"Wien
St. 28. (tnfi litis,) V Gorici, 14. julija 1883.
**

„Soča" izhaja vsak potok in velja po poäti prejeinana ali v Horiri uit dom pošiljati»:
Vse lete.....f. -Ud
Pol leta.....f
Ćctvrt leta . . . . „ l in Pri oKitaitilili in t:ikn tudi pri' ..jm. htmcnh" s<: plačuje z* rtavuilmt trihiw no vrsto:
8 kr. če se tisku J krat
7
' TT r, TT И - TP
* TJ TT TT TT 3 T,
Za veCe črki' po prortuin

XIII
SOC
■
PWnmane Številke ве dobivajo, po 8 kr. v lolaharnicah v goepoBki ulici Mi«! „treh kron1', nn efarem trgu in v nunski ulici ter v Tratu, vin Ca-
ногша, 3,
Hop! s i naj ti« blagovoljno poSiljajo m-udiiiätvii „Soče" v Gorici v Yin Aaooli 3, 1., naročnina pa opravniitvu „Sočo" Viа della Croce fit. 4. Jf,
Knkopiüi «e ne vračajo; dopisi nuj ee blagovoljno fraukujcjo. — Delalcem in drugim nftprnmoinim so naročnina *niia, ako ne ogiaae pri opravniklvu,
Pozdrav Njegovemu Veličanstvu.
Presvetli tesar biva v naši bližini, na zemlji slovenski. Vzbujajo se nam čuti radosti iu veselja, ki so nas preteklo jesen navdajali, ko je Njegovo Veličanstvo bivalo v sredi med nami. Mnogo naših sodeželanov šlo je na Kranjsko, da vidijo deželnega očeta, ki goreče ljubi svoje otroke. Dežela je poslala dcputacijo, da se pokloni presvetlemu cesarju. Nam, ki smo priklenem na domačo zemljo, naj bo dovoljeno, da po tej poti izražamo Tebi, presvetli vladar, čute otroške ljubezni in nconiahljivu zvestobo na zahodni meji slavne Avstrije. S Tabo, presvetli vladar, stojimo iu pademo, za Te živimo iu za Te se smrti ne bojimo na bojnem polji. Tvoji suvragi, presvetli cesar, so naši sovragl; dokler bo Slovenec dihal, bo dihal v zvestobi do Tebe; ne (iu se omajat nobeni sili v «danosti de Tvojega prestola. Naj se slava Tvoje vladarsko hiši; siri brez konca, naj njena moč postaja veča od dne do dne. Naj bo tvoja država kraj, kjer dobivajo vse narodnosti svoje pravice in varstvo proti vsaki krivici in uasilstvu. Na veke naj se slavi ime avstrijskih vladarjev, ime Franca .fu-žefa I.t ki nam je dal samoupravo. Bog čuvaj Avstrijo in njene vladarje.
Cesarjevo potovanje po slovenskih deželalv.
Iz Ljubljane 11. jul.
Dne 9, t. m. stopil je cesar na svoje;m potu v Gorenji Radgoni na slovensko zemljo. Tu sti bili postavljeni dve veliki piramidi, pri katerih je visoka potnika Čakala deputacija radgonskega in ljutomerskega okraja, poletu slov. župani, duhovščina, šolska mladina iu na tisoče ljudstva, ki jc privrelo od bližnjih In da|jnjih krajev. Posebno lepo je bilo videti 160 slovenskih mladeuičev in kmetov na prekrasnih konjih in 50 strelcev, ki jih je poslal vedno narodni trg Vržej. Gospod deželni poslanec Kukovec pozdravi cesarja nemški m slovenski, ua kar se cesar, po sijajnem vzprijeinu vidno ganen, zahvali. Sosebno všeč so mu bili vrli konjeniki, katerim veli dehlirati. Zra-
LISTEK.
BRKINI-
(Piše Ivan Berščak.)
Komaj je poleglo veselje ki je prijetno razvnemalo našega lirkina minul u praznike, uže jame skrbeti za novo daritev (ofer), ki bode par tednov pred svečnico, kajti tudi tukaj treba je dostojnega daru tako petletnemu dečku, kakor sivolasemu dedu, ker kakeršen bode dar, takšna bode sveča, ki jo udobi.
Za denar, katerega pri daritvi dobe ua oltar, kupi cerkveno oskrbuištvo sveč iu te delita ključarja par dni pred svečnico posamičnim družinam. Na svečnico nese ponosna gospodinja vse večje sveča svoje družine v snopiči zvezane in s pisanimi trakovi ovite k blagoslovu. Domov prišedši prižge vsak svojo svečo, prekriža se ž njo pobožno, ter okolo sebe z desna na levo trikrat obkroži, da mu slabi ljudje in hudi duh istega leta ne bodo Škodovali. Gori li sveče živo, ni se bati tega teta neusmiljene smrti, gori li slabo ali ako celo ugasne, pomeDja to bližnjo smrt dotičnemu. Z blagoslovljeno svečo pokrižajo: postelje, prte, srajce iu drugo obleko, kajti križi blagoslovljene sveče odganjajo vse zlo, ki ima moč do Človeka in njegovega imetja. V obče pripisuje naSe ljudstvo prav veliko
ven piramid stalo ju ПГ> slovenskih deklet v narodni noši, Jedua nagovori cesarju, a druga mu ponudi kupo najboljšega vina iz slavnih ljutomerskih goric. Nad četrt ure se je mudil tukaj cesar in se potem odpeljal mej buruluii živio klici, ki so mu naznanjali, da su tu začenja slov. zemlja, Vac vasi, skozi katero se je vozil cesar, bile so praznično opravljene in „povsod ga je narod presrčito pozdravljal, posebno v Št. Uu iu na 1'esniei.
Ob G. p. p. je prišel v Maribor, kjer ga jo čakalo in navdušeno pozdravljalo nu tisoče Slovencev in Nemcev. V Škofovi palači je vzprijemit duhovne in posvetne oblastnike in blizu 300 županov. Zvečer je bila razsvetljava, scrctiada in bakljada.
Dne 10 t, m. je pregledal vojaštvo, prisostvoval odkritji Tegetthofovega spomenika iti potem »e odpeljal o polnilne skozi Itače proti Ptuju. Na vseli postajali navdušen pozdrav zbranega ljudstva, воке-Enio pa v 1'tujeni, kuinur je orinuški okraj poslal 121) konjaiiikov v narodni obleki. Vsak jc imel za golunlco zatakneno cesarsko zastavico in slovenski trak črez prsi. Dr, (iišalt jo »ugovori! cesarja slovenski proseč ga, naj blago izvoli is; vesti tiste postave, ki naiu zagotavljajo naš narodni obstanek in srečno bodočnost. Na to jo cesar odgovoril, da so mu vsi narodi jedna-ko pri srci iti du si bode prizadeval, da se izvedo vse postave. Tudi občinski zastop liajdiimki ju pozdravil cesarja slovenski in učitelji ptujskega okraja so mu izročili ulov. adreso. Okrajnega glavarja je ptušal cesar o narodnosti prebivalcev, na kar jo odgovoril, da razen ptujskih meščanov bivajo tod sami Slovenci. Ob 3'/$ P* P- odpeljal se je skoz 1'ragorsteo v Slov. Bistrico, poteui v Poljičaue in od tod ua Slatino, kjer je prenočil.
II. t. m. odpeljal se je skozi Rogatec in Üma-rije do St. Jurja, kjer je zopet stopil na železnico iu se odpeljal proti Celju. Povsod sila ljudstva, slavoloki, nagovori iu navdušeuo ž i vi o klicanje, ki je povsod zadušilo medle hoeh-e. V Celje je dospe! malo pred % 11 uro. Ivo se mu predstavi župan, dulio-vnišlvo iu uradništvo, pristopi cesar k deputaciji kmečkih občin, a njih načelnik župan Lipoid nagovori ga slovenski. Cesar se tnu zalivali uljuduo in pravi, da je prepričan, ka se' sme vseglar zanašati na Slovence. Potem se pelje v mesto, ogleda si cerkev iu bolnico, a kmalu po 12. uri se odpelje dalje proti Laškemu trgu in Zidanem Mostu, kjer ga je pričakovala in radostno pozdravljala brezštevilna množica ljudstva iz breškega, seluiškega, radeškega iu krškega okraja. Oh 2, uri p. p. dospel je v Trcb ovije, zadnjo postajo ua štajarski zemlji. Tu ga je čakalo polog
moč tem svečam, ki je po končanem obredu obesi okolo postelje po sobnih stenah.
Ker smo baš pri Kurentu, opisati liočeni v kratkih potezah običaje pri žeuitovaajih, kateri so skoro pri vseh Slovencih več ali maaj jednaki. Vecder utegnemo dobiti pri паз kaj izrednega, kar je vredno, da se poda čestitim čitateljem.
Svetovalno in odločilno besedo pri izbiranji neveste imajo navadno s ta risi. Pri tem nad vse važnem poslu, ki ali osrečuje, ali v največjo propast pogre-zuje tisočere družine, «skajo se stariši na: pošteno, mirno, delavno hčerko značujnih starišev, a pred vsem pa na veliko doto. Ta preslepi iu na veke vuesreči stotere družine. Kolikokrat je sin prisiljen podati proti svoji volji roko nevesti jedino radi dote? t On obljubi zakonsko zvestobo osebi, do katere ne čuti najmanjše ljubezni, nevesti, katere lastnosti se nikakor ne strinjajo z njegovim mišljenjem. Zaročiti se mora z nevesto, ki bode v malih letih vuičila njegovo imetje, vnesrečila njega in njegove skrbne stariše, ki so z največjim trudom spravili morda jedrnemu sinu precejšno imovino. On vidi v duhu pred seboj buruo svoje bodočo živetijo, a vse to inu nič tie poaiaga. Njegovi izdihi, njegove pritožbe so glas upijočega v puščavi. Oa se mora ukloniti železnim sponam, katere mu je oskrbel v tem slučaji acvedui oče in slepa wati, eiset je izgubil zaupanje — izgubil Qüetov»
občinskih iu drugih zastopnikov 1400 rudokopov aö svojo godbo. V rudokopu ua premog nzdignlli so z diiiuniKotn velikansko premogovo steno in v hipci se je posulo 45.000 matričnih centov premoga.
Na kmnjsko-štnjarski meji klical jo aö slavoloka slov. napis cesarju srčen pozdrav. Tu je vleooega gosta pričakoval dež. predsednik baron Winkler, a Staj. ces. namestnik bar, Kilbecksejc poslovi). Na Kranjskem bo bile sosebno krasno opravljene postaje Zagor, Sava, Litija, Lazi in Zalog. Pa tudi vosi, cerkve, to* vame, gradovi, s kratka vso do najslabše hišice, vso jc bilo okraSuito sč zastavami, venci iu preprogami.
Ob ,5. dospel je vlak v glavno mesto. Stara Ljubljana ni še videla tacega dno, Pa (kako ae jo bila napravila! Človek bi jo skoro no bil več poznal. Vsa se jo prenovila, pomladila in se v čast vinocemu gostu napravila iu nagizdala kakor najbogatejša nevesta. Po njenih ulicah in cestah pa je bibalo živo morju, glava pri glavi. Od vseli stranij ju privrelo toliko ljudstva, da so jc vse trlo. Od kolodvora do deželne hiše, ki ju bila cesarju v atanovaujo odločena, stali so visoki koli, bulo in rudečo namazani, а na njih so vihrali dolgi prapori v cesarskih, državnih, mestnih in deželnih barvah, ki so ob jedumn tudi narodne. Ob tem pisanem drevoredu delali so Spallir gasilci, veterani, meščansko garde dolenjskih mest, razna društva in dljaci.
Ko je ccsar stopil iz vagona na peron, ki je bil izpremenjen v prekrasen vrt, pozdravi ga uajpreč dež. glavar grof Thum uemški, potem župau Grasaellt slovenski. Ko se jc cesar obema prav milostno zahvalil, obrnil se jo proti ministru Taaffe-ju in Falken-haya-u, ki sta prišla uže prej v Ljubljauo, potem je govoril «t škofom Pogačarjem in ko je še vzprijel od mlade dražestne baronice VVinklerjeve šopek zalih sol-zlc, obrnil se je proti izhodu, kjer so čakale kočije. Ko se je cesar pokazal ua vratih, zagrmi iz živega morja nebo in zemljo pre t rešujoč živlo, ki so je v mogočnih valovih valilo v postranske ulice iu dalje ob cesarjevem potu. Tega treuotka ni moči popisati I Cesarja je pretreslo, viduo ginen zahvaljeval зе je na vse strani in tudi proti oknom, od koder so se mu na pot iz uežnih rok vsipale cvetice. Burno klicanje je poleglo še le dolgo potcttf, ko je cesar uže dospel v svoje dvore.	___
Beseda našim županom.
Človek, ki hoče izvesti, kar je v duhu zamislil iu za pravo spoznal, mora imeti trdno voljo, aepo-
imovino. Kolikokrat zapusti nesrečniku se solznimi očmi imovito očetovo hišo, ter si v daljnih krajih aö žuljevima rokama išče vsakdanjega kruha, ker ni hotel svojevoljnemu očetu privoliti v nevščent zakon t
Koliko družin so dote uže spravile na beraško palico, pričajo nam stoteri izgledi. Očetu, kateri mora doto šteti svoji hčeri v aedauji dobi, ko vse zdihuje pod silno težo davkov in slabih lčtia, ae more to nikakor koristiti; narobe dovede mnogim vsivi starosti bridke ure. Stopimo v ono hišo, kamor je nevesta priuesla bogato doto. Z doto ai je žonia vsodil pri nevestinih stariših nekoliko stotakov, katere bode moral prej ali slej zopet s težavo svojim naslednikom izplačevati, ako ga ne reši od te nesreče poseben slučaj. la če bi prinesena dota tudi večao ostala lautnina očevine, ni še ž njo zagotovljena sreča potomcem. Pred menoj stoji hiäa, v kateri so nad sto let pridni in pošteni kmetje v najlepši slogi iu obilnosti živeli. Pred 10 leti je nevesta prinesla bogato doto 2500 fi., a sedaj si ona z vso prejšnjo družino išče v ptuji hiši so žuljevima rokama vsakdanjega kruha. In koliko takih izgledov, imamo po širnem svetu?!, Nikakor nočem trditi,, da je vsaka hiša vnesrečena, z. bogato nevesto ali z bogatim zetom. To bi bilo neumno, osobito kar se doataje olikanega mestnega ljudstva., Tudi bogatiuka je lehko značaj ua, pridna iu poštena , nevesta. V«ad§r ne bed? 4iMo ЦјИ, da jo v bogatil

pusttjivo delavnost in aeomahljivo stanovitnost. Ako sc zdinžnjejo v nioži te lastnosti, potem doseže prej ali elej svoj namen, ako sploh ne namerava kaj nemogočega, alto se nc loti stvari, ki presega njegove močf. Kjer pa je moč posamičnega Človeka prešibka, onde je treba, da se jih v isti namen združi več. Zatorej vidimo povsod, kako se snujejo društva in Čas, v ltaterem živimo, je v resnici čas združevanja. Tudi pri nas se je v novejšem Času na tem polji vzbudila precej živahna delavnost, a pogrešamo vender Še jert-nega društva, o katerem smo preverjeni, da bi lehko prav koristno delalo. V mislih so nam društva Ž n p a n o v, ki drugod prav vspešno delujejo. Prav za prav to niso društva v navadnem pomenu te besede in tudi od udov ne zahtevajo denarnih doneskov, ampak 80 le zbori ali shodi, v katere se zbirajo župani posamičnih okrajnih glavarstev, da se mej soboj posvetujejo, kako jim je delati, kako se vesti v tej ali onej stvari.
Zupani so odlični možje, prvaki v svojih občinah, so Л10$е, ki uživajo zaupanje ljudstva ia so (w-а redni ki mej njim in mej vsakovrstnimi oblastimi. No ker so v ved iti dotiki z uradniki, prigodi se tema ali onemu, ki je bolj z mehkega lesä, da malo po malo, UkČ da navadno sam ne ve in ne čuti, pride v odvfeuost od teh uradnikov, v odvisnost, ki je lehko mnogokrat na škodo samoupravi ali avtonomiji in s tem tudi sami državi, ki je osnovana na tem temelji.
Tnk%j pa za zdaj nečemu te misli dalje razpredati, samo toliko bedi rečeno, da bode županom Me odtegniti sc neopravičenemu uradniškemu vplivu — pravičnemu se tako ni kdo ne upira —, ако stopijo v zvezo in se dogovori, kako jim je v kaki stvari skupno postopati.
Danes mislimo opozoriti zlasti gospode župane goriškega okrajnega glavarstva ua neko stvar, na neko napako, o kateri sodimo, da bi jo taki županski shodi lehko odpravili ali jo vsaj zmanjšali. O plesih bi radi jedno zinili. Vsem nam je znano, koliko iu kako strastno se pri nas pleše, mnogo in mnogo več, nego v katerem koli kraji naše slovanske domovine. In
često združena: prevzetnost, sebičnost, lenoba in druge pogtihljive lastnosti. Odločno smemo reči, tla je po dotah v obče več kmečkih hiš vnesrečenih, nego okrepljenih. Se zakonom so združeni križi in nadloge, katere more le ljubezen vztrajuo prenašati. Kjer pa ni ljubezni pred poroko, tam je navadno največje sovraštvo in zlovolja v zakonu. Kako kmalu se nasiti mož svoje soproge, ki jo je vzel le radi dobičkarije — koristolovja. Ona hoče po domače rečeno: moževe hlače nositi, on pa postane v pravem pomenu rob, katerega jedino smrt reši robstva.
Kakšni bodejo otroci v taki družini, kjer je doma: sovraštvo, kreg, kletva, zavist laž itd.
In potem hočejo nekateri, da šola in cerkev popraviti, kar je brezmiselnost iu razuzdanost zakrivila in uže temeljito popačila! S takimi nazori se jaz nikdar ne bodem strinja!. Dajte otrokom dobro odgo-jene stariše in potem vam bodeti šola iu cerkev izročili dobre otroke, sicer preustrojite šote v Špartan-ska državna izrejevališča 1 Mnogo bi imel o tej stvari že govoriti, a čaa mi tega ne pripušča. Naj bi predmet ozbiljno pre udarjali merodajni krogi, ter z modrimi postavami pomagali propadajočemu kmetu. Kmečki sin, ti pa izberi si: pošteno, pridno, varčno, odkritosrčno, v obče dobro odgojeno nevesto, katera ti bode dika, ponos iu sreča v tvoj: bodoči družini. S tem bodes» csrečil sebe, svojo družino, občino iu državo. S tem bode odstranjenih mnogo tožeb, prihranjenega »nogo dela wdnijam in davkarijam.
obroča v zmislu od presvetlega cesarja potrjenih načel za sestavo in delovanje društev, ki pomagaj« ranjenim in obolelim vojakom s postrežbo in podporo, v prvi vrsti ua vojaška veteranska društva, katerih udje so stali nekdaj sami v vrstah, naše hrabre vojske, na katerih požrtovainest in domoljubje se do zdaj nikoli ni sklicevalo zastonj.
Vodstvo avstrijskega društva rndečega križa postavi 30 koiou ali čet za prenašanje ranjcncev v fesu potrebe. Za te čete potrebno niožtvo se nabira p® mogočosti iz prostovoljcev. Vsaka čela ima: 1 poo blasčenca rudečega križa kot poveljnika, 1 načelnika, 5 voditeljev, 15 nosilcev. Vsaka četa (kolona) ima tedaj r.izuu poveljnika 21 delavnih mož, za katerih nameščen ji; inora biti prav toliko mož vedno v re-servi.
Z ozirom na čisto domoljubni značaj omenjene naprave poživljajo sc s tem vsi udje obstoječih veteranskih društev in vsi dftslužeui vojaki, ki so nekdaj knt botilci služili pod slavnimi avstrijskimi zastavami in ki so svojo ljubezen in »danost do cesarja in domovine tudi v pozucjeiu času ohraniti in jo še ohranijo, da pristopijo v zadostnem številu kot prostovoljci k imenovanim četam (kolonam) za prenašanje ranjencev. Le ako se oglasi veliko veteranov in doslu žen ih vojakov za prostovoljno strežbo ranjencev ua bojnem polji, bo mogoče zadostiti namenu in prizadevanju vodstva rndečega križa in pospešiti obi-ek oris tue namere.
Razk a z
plač in dobrot onih veteranov, ki bodo služili pri četah (kolonah) za prenašanje ranjencev rndečega križa ob času miru iu vojske.
a.	V mirnem č a a u. Vsak mož, brez razločka Časti (šarže), dobi, ko se uči in vadi (tudi pri večiti vajah za poskuŠnjo), na dan 1 gld. a. v., obleko, opravo tn orožju za čas učenja iu vaj. Po dovršenem izu-čenji dobi nosilec dovoljenje, da ima tudi ob mirnem čjisu na veteransko obleko pripet častni grb rudečega križa.
b.	Vvojsknem času. Plače dobi na dan: načelnik 2 gld., voditelj 1 gld. 50 kr., nosilec 1 gld. 30 kr. Od tega mora pustiti vsak veteran brez razločka časti (Šarže) 1 gld. za svojo doma puščeno družino. Vsakdo dobi prosto hrano, obstoječi» iz ene jedi iu kruha, določeno mero tobaka, prenočišče, v slučaji bolezni postrežbo, popolno obleko, opravo in orožje; vse to brezplačno. Ako streže kak nosilec načelnik ali voditelj izjemoma kot pomočnik bolnikom, dobiva tako doklado, kakoršim je de ločen a vojakom v taki službi.
c.	V času razo rožen ЈЈЧ oziroma pri odpustu iz službe rudečega križu, dobi vsak veteran plačo za 14 dnij naprej.
Daljne določbe gleilć pomoči za zaostale družine veteranov, potem za one, ki bi postali v službi rude-Čcga križa nesposobni za delo, kakor tudi za vdove in sirote veteranov, ki bi umrli v službi rudečega križa, se razglasijo pozneje, ko bodo končane dotične razprave, ki se zdaj vršijo.
Na Dutiaji, meseca julija 1383.
Društveno vodstvo.
Dopisi.
V Gotici, 0. julija. — Kakor lansko leto praznovalo je slovensko bralno in podporno društvo tudi letos god svojih patronov, slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda s primerno cerkveno slovesnostjo iu
Takč se bodo kmetu davki zdatno zmanjšali in bode se zopet uvedla sreča in blagostanje v družine, katere so drŽavi jedrna iu najtrša podloga.
Kreuimo zopet k ženitovanju. Koje nevesta imenovana, ide sin se svojim prvim sorodnikom „snubit^. Ako so nevestini atuciši snubitve zadovoljni, kar se navadno uže pred prihodom po stranskih potih dozo a, potem odloči nevestin oče dan „razgledom*. Odločenega dne pride nevestin oče sč svojim sorodnim spremljevalcem, ter si vestno ogleda žtminuvo imovino. Ako mu ta ugaja, sedejo k obedu, sicer se spodobno izgovori, rekši, da mu hči še ni za možitev. Mej obedom povabi ženinovega očeta na „obljubo". Dan se tiikoj odloči. Tedaj se prične na nevestinem domu drugo gostovanje, kojega se udeleže prvi sorodniki — hišni gospodarji obeh strank. Običajno proti koncu obeda, v nekaterih krajih tudi pred obedom, začn6 se pogajati za nevestino doto. Često se po več ur pogajajo; kakor bi kako kravo na sejmu kupovali ali prodajali- Navadno tudi v taki obliki, da bi tujec ne mogel doumeti čemu, toliko iiičevih besed. Često se tudi ne morejo dogovoriti, ker nevestin oče premalo sega v prazui žep. V takem slučaji razidejc se kot stari prijatelji, da si tudi nezadovoljni. Ako pa se t očeta strinjata, za kar vsi nazoči vztrajno delujejo, pozeveta nevesto, kojn se vsede poleg ženina. Sedaj se izmej nazočih valita starešini, ki bo deta ob žeui-tovanji vodila svatoveki obed ie drugi v njiju podruc- j je spadajoCi posel. Po volitvi si sežeta peniti m ue- I
z večerno zabavo. Slovesne sv. maše na Kostanjevici Se je udeležilo razmeroma lepo število društvenikov iz vseh stanov. Sveto opravilo je sinžil društveni podpredsednik dr. Gregorčič z veliko assisteuco samostanskih duhovnikov iu klurikov na velikem altarji Matere božje, ki je bil v ta namen lepookinčan. Petje so oskrbovati pri službi božji društveni pevci iz Šempetra, katerim je orglal g, Pahor, ki je imel Ž njimi zadnje poskušnje. Šeinpeterski pevci pokazali so vnovič, da njih pevski zbor ima dobre moči: Čiste, močne gtesove, pa potrebno izurjenost v vsakem oziru. Po sv. maši bil je blagoslov ,s presvetim It, T,; slednjič so zapeti na koru Še „Češčeiin si kraljica" in z dntično molitvijo je bita cerkvena slovesnost končana.
Popoldne je bil napovedani izlet v Solkan na vrt ondašnjega župana g. Mozetiča. Vročina, ki je tisti duti hudo pritiskala, zakrivila je, da ni bilo mnogo društven.kov navzočih; a kolikor jih je bilo, niso bili sami, temveč večinoma z družinami, tako da prijazni prostor poil košatim drevjem, kjer so bile mize razpostavljen», bil je uapotneu, rekel bi r natlačen. Počastili so društvo s svojim prihodom visoki gostje iz Gorice, izmed katerih naj imenujem le državnega poslanca dr. J. Tonklija, deželna poslanca dr. M. Touki i ja iu Andreja Kocijančiča, ki jc bil nekoliko pozno do Sel, in g. mejnega grofa Antona Obizzija s soprogo. Solkauski pevci, ki so imeli med seboj izvrstne moči, prepevati so prav lepo znane slovenske pesmi, ki segajo do srca in ki ganejo človeka, Ikoli-korkrat jih stiši. Drugi navzoči Sotkauei držali so se nekako boječe iu ni se jim videlo, da jih izlet zanima; pridni (tili so pri kroglah, katere izvrstno mečejo. Ko su je dan nagnil, vrnili so se deležniki izleta po malem v mesto, veseli prijetnih ur, katere so prebili v Solkanu.
Iz goriške okolice, 9. julija, Minoli teden sem bil šol z mojim prijateljem na kmetijsko šolo, da ogledava novi vodnjak (kapiilea), o katerem so mi uže pred pol leta pravili, da bo izborim delo. Vodnjak je res 42 metrov globok, ima lepo sesatko (pum-po) ter je za oči v najlepšem redu. Vse delo, kakor se mi je pravilo, stane o kolo 1000 gl. Vodnjak je bit uže pred meseci gotov, u šola morn pri tolikih stroških гл vso živino, učence, dehvcc in zclcojmini vrt vodo iz mestu voziti na svoje lastne stroške, ker novi larnozni vodnjak je tako urejen, da dober delavec v eni uri komaj en hektoliter vode nap um pa, namesto 20 hektolitrov, kakor je bilo prej izgovorjeno. Sploh je tlozdaj vodnjak tak, kakor še n ne bi smel biti.
Ali jc krivo vodstvo ali deželni odbor, da se vodnjak ne popravi, no vem; ali odobravati ne morem l;ot davkoplačevalec, tla se г deželnim denarom tako utačevsko ravna. 1л gotovega vira sem zvedel, da ima podvzetnik še 1000 gl. kavcije pri deželnem odboru. Tedaj je sveta naloga deželnega odbora, da pokliče pravega strokovnjaka v tem delu, n. pr. g. Schiossa in da njemu vodnjak prepusti, da ga popravi. Kar bode račuuil, to naj se potem odbije od imenovane glavnice podvzetnikom.
Toliko za danes; kmalu pa več, ako se delo v kratkem uc popravi.
_ P, N. posestnik.
Iz mesta sv. Križa, 2, julija. Nič novega pod miiiin sotuccin, trdil jc modri Salamou, V „zlatem veku", ko so še živali govorilo in si kralja volile, glasovati so — slove basen — volk, paljek, slanica in pajdaši za avojega ljubljenca, ne zmeueči se
vesta v roke iu ženinov starešina jiina ulije na roke majotiko vina — v zuameujc zaroke. Mej izlivanjem pa govori te pomenljive besede: »Kadar bosta to vmo zopet pobrala, takrat naj bo razdrta vajina ljubezen (razrušena vajina zveza)". Tako je skleneua zaroka. Od sedaj dobita hišna očeta in materi naslov: veliki oča, velika mati. Ženinu pravijo „novic", nevesti pa „novica". Ime nevesta dobi „novica" še le po poroki, ter je ohrani stez vse ž; ve oje. Tako jo namreč zove hišna obiteJj, razen ženina in njegovega zarode. Ime ženin sc pa brzo po poroki pozabi. Po obljubi vroči oče sinu imovino, nevestin oče pa se obveže doto svoji hčeri v obrokih plačevali.
Posledica temu je Žali Bog, da mlajša — gospodar in gospodinja — v kot potisneta skrbne ia poštene atariše, ki so mlajšima z največjim trudom in se žuljevirