
uprave Gozdnega gospodarstva in LIP
odločili zgraditi več stanovanjskih po-
slopij. Eno od teh bo že do jeseni go-
tovo. V njem bodo štiri družinska sta-
novanja in štiri sobe za samce. Do kon-
ca septembra bo stavba sposobna za
vselitev.
V bližnji Prihovi taborijo otroci pad-
lih borcev, katere je poslala sem ZB iz:
Maribora. To je že tretja izmena. Otroci
so z vsem zadovoljni, posebno še s ko-
panjem v bistri Savinji.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Mladinski komite je nameraval ta
mesec pripraViti poseben seminar za
člane vodstev mladinskih organizacij.
Vse kaže, da tega v letnih mesecih ne
bo mogoče opraviti, ker so mladi ljud-
je sedaj večji del pri raznih tekmah v
plavanju, na nogometnih igriščih, iz-
letih itd. Zato so sklenili, da bo semi-
nar šele v prihodnjem mesecu, dva dni
skupaj. Na programu so razna preda-
vanja o delavskem upravljanju, go-
spodarskih vprašanjih občine, o sode-
lovanju z ostalimi organizacijami, me-
todi dela mladinskih organizacij itd.
Občinski sindikalni svet bo v krat-
kem sklical posebna i>osvetovanja sin-
dikalnih aktivov v Zrečah, Ločah, Vi-
tanju in Konjicah, na katerih bodo
obravnavali naloge zadružništva in
razna druga vprašanja. Nedavno so se
o tem pogovorili že člani predsedstva*
ki so obravnavali še razna druga vpra-
šanja o delu organizacij.
Spitalič s svojo bližnjo okolico je»
razen TX)dročja Vitanje, edino večje
območje konjišče občine, ki še nima
električne napeljave, ki jo priprav-
ljajo že nekaj let, saj so že postavili
drogove za glavni vod. Zato ni čudno*
da se o tem vprašanju vedno razprav-
lja na vsakem sestanku. Na zadnjem
sestanku volivcev so izvolili tudi ne-
katere nove člane v elektrifikacij ski
odbor. Računajo, da bodo v prihodnjih
letih le prišli na vrsto, kar si prav go-
tovo tudi zaslužijo. Vsekakor pa bodo
potrebna precejšnja sredstva tudi za
lokalno omrežje, saj so vasi, naselja in
posamezne hiše dokaj oddaljene med
seboj.
Pred dvemi leti so uredili spodnji
del konjiškega jarka, ki teče skozi celo
mesto. Pred kratkim pa so začeli tla-
kovati cesto, ki je ostala netlakovana
še dolgo po tem, ko so jarek pokrili.
Dela na cesti ovira sicer nekoliko pro-
met, vendar vse kaže, da bo kmalu
končana, saj gre v glavnem le za okoli
120 m cestišča od mosta čez Dravinjo
do ovinka pri Trgovskem domu.
L. V.
OKRAJNI ZAVOD ZA
SOCIALNO ZAVAROVANJE V
CELJU
razpisuje delovno mesto
NADZORNEGA ZDRAVNIKA
Pogoj: Zdravnik splošne prak-
se s primemo prakso. Plača po
uredbi in dopolnilna plača. Na-
stop službe t^oj.
OKRAJNI ZAVOD ZA
SOCIALNO ZAVAROVANJE V
CELJU
razpisuje naslednja delovna
mesta:
1 revizor oddelka otroških
dodatkov,
1 revizor oddelka kratkoročnih
dajatev,
1 referent za zdravstvene
knjižice,
1 referent za predpis pri-
spevka,
1 računski referent pokojnin-
skega odseka.
Pogoj: ix>polna srednja šolska
izobrazba s primemo prakso.
Plača po uredbi in dopolnilna
plača.
Nastop službe takoj.
17. AVGUSTA 1956 — §TEV. 33 7 STRAN
HIROŠIMA
NA BEGU PRED PLAMENOM
Kleinsorge je povil Schifferjeve rane
kakor je najbolje znal. K sreči so ime-
li nekaj zavojev, ki jim jih je dal pred
dnevi dr. Fudži. Potem je šel v stav-
bo, se površno oblekel v svojo vojaško
uniformo. Pri tem je pritekla k njemu
neka ženska in tožila, da je njen mož
^asut v hiši, ki je že v plamenih.
Nimamo mnogo časa, je dejal Klein-
sorge, apatičen od nesreče, ki je vse
bolj odkrivala svoje posledice. — Ste
prepričani, da je vaš mož pod tem de-
lom hiše? —
Ženska je pokimala. Kleinsorge je
klical, toda nihče se ni oglasil. Veter
je močno pihal in ogenj je bil vse moč-
nejši. Morali so opustiti namero in zbe-
iati.
Med begom je nekdo pokazal na ok-
no drugega nadstropja. Kleinsorge je
zagledal duhovnika Fukaia, ki je stal
pri oknu, gledal v smer eksplozije in
jokal. Misleč, da so stopnice do drugega
nadstropja podrte, je Kleinsorge poi-
skal lestev, da bi splezal do njega. To-
da čim je stopil v stavbo se je začudil.
Stopnice so bile cele. Stekel je v so-
bo...
Fukai se je počasi obrnil in razširil
roke:
»Pustite me tu. Pustite me tukaj
umreti...«
Kleinsorge je videl, da ne more ho-
diti. Naložil si ga je na hrbet in se
spustil po stopnicah navzdol.
Zunaj je oče Celestik stal pri ruše-
vinah, izpod katerih je slišal klice na
pomaganje. Mimo ruševin so drveli lju-
dje razmesarjeni in krvavi. Vmes so
iDili tudi taki. ki niso imeli težkih ran,
toda bili so toliko zbegani, da niso sli-
šali ali pa niso hoteli slišati, da jih
Celestik prosi, da bi mu pomagali rešiti
zasute. Ogenj je objemal les v ruše-
vinah. Celestika je pregnala vročina.
Zasuti so ostali v dimu in plamenih.
Fukai je na hrbtu jezuita Kleinsor-
geja brcal in ga kot otrok tolkel po
"hrbtu z rokami ter vpil, da noče stran,
"da hoče ostati. Jezuit se ni zmenil za
to. Z eno roko ga je držal na hrbtu,
z drugo pa čvrsto stiskal ročaj male
ročne blagajne.
Ko so šli mimo hiše svojih prijate-
ljev, so pod ruševinami slišali klice na
pomoč. Toda požar je bil tolikanj mo-
čan, da je bilo brezupno misliti, da bi
jim bilo mogoče pomagati. Fukai pa je
neprestano jokal. Nepregledna reka lju-
di se je vila po ulicah, ki jih požar še
ni zajel. Prišli so do reke, toda on-
stran mostu je bilo vse v plamenih.
Kleinsorgeju so začele pojemati mo-
či. Noge so mu klecnile pod breme-
nom človeka, ki je ves čas protestiral
na njegovem hrbtu.
Ko se je Kleinsorge poskušal povzpe-
li čez neke ruševine, se je Fukai zvalil
z njegovega hrbta po nasipu reke. To-
da čim se je pobral, je stekel nazaj.
Kleinsorge je kriknil bližnjim voja-
kom, naj ga ustavijo. Vojaki so se po-
gnali za njim, toda mali, živčni Fukai
je bil že daleč. Oni, ki so hodili zadaj,
so povedali, da je tekel naravnost med
goreče hiše ...
TANIMOTA JE SKRB GNALA V
NASPROTNO SMER
Tanimoto je v strahu za družino in
cerkev stekel iz predmestja v središče.
Bil je edini človek, ki je ubral to smer.
Srečal fe na stotine ljudi, ki so bežali,
da bi dosegli varno mesto pred poža-
rom. Videl je, da so bili vsi poškodo-
vani. Nekateri so imeli popolnoma se-
žgane lase in obrvi, drugim je spet ko-
ža v kosih visela z lic in rok. Nekateri
so držali roke stisnjene od bolečin, ka-
kor da nekaj nosijo. Mnogi so v teku
bruhali. Bilo je med njimi dosti takih,
ki so bili odeti v same cunje. Kot s
škarjami so bila njihova oblačila zreza-
na v kose. Nekateri so bili tudi goli.
Na golih telesih nekaterih žensk je vi-
del Čudne vzorce. Seveda ni mogel slu-
titi, da je atomsko žarčenje sežgalo
na njih vse tiste kose obleke, ki so bili
črni. Bela barva odbija žarčenje, črna
pa ga apsofbira. Tako so nesrečne žen-
ske imele na svoji koži vžgane vzorce
svojih pestrih kimon.
Tanimoto je tekel vso EK>t. Ko se je
približal središču mesta je videl, da so
vse stavbe porušene, mnoge med njimi
pa je že zajel požar. Drevje je bilo go-
lo, stebla karbonizirana. Ce se je hotel
prebiti skozi ruševine, ga je največkrat
ustavil plamen. Pod ruševinami so
ljudje klicali na pomoč.
. Tanimoto je v tem obupnem okolju
trpel. Kot kristjan je čutil usmiljenje
do vseh nesrečnikov, kot Japonca pa ga
je bilo sram, da je nepoškodovan.
Zaradi ognja se je odločil za stran-
pot. Obšel je požar. Povsod je srečaval
strahovito opekle ljudi. Začelo se mu je
že blesti. Na ves glas je kričal: — Opro-
stite,, če nimam takih opeklin kot vi.
Tudi v tej smeri ni mogel mimo
ognja. Prišel je do rečnega rokava in
se <^ločil priti onstran, kjer ni bilo po-
žara. Slekel se je in se pognal v vodo.
Ker je tekel približno že sedem milj,
je bil izčrpan. Tok reke v sredini ga je
odnašal. V strahu, da ne bi utonil, je
dal vse sile od sebe in preplaval rokav.
Ni dolgo tekel v smeri, kjer naj bi
našel svojo ženo in otroka, ko ga je
spet zaustavil ogenj. Obšel ga je in na
srečo, čisto slučajno je zagledal na uli-
ci svojo ženo z otrokom. Tanimoto je
bil toliko izčrpan, da ju ni niti objel,
samo globoko si je oddahnil:
— »Oh, ste le pri življenju.«
Ona mu je povedala, kako se je ko-
maj rešila iz ruševin goreče hiše. Po-
tem pa sta se spet razšla. Ona nekam
na varno pred ognjem, on pa je hotel
videti kaj je s cerkvijo in ljudmi v nje-
ni soseščini,..
CELJSKE BODICE
DE2 PO ULICAH
Celjani vsi poznamo rdeči avto,
ki poln vode rad z ljudmi se vica,
ne trobi in v najkrajšem času
dodobra celjske ulice »pošprica«.
Ta avto naj škropil bi prah in cesto
in delal v mestu sveži zrak,
in ne pripravljal žensk, da na kolesih
vzdigujejo noge visoko v zrak~.
A ta rdeči avto je kot pobalin,
ki rad s Celjem se igra,
tako, da »špricne« sem, da »špricne« tja
in se lepo naprej peljd.
In zadnjič mamica pelja otroka
in brž, ko sliši čuden glas,
umakne k steni se, a je prepozno,
dojenčka že zalije mrzel plaz.
Zato zahtevamo: le tistemu, ki sam
pristane,
da sredi Celja ga zalije val vode,
lahko nagaja avto — a v ostalem:
škropi naj ceste, nas pa NE!
VSAK ŠI LAHKO. OGLEDA ...
V Stanetovi je knjigarna »Naša knjiga«,
kjer vse bilo bi čisto prav,
da stene njene ne krase napisi,
katere komaj sem prebral.
To so napisi žlahtni o kulturi,
napisi o kulturi za, ljudi,
a vendarle tako so nekulturni,
da nihče ne obrača v njih oči.
Nekoč bili so ti napisi lepi,
a zdaj kot starke, ko zgube zobe,
zgubili črke so in kakor mrtvi
na stenah samo zlogi še vise...
5 nesreč bo zapisanih s krvavimi
črkami v zgodovini človeštva
Minule tedne je bilo pet večjih ne-
sreč, pri katerih je izgubilo življenje
ogromno ljudi. Huda letalska nesreča
v Grand Canyonu, trčenje »Andreae
Doriae« s »Stockholmom«, velika želez-
niška nesreča na Češkem, eksplozija
razstreliva v kolumbijskem mestu Cali,
ki je zahtevala kar 1.200 mrtvih in oko-
li 2000 ranjenih, in končno strahotna
katastrofa v belgijskem rudniku Marci-
nelu. Nesreče so se vrstile kar druga
za drugo.
RUDNIK MARCINEL V BELGIJI —
GROBNICA RUDARJEV
Osmega avgusta je prišlo v Belgiji
v rudniku Marcinelu do strašne kata-
strofe. Domnevajo, da je prišlo do po-
žara zaradi kratkega stika na električ-
nih vodih. Požar se je nenadoma raz-
širil po vsem rudniku in je popolnoma
onemogočil rudarjem, da bi se pravo-
časno umaknili strašni nevarnosti. V
globini 1035 metrov je bilo zasutih 250
rudarjev, do katerih je bilo nemogoče
prodreti vsled neprodirne ognjene zave-
se. Vsi poizkusi reševalcev, ki so v več-
dnevni borbi s požarom omagali, so bili
zaman. Tudi specialnim reševalnim
skupinam se ni posrečilo, da bi prodrli
do zasutih rudarjev. Morali so opustiti
poizkuse in se umakniti. Se vedno pa so
na delu belgijske in italijanske reševal-
ne skupine, ki se menjajo vsaki dve
uri. Po pripovedovanju reševalcev je
nemogoče, da bi človeški organizem mo-
gel vzdržati dalj časa v peklu, ki je v
notranjosti rudnika, kjer sta strašna
vročina in ogenj edina gospodarja.
Dejstvo je, da so bili rudarji v Mar-
cinelu skoraj brez vsake zaščite, pa tu-
di varnostne naprave v rudniku so bi-
le nezadostne. Preiskava o vzrokih ne-
sreče se še vedno nadaljuje. Uprava
rudnika skuša uveljaviti teorijo, da je
nesrečo povzročila napaka pri premi-
kanju rudniških vagončkov globoko pod
zemljo, zaradi katere je prišlo do krat-
kega stika v vodu visoke napetosti 3000
voltov.
Ko to pišemo, še ni znano kakšna je
bilanca katastrofe. Toda vse kaže, da
je trud reševalcev zaman. Mrtve bodo
pokopali, njihove družine pa bodo do-
bile primerno pokojnino in odškodnino,
vprašanje pa je, če si bodo s tem de-
narjem odgovorni olajšali vest?
Vsa belgijska javnost zahteva naj-
strožji postopek proti ljudem, ki so od-
govorni za varnostne ukrepe v tako ve-
likem rudniku. Tudi italijanski listi
kritizirajo belgijske lastnike rudnikov,
saj je med zasutimi v Marcinelu 139
rudarjev Italijanov. Med zasutimi in
ponesrečenimi rudarji je tudi 4 ali 5
Jugoslovanov, med njimi tudi 26-letni
rudar Alojz Gorišek iz Slovenije.
Reševalci še vedno poskušajo skozi
vročino 60 stopinj prodreti do 150 ru-
darjev, ki so že več dni zasuti v glo-
bini 1035 metrov. Upanje za njihovo re-
šitev je majhno, ker so zdravniki ugo-
tovili, da je večina rudarjev, katerih
trupla so dosedaj izvlekli iz rudnika,
pomrla zaradi zastrupitve z ogljikovim
monoksidom. Obupani svojci ponesreče-
nih rudarjev, ki stoje že več dni in noči
pred vhodom v rudnik, demonstriraj«
proti rudniški upravi.
VSAK TEDEN ENA
... In kolikokrat sem mu dejal, naj
se ne drži za puščico ...
DOMISLICE
Ljubezen je pričakovanje v celoti;
sprva pričakovanje snidenja, nato pri-
čakovanje ločitve.
Pred vsemi človeškimi svojstvi kaže
globoka ljubezen najmanj talenta.
Zaljubljenci odpuščajo drug drugemu
sprva in najraje tisto, o čemer so bili
prepričani, da ne bodo nikoli in ni-
komur odpustili.
Trpljenje je slabost, ki nas poveli-
čuje.
Le zelo pokvarjen človek mora imeti
nenehen občutek, da ga obrekujejo.
Principi modeme oborožitve so zgolj
falzifikati, izvedeni veliko pnjpolneje na
resnični, edini in trajni velesili sveta!
Ali niso ženski pogledi najstrahotnejši
dirigirani projelrtili; ali ni ob vonju
njihovih las omamilo toliko ljudi, da bi
za iste uspehe potrebovali na tone voj-
nih strui>ov in, ali niso njihove ustne
v veliki večini posrečena vojna nakana?
Faiitazija sedemnajstletnice je toliko
večja, kolikor manjše so njene iz-
kušnje; zato si je nemogoče zamišljati
žensko pri tridesetih, ki bi imela še
kaj fantazije ...
Proti lepoti se je nemogoče braniti
drugače, kot da si jo osvojimo!
Ženska, ki obžaluje, da se ni rodila
kot moški, bi morala obžalovati le to,
da se ni rodila kot lepa ženska.
ZEMLJEPIS
Učitelj je pri zemljepisni uri do-
kazoval, da je zemlja okrogla. Da bi vi-
del, če so učenci razumeli, jih je peljal
na dvorišče in jim kazaje rekel: »Ce
tukaj izvrtam luknjo in vrtam vedno
naprej, kje bom prišel spet ven?«
»Najbrže iz tele luknje, tovariš uči-
telj!« se je oglasil nadebudnež iz ozadja.
73
Blisk je planil v dir po sledi svoje to-
varišice; bil je prepričan-, da mu jo je
ugrabil Lisko. V njegovi krvi je vedno
močneje gorel ogenj maščevanja. Da ga
je Kresnica sama zapustila, to ni bilo
važno, Lisko je bil krivec, z njim se bo
boril in, če se mu posreči, ga bo ubil.
Ko je pritekel na vrh neke vzpetine,
»e mu je odkril nenavaden prizor. Videl
Je kočo in ljudi, s katerimi je bil sku-
paj na Kwahooju, tam je bil tudi Lisko
Ib njegova prijateljica Kresnica.
74
Sunkovito je dvignil glavo in preteče
zatulil. Ko je Kresnica začula glas svo-
jega tovariša, ji je bilo, kot bi se naen-
krat zbudila iz sna. Ni ji bil več mar
Lisko, ne ljudje, obrnila se je in kot
puščica odbrzela proti Blisku. Gaston
se je obrnil k ženi in ji rekel: »Volk,
moja draga! Volk, ki je bil z nami na
Kwahooju in je ubil risa.«
V gozdu se je ves Bliskov bes spre-
menil v veselje. Kresnica je ovilila in
se skesano sukala okoli njega, kakor bi
ffa prosila odpuščanja.
75
Blisk je silil stran od koče in Kresni-
ca mu je radovoljno sledila. Ko sta pre-
tekla dobro miljo, sta prispela na obrež-
je rečnega rokava. Kresnica je naenkrat
obstala, začutila je človeški duh. Če-
prav je Blisk preteče zarenčal, se je
vendar previdno plazila naprej. Ko je
prodrla skozi zadnje grmovje, je zagle-
dala pred seboj na pol na breg poteg-
njen majhen indijanski čoln, ob veselo
plamenečem ognju pa si je neznan be-
lokožec pekel pravkar ujeto ribo.
76
Tujec je bil visok, koščen človek in
ostre poteze njegovega obraza so izda-
jale sled težkega življenja iskalca zlata.
Toda sreče ni imel, počasi mu je zmanj-
kalo vsega in na pot ga je gnalo edino
upanje, da najde kakega posameanega
lovca ali njegovo kočo ter si zlepa ali
zgrda prilasti vse, kar je potreboval za
pot naprej.
Riba je bila pečena, zato jo je odložil
in vstal. Pogled mu je zdrsnil po okolici
in zapazil je droben steber dima, ki se
jp dvigal iznad dreves.
arRAN 8	AVGUSTA 1956 — STKV. U
ŠPORT
KONJICAM. PONOVNO NAJBOLJŠI V PLAVANJU
t nedeljo je bilo v Slovenskih Konjicah le-
tošnje plavalno 'prvenstvo društev Partizan iz
celjskega okraja. Udeležba je bila izredno
skromna, vsega okrog 80 tekmovalcev, le iz
dveli društev! Človek se ob tem nehote vpra-
ŠM ali se v društvih Partizan v celjskem okraju
v teli vročih mesecih ne ukvarjajo z redno
vadbo tudi ob bazenih, rekah in potokih, saj
je vsem znano, da je plavanje ena najbolj
koristnih in zdravih telesnih vaj, ali pa dru-
štva nimajo sredstev za prevoz svojiL tekmo-
valcev?
Konjičani so vzorno pripravili plavalno prven-
stvo, ki je Itilo letos prvič v njihovem prele-
]iem olimpijskem plavalnem bazenu. Tekmova-
je se je več ali manj razvijalo v znamenju
dvoboja med Celjem in Konjicami. Pri tem
oramo pripisati, da Celjani niso poslali to-
likšno število tekmovalcev, ki bi lahko nasto-
pili v vseh razpisanih discplinah. To je vse-
kakor tudi močno vplivalo na končno stanje
točk in izid prvenstva. Pri tem pa ne moremo
zmanjševati uspeha domačinov, ki so povsem
zasluženo, letos že tretjič zapovrstjo, osvojili
naslov najboljšega društva Partizan v celjskem
okraju v plavanju. Vse kaže, da je šele z le-
tošnjim letom s prihodom prof. Vončine Bojana
zaživel njihov plavalni bazen. Tov. Vončini je
aspelo v kratkem času zbrati okrog Partizana
solidno plavalno ekipo, ki ima najlepše per-
spektive razvoja. Pionirji kažejo že odličen
slog in se jim pozna, da so imeli v plavalni
šoli dobrega učitelja. Ce smo zadnje čase ti
in tam slišali, da Partizan v Slovenskih Konji
cah »životari«, potem moramo odločno zanikat
te glasove po njihovem nedeljskem prikazu na
tekmovanju v plavanju. Konjičani so vso red-
no vadbo v teh mesecih prenesli na plavalni
bazen, kjer pod vodstvom tov. prof. Vončine
Bojana vneto vadijo v vodi! Preko 50 najbolj-
ših pripadnikov Partizana smo lahko gledal
dobri 2 uri na plavalnem prvenstvu, kjer sc
demonstrirali uspehe svoje redne vadbe v pla-
valnem ba/er.u. Kaj se vse lahko doseže ob
lepi športni napravi, dobrim vodstvom in na
vdušeni mladini za ta šport! Celjski plavale
SQ prekosili samega sebe, saj so ob teh pogo-
jih, ki jih trenutno ima Celje za gojitev pla-
valnega športa, pokazali veliko znanja. Ce-
lotna skupina — okrog 20 mladih tekmoval-
cev — pa je venomer vzihovala: »Ko bi v Ce-
lju imeli takšno športno napravo!« Pustimo
ta razmišljanja mladine ob strani in si poglej-
mo nove okrajne prvake in najboljše plavalce:
Pionirke — 50 m prosto: 1. Brudennaii (K) 49,8,
2.	Cvahte (C) 51,5, 3. Založnik (K) 52,\ 50 m
prsno: 1. Bruderman (K) 49,4, 2. Struc (K) 49,8,
3.	Založnik (K) 51,8, Štafeta 4X50 m: Konjice
3:45,0. Skoki: 1. Struc (K), 2. Rotur (C), 3.
Bruderman (K).
Pionirji — 50 m prosto: 1. Adamič (K) 37,3,
2.	Tinta (K) 59,3, 3. Skrbinek (K) 41,4. 50 m
prsno: 1. Adamič (K) 45,8, 2. Skrbinek (K) 50,0,
3.	Sofič (K) 50,2. Štafeta 4X50 m: Konjice I
2:59,4, 2. Konjice 11 3:18,9. Skoki: Mrzdovnik
(K), 2. Groleger (K), 3. Skrbinek (K).
Mladinci — 100 m prsno: 1. Režabek (K)
1:32,4, 2. Pavčič (C) 1:35,6, 3. Mrzdovnik (K)
1:42,3. 100 m prosto: 1. Senica (K) 1:26,0, 2.
Kohne (C) 1:31,3, 3. Jeranko (K) 1:31,5. 50 m
3. Kohne (C) 48,4. Štafeta 4X50 m: 1. Konjice
hrbtno: 1. Pavčič (C) 45,7, 2. Bajda (K) 46,5 in
2:33,5, 2. Celje-mesto 2:42,0. Skoki: 1. Pav-
čič (C), 2. Mrzdovnik (K), 3. Rihteršič (C).
Mladinke — 100 m prsno: 1. Pečnik (C) 1:43,7,
2.	Meliva (K) 1:52,2, 3. Rebernak (K) 2:01,0. lOO m
prosto: 1. Pečnik (C) 1:45,1, 2. Meliva (K) 1:55,2,
3.	Tolimir (C) 2:18,9. 50 m hrbtno: 1. Meliva
(K) 1:42,5. Skoki: 1. Meliva (K), 2. Tolimir (C).
Štafeta 4X50 m: 1. Konjice 3:38,6.
Člani — 100 m prosto: 1. Mravljak (C) 1:14,7,
2.	Sporer (K) 1:21,1, 3. Kukovič (K) 1:22,3. 100 m
prsno: 1. Rihteršič (K) 1:36,0, 2. Mravljak (C)
1:38,5, 3. Kranjc (K) 1:41,5. 100 m hrbtno:
1.	Kukovič (K) 1:45,5, 2. Mravljak (C) 1:49,8,
3.	Bajda (K) 2:01,8. Štafeta 4X100 m: 1. Ko-
njice 6:25,5. Skoki: 1. Rudolf (K), 2. Ajnfalt (K),^
3. Založnik (K).
Članice — 100 m prsno: 1. Selih (K) 1:45,4,
2.	Anderluh (C) 2:02,0, 5. Anderlič (K) 2:09,8.
100 m prosto: 1. Kušar (K) 1:42,1, 2. Ander-
luh (C) 2:03,6, 3. Segala (C) 2:16,5. 50 m hrbt-
no: 1. Anderluh' (C) 56,3, 2; Kušar (K) 59,0,
3.	Selih (K) 1:08,9. Štafeta 4X50 m: 1. Konji-
ce 3:28,5, 2. Celje-mesto 3:54,5. Skoki: 1. Ku-
šar (K).
Partizan Slov. Konjice je zbral 214, Celje-
mesto pa 81 točk. Ob zaključku tekmovanja je
tov. Jug Karel v imenu okrajne zveze >Parti-
zau< Celje čestital zmagovalni ekipi in ji po-
daril T znak priznanja lep pokal.
Odb«jk.
TLR.MR T BR.^SLOVCAII
v nedeljo popoldne je bil na igrišča pri par-
tizanskem domu v Braslovčah turnir v odbojki,
na katerem so nastopila 4 društva. Rezultati:
Šempeter : Gomilsko. 2:0 (lfc:14. 15:13), Šempe-
ter : Petrovče 2:0, Šempeter : Braslovče 2:1 (15:8,
7:15, 15:2), Gomilsko : Braslovče 2:0, Gomil-
sko : Petrovče 2:0 in Petrovče : Braslovče
Vrstni red ekip: 1. Šempeter, 2. Goniilsk«,
3. Petrovče in 4. Braslovče.
ŠPORTNI SPORED:
Sobota. 18. Vlll. ob 17. uri na Glaziji:
SLAVEN (Borovo) : KLADIVAR
Nedelja, 19. VIII. v Slovenskih Konjicah:
PRVENSTVO LRS V II. RAZREDU
V PLAVANJU - II. KOLO
Nastopajo: Celuloza (Krško), Rudar (Trb'ovlje),
Neptun (Celje)
WATERPOLO TEKMA
PK »Triglav« (Kranj) : ZPK »Neptun« (Celje)
razveljavljena!
Športna vaterpolo tekma, katera je odločala
o prvem mestu Slovenskega waterpolo prven-
stva II. razreda, ki je bila, dne 28. in 29. VII.
t. 1. v Slovenskih Konjicah, je bila na II. pro-
test celjskega »Neptuna«, zaradi očitno pri-
stranskega sojenja sodnika Gantnerja in osta-
lih nepravilnosti na tem tekmovanju, po od-
ločitvi Plavalne zveze Slovenije in Zbora sod-
nikov, razveljavljena.
Plavalna zveza Slovenije, je določila da se
tekma ponovno odigra v nevtralnem bazenu,
in sicer v sredo, dne 22. VIII. t. I. v Trbovljah
ali v Ljubljani. Tekmo bo vodil priznani pla-
valni delavec in sodnik tov. Kobal Janez iz
Ljubljane.
S to odločitvijo. Plavalne zveze so celjski
plavalci' dobili popolno zadoščenje, obenem pa
možnost da si osvojijo, kljub temu da nimajo
v Celju bazena, najvišji naslov. Neglede na
izid te tekme bodo celjski vvaterpolisti v pri-
hodnji sezoni igrali v I. slovenski ligi, toda
kje? — če Celje ne bo dobilo svojega bazena!
Skrajni čas je že, da mesto Celje že enkrat
pristopi k uresničevanju, k gradnji tega, za
mesto Celje prepotrebnega, objekta!
L. R.
Atletika
LEŠEK ROMAN - PRVI V ISTANBULU!
Na velikem mednarodnem atletskem tekmova-
nja, ki je bilo pretekli teden v Istanbula, je
Hladi celjski atlet Roman Lešek dosegel svojo
prvo veliko mednarodno zmago. V skoku ob
palici je dosegel odličen rezultat 4,10 m vsega
1 cm manj od svojega najboljšega rezultata in
slovenskega rekorda. Ce smo poleg drugih
slovenskih časopisov ugotavljali v prejšnji šte-
vilki njegov neuspeh na dvoboju atletskih re-
prezentanc Slovenija : Hrvatska y Celju, se je
Lešek sedaj oddolžil za ta^ neuspeh z mnogo
pomembnejšo zmago v Turčiji.
Slamnik Ančka je nastopila v Sofiji na atlet-
skem mitingu, kjer je zmagala na 800 m s ča-
som 2:15,2 pred Bolgarko Šopovo 2:16,8, dru-
gega dne pa je nastopila še v teku na 200 m,
kjer je s časom 27,1 bila druga, le za dese-
tinko sekunde za zmagovalko Mitrevo (Bolg.).
NOVI POMEMBNI USPEHI CELJSKIH
ATLETOV
Na nedeljskem prvenstvu Slovenije v mno-
gobojih in štafetah so celjski atleti in atletinje
v Mariboru pobrali zopet kopico republiških
prvens.tev. Res je sicer, da je udeležba na tem
tekmovanju bila dokaj šibka, celjski atleti
pa so s kvalitetnimi rezultati in celo novimi
rekordi le dokazali, da so tudi letos najboljši
v Sloveniji. Mladi Brodnik, ki je vsestrani
atlet, je osvojil najbolj pomembno zmago. Po-
stal je prvak v najtežjem atletskem tekmo-
vanju — deseteroboju. kjer je zbral 5.826 točk!
Brodnik bi brez dvoma po svojih sposobnostih
v deseteroboju dosegel nov rekord, če ne bi
bilo tako malo časovnega presledka med prvim
in drugim dnevom tekmovanja, saj se je v
nedeljo tekmovanje pričelp že dopoldne! Tako
ni mogel doseči prav v svojih disciplinah obi-
čajnih rezultatov (palica, disk) in s tem preko
6.000 točk. Kopitar Jože je v deseteroboju na
3. mestu, vsega za 6 točk od Sluge. Ce pogle-
damo po štafetah, je Kladivar pobral naslednje
zmage — ČLANI: 4X400 m (Vučer, Cajhen, Ko-
pitar, Zupančič) s 3:36,7, 4X800 m (Male, Važič,
Cajhen, Gajšek) 8:02,6, 4X1500 m (Muškatevc,
Gajšek. Male, Važič) 16:38,6, MLADINKE:
3X600 m (Leban, Rehar, Cvikl) 2:59.8, MLAJŠI
MLADINCI: 3x1000 m (Koželj, Ban, Naraks)
8:21.3. Na 200 m čez ovire je zmagal Zupančič
(K) s 25,3, naslednji dve mesti pa imata Ko-
pitar M. s 25,8 in Kovač s 25,9. V peteroboju
pri starejših mladincih je zmagal Dimec z
2.722. Šumer pa je bil tretji s 1.722 točkami.
Na 1500 m čez ovire je zmagal Ban .s 4:58,6 pri
mlajših mladincih. Verk pa je pri starejših
mladincih bil v tej disciplini drugi s 4:54,8.
Člani so v štafeti 4X1500 m postavili nov re-
kord LRS. v štafeti 4X800 m so ga izenačili.
Brodnik pa nov državni rekord v deseteroboju
za starejše mladince.
Nogomet
DVA REMIJA
Celjski Kladivar je v zadnjem časn dvakrat
nastopil na domačih tleh. Med tednom smo
videli v Celju borbene Hrastničane, ki so na
Glaziji z dobro igro in požrtvovalnostjo povsem
zasluženo igrali neodločeno 1:1 (0:0). V tej
tekmi je Kladivar igral zelo slabo, brez smi-
selnih potez in akcij. Lepšo tekmo je več 100
gledalcev gledalo v nedeljo proti Mariboru.
Kljub slabemu terenu in neprestanemu deževju
• sta obe moštvi igrali dobo. Moštvi nista imeli
v svojih vrstah dobrih strelcev, ki bi zaklju-
čevali napadalne akcije z zgoditki, Kladivar
je bil nekoliko boljši v polju. V I. polčasu
je Stojanovič streljal 11-metrovko, odlični
vratar gostov pa je oster strel ubranil. V II.
delu je bila igra še živahnejša. Okrog 65 min.
je Godunc dosegel vodstvo za Kladivarja, ne-
kaj ninut za tem, pa so gostje po Sofijanov-
skem rezultat izenačili. S tem rezultatom 1:1
(0:0) se je tekma tudi končala. V moštvu Kla-
divanja kot v Mariboru sta oba trenerja pre-
izkušala mlade in nove moči, ki bi bile upo-
rabne za predstoječa prvenstvena tekmovanja.
H. KOLO SLOVENSKEGA PRVENSTVA V
PLAVANJU II. RAZREDA
V soboto, dne 18. avgusta ob 19,30 in v
nedeljo, dne 19. avgusta 1956 s pričetkom
ob 8,30 se bo v Slovenskih Konjicah pričelo
II. kolo prvenstva LRS v plavanju II. razreda.
Na tem tekmovanju, na katerem bodo nastopili
vsi slovenski plavalci, kateri ne nastopajo v
I. razredu, med njimi tudi člani celjskega
»Neptuna«, ki so v prvem kolu v II. Bistrici
kot ekipa zasedli III. mesto. Tekmovanje bo
razdeljeno v dva dela, dopoldan in popoldan.
Ob zaključku, po plavalnem programu, bodo
waterpolisti »Neptuna« odigrali propagandno
vaterpolo tekmo s trboveljskim »Rudarjem«.
Na to tekmovanje, ki bo nadvse zanimivo,
vabimo Celjane, da si istega ogledajo, obenem
pa iskoristijo nedeljo za kopanje v tem lepem
bazenu. Zveze z avtobusi so zelo ugodne.
L. R.
Namizni tenis
LJCDSKI MAGAZIN ZMAGAL NA REKI
Pred dnevi so namiznoteniški igralci vele-
blagovnice Ljudskega magazina v Celju gosto-
vali na Reki, kjer so imeli prijateljski dvoboj
z pingpongaši istoimenske veIe,blagovnice. Po
zelo lepih igrah so zasluženo zmagali Celjani
z rezultatom 13:3. V zmagovitem moštva sta
ostala brez poraza Božičnik in Keblič, dočim
je Hojnik izgubil eno igro. Božiček pa dve igri.
OBJAVE IN OGLASI
OPOZORILO
Komisijska trgovina v Celju poziva vse ce-
njene stranke, ki imajo v komisijski prodaji
blago še od leta 1955 in pr^šnjih let, da le-to
čimprej, najkasneje pa v nveh mesecih dvig-
nejo, ker ni izgleda, da bi se prodalo. Ako
navedeno blago ne bo dvignjeno v postavlje-
nem roku, ga bo trgovina prodala za sprejem-
ljivo ceno, ali pa, zaračunala občutno ležarino.
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da so uradne ure
razen ob četrtkih in sobotah vsaki dan od
8. do 12. ure. \ četrtek in soboto zaprto!
Uredništvo in Uprava
Celjskega tednika
OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO
CELJE
vabi občinstvo na koncert, ki bo v nedeljo
19. t. m. od 10,>0 do 12. v Mestnem parku. Igra
godba na pihala SKUD France Prešeren, Celje.
RAZPIS SLUŽBENEGA MESTA
Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije
razpisuje
MESTO PROl FSIONALCA-OPKRATIVCA
Prednost imajo kandidati, vešči v administraciji.
Ponudbe z življenjepisom poslati na Okrajni
komite Ljudske mladine Slovenije, Kajuhova 1.
najkasneje do 1. septembra 1956. Nastop službe
takoj! Plača po dogovoru.
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Komisija za podeljevanje štipendij pri de-
lavskem svetu Železarne Štore
RAZPISUJE
na podlagi »Temeljnega zakona o štipendijah«
(Uradni list FLRJ št. 32 55)
'	naslednje štipendije:
2 štipendiji za Tehnično srednjo šolo — me-
talurški oddelek
2 štipendiji za Tehnično srednjo šolo — ke-
mijski oddelek
1	štipendijo za Tehnuno srednjo šolo —
elektro oddelek
4 štipendije za Ekonomsko srednjo šolo
2	štipendiji za Mojstrsko šolo — metalurški
oddelek
1	štipendijo za Mojstrsko šolo — elektro odd.
2	štipendiji za Tehnično visoko šolo — ke-
mijski oddelek
3	štipendije za Ekonomsko visoko šolo
1 štipendijo za Tehnično visoko šolo — stroj-
ni oddelek
Štipendije se bodo podeljevale v višini kot
jih predpisuje »Temeljni zakon o štipendijah«.
Interesenti naj pošljejo lastnoročno napisane
prošnje. K prošnji je oredložiti kratek življe-
njepis, podatke o šolski izobrazbi, potrdilo o
premoženjskem stanju in potrdilo o prejemanju
otroških doklad.
Prednost pri enakih pogojih imajo sinovi de-
lavcev in uslužbencev Železarne Štore ter otro-
ci padlih borcev NOV.
Prošnje dostavite najkasneje do 31. 8. 1956
personalnemu oddelku Železarne Štore.
PUTNIK - CELJE
Naši izleti:
Z avtobusom po Dolomitih, v Trst, Graz^
Dunaj—Praga., Reka—Atene—Reka, Rim—Napo-
li—Pompeji, po Jugoslaviji, Dunaj, Miinchen.
Prijavite se čimprej, ker je število mest omel
jeno. Vsa podrobna navodila dobite v pošlo,
vahiici Putnik Celje.
Preden se odločite za letni dopust, posvetujte
se z nami. Vse vizume in potrdila za nabavo
potnega lista vam preskrbimo v najkrajšem
času. Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic
pri Putnik Celje.
Poslužujte se nakupa voznih redov, ki jih
ima na zalogi naša poslovalnica.
Prepričajte se, postreženi boste hitro in so-
lidno!
PRODAM pod ugodnimi plačilnimi pogoji vi-
nograd z zidanico, primerno za stanovanje,
lil z vsem invonturjem (po dogovoru tudi s
trgatvijo) v k. o. Vrh pol ure od postaje
Šentvid nri Grohelnem ali Šmarje. Celodnev-
iia sončna lega, . 2800 trsov.
Bornšek Matilda, Celje, Sp. Hudinja 31.
PRODAMO ugodno tovorni avto (4 tonski)" v po-
polnoma izpravnem stanju. Kmetijska zadruga
Polje ob Sotli.
PRODAM delno novo sadno stiskalnico. Naslov
v upravi Ista.
PRODAM novo o.nonadstropno hišo z lepim
vrtom in lepo okolico. Naslov v upravi lista.
PRODAM .štedilnik v zelo dobrem stanju ter
ruzno pohištvo zaradi selitve. Naslov v upravi
lista.
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco.
Hvala, Celje, Lava 39.
PRODAM oiuaro, kredence, razstegljivo mizo,,
stole, knjižno omaro, postelje, rolo-omaro,
vse iz orehovega lesa. Vodnik, Celje, Mari-
od "re dalje,
i KUUAM lepe mlade psičke, čistokrvni nemški
i.oVm^a^o ^^sradi Franc, Celje, Večna pot 1.
i KODAM ugodno nemškega volčjaka, starega
2 leti. Šoštanj, Koroška c. 13.
]'!H)DAM takoj vscljivo malo posestvo ob ce-
sti v bližini Šempetra ob Savinji. Naslov v
upravi lista.
PRODAM iijrodno klavir primeren zlasti za
(Ivoraiie. .\aslov v upravi lista.
KUPIM stavbno parcelo na Aljaževem hribu.
-Naslov v upravi listu.
ODDAM lokal v Celju na Mariborski cesti.
Vpra.šati v .uprav i lista.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje za enosobno
s kabinetom. Naslov v upravi lista.
ZAMF.NJAM 2 veliki lepi sobi s kuhinjo v me-
stu /a J. mali sobi in kuhinjo tudi v mestu.
-Naslov v upravi lista.
DIJAkNJ.A. išče opremljeno sobo — nujno! Na-
slov v upravi lista.
STAREJŠO L POKOJEN KO sprejme k 3-letne-
luu otroku mirna družina v Celju. Nudimo
opremljeno sobo. -Naslov v upravi lista.
ML.VD -ViOSKI mirnega značaja išče prazno ali
opremlejno sobo v C elju. Plača po dogovoru.
-Naslov v upravi lista. ' .
STAREJŠI USLUŽBENEC (fant) govori več je-
zikov, i)rcmožen, značajen.- želi zuauja z de-
kletom srednjih let; ki imu svoje stanovanje
ali lastni doni:
Pisma sliko poslati na upravo lista pod
>SRECA<.
IZGUBLJENO
Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj je
4. avgusta 1956 na cesti Šoštanj—Celje izgu-
l)il() iz avtomobila razdelilnik za cevi iu sesal-
ni koš. oboje fdeče barve.
-Najditelj naj javi kje sc stvari-nahajajo.
ZAHVALA
Zalivaljujcm se organom LM Vojnik za izre-
den trud in uspeli pri izsleditvi mojega kolesa,
ki mi je bilo ukradeno, dne llv 8. 1956.
Jesenek Rudolf, Ljubečna
------ I,,, ,	.,.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠK.V DEŽURNA
SLUŽBA
Dne 19. 8. 1956, dr. Ceriii Jože, Celje, Carf-
karjeva ul. 9.
-Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
KINO UNION, CELJE
Od 18. do 22. 8. 1956 »VELIKA NAGRADA«,
aineriški barvni film
Od 23. do 26. 8. 1956, >NESMRTNI LJUBIMCI«,
ruski barvni film
KINO METROPOL. CELJE
Od 21. do 24. 8. 1956, »FRIDERIK CIIOPEN«,
poljski film
Nedelja. 19. avgusta
11,15 Izbrali ste — prisluhnite!
11,38 Dalmatinske narodne, igra tanibu-
raški orkester Prosv. društva »Fi-
lip Devičc iz Splita
11,45 Edvard Goršič igra na harmoniko
Ponedeljek. 2«. avgusta
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 O celjskem športu in športnikih
17.30 Slovenske narodne poje Erika Ko-
zoderčeva, pri klavirju Boris Fer-
linc
17,45 J. Brahnis: Madžarski ])lesi
Torek, 21. avgusta
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Plesno glasbo izvaja orkester
Harry James ,
17.30 Fr. Roš: Mladinske pesmi — lite-
rarna oddaja
17,45 Mladinski zbor H. gimnazije p. v.
Jurčkn Vrežeta pred mikrofonom
Sreda. 22. avgusta
17.08 Domače novice, objave in reklame
17,15 Za razvedrilo igrajo tamburaSi
Prosv. društva »Fr. Prešeren« p. v.
Janka Hočevarja
17.30 Kulturni obzornik
17,35 Operetne melodije
Četrtek. 23. avgusta
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Poje pevski zbor učiteljišča p. v.
B. Ferlinca
17,30 Lahka instrumentalna glasba
Petek. 24. avgusta
17,00 Domače novice, objave in reklame
17,15 Polke in valčke igra Celjski in-
strumentalni kvintet
17,30 Fr. Roš: Dve humoreski
17,45 Za vsakogar nekaj
Sobota, 25. avgusta
17,00 Domače novice, objave in reklame
17.15 Izbrali ste — prisluhnite!
17,30 Za ples in razvedrilo
RESTAVRACIJA POŠTA CELJE
z obrati: Gostilna >->-Svetel-« Mari-
borska C. tel. 22-61, Vrtna resta-
vracija v domu OF (Union) se
priporoča z izbranimi sortiranimi
halovškimi vini, kakor tudi s
hladnimi in toplimi jedili.
Vse nudirrio po konkurenčnih ce-
nah! Prepričajte se in zadovoljnji
boste! Na vrtu igra vsako soboto
in nedeljo priljubljeni Karo kvartet
Sprejmemo takoj v sltižbo kur-
jača za toplovodno kopališče v
Celju. Po možnosti veščega manj-
ših inštalaterskih del.
Javne naprave, Zidanškova 18
Tovarna organskih barvil-Celje
išče za svoj glavni proizvodni obrat
1 vodio izmene
Obrat izdeluje v treh izmenah organska barvila za uporabo v
tekstilni, usnjarski in papirni indiistriji. Vodja izmene vodi in odgovarja
za celotno delo ene izmene. Podrejen je neposredno vodji obrata.
Za razpisano mesto je potrebna izobrazba v stopnji popolne srednje
šole. Posebno zaželjen je absolvent kemijskega ali strojnega oddelka
srednje tehniške šole. V poštev pridejo tudi novinci. Pri kandidatih s
prakso bo podjetje upoštevalo v posebnih primerih tudi nepopolno sred-
njo šolo. Poleg strokovne podlage bo pri izbiri odločilnega pomena tudi
zunanjost in odločen nastop kandidata. Kandidat mora imeti odslužen
vojaški rok ter mora stanovati v Celju ali v bližnji okolici.
Izbrani kandidat bo kot pripravnik za mesto vodje izmene opravil
v podjetju večmesečno prakso, nakar bo prevzel eno izmeno.
Mesečna plača znaša po tarifnem pravilniku za pripravnika od
11.000 do 16.2000 din, za vodjo izmena pa od 14.400 do 18.000 din.
Ponudbe je treba poslati tajništvu podjetja do 30. septembra 1956.
OKRAJNI ZAVOD ZA
SOCIALNO ZAVAROVANJE V
CELJU
opozarja, da sprejema stranke
izključno le od 8. do 11. Izven
tega časa uslužbenci strank ne
bodo sprejemali.
Stranke prosimo, da v lastnem
interesu in v interesu uspešnega
dela na zavodu upoštevajo to
navodilo.
OBVESTILO
ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU ter HRANIL-
NICE IN POSOJILNICE KMETIJSKIH ZADRUG NA POLZELI,'v BRA-
SLOVČAH, GRIŽAH, GOTOVLJAH, NOVI ŠTIFTI IN TABORU IN
VSI HRANILNO-KREDITNI ODSEKI KMETIJSKIH ZADRUG
OBVEŠČAJO
vlagatelje, da obrestujejo vse vloge na hranilne knjižice brez odpovedi po
6% (šest procentov) letno
od L avgusta 1956 dalje
Vloge na obračunske knjižice obrestujejo po 3% letno. Na obra-
čunske knjižice lahko dobi zadružnik vsak čas posojilo pod običajnimi
pogoji.
ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA
V CELJU
RAZPIS ŠTIPENDIJ
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE RAZPISUJE ZA SOLSKO LETO
1956-57 ŠTIPENDIJE ZA NASLEDNJE ŠOLE
1.	Višja šola za socialne delavce..........5
2.	Višja šola za medicinske sestre.........3
3.	Višja šola za lizioterapevte...........2
4.	Medicinska fakulteta:
a)	splošna praksa...... ......2
b)	preventiva..............3
5.	Stomatološka fakulteta............5
6.	Farmacevtska fakulteta............2
7.	Sanitarni kemiki...............1
8.	Srednja šola za medicinske sestre........3
9.	Zob^tehnična srednja šola ...........2.
10.	Srednja farmacevtska šola...........2
11.	Srednja šola za otroške negovalke . .'......2
12.	Šola za bolničarje (3 ženske 1 moški).......4
13.	Babica šola............... ,	2
14.	Sola za zobne instrumentarke..........2
15.	Višja pedagoška šola:
a)	matematika — fizika...........3
b)	slovenščina — srbohrvaščina.......2
c)	angleščina — slovenščina........1
č) nemščina — srbohrvaščina........1
d)	kemija fizika.............1
e)	zgodovina — zemljepis.........1
f)	defektologija — ortopedagogika ...... 2
16.	Višja šola za telesno vzgojo...........2
17.	Prirodoslovno-matematična fakulteta:
a)	matematika...........1.....2
b)	fizika................2
c)	geografija  ............1
č) pedagogika..............2
d)	psihologija....... ......1
e)	slavistika................1
f)	germanistika................1
18.	Učiteljišče .................5
19.	Srednja vzgojiteljska šola............2
20.	Fakulteta za geodezijo.............1
21.	Tehnična fakulteta..............1
22.	Srednja kmetijska šola............1
23.	Pravna fakulteta...............2
24.	Administrativna šola.............2
25.	Ekonomska srednja šola............3
K prošnji za štipendijo je priložiti potrdilo o premoženjskem stanju,
o otroškem dodatku in prepis zadnjega šolskega spričevala, odnosno
potrdilo o opravljenih izpitih ter priporočilo mladinske organizacije.
Prošnje kolkujte z din 180,— državne takse in din 95,— okrajne takse.
Rok za vlaganje prošenj je do viključno 31. avgusta 1956.
Prosilci, ki so že vložili prošnje brez p>otrdila o otroškem dodatku,
morajo potrdilo naknadno predložiti — tudi v primeru, da otroškega
dodatka ne prejemajo.	KOkiSIJA ZA PODELJEVANJE
ŠTIPENDIJ PRI OLO CELJE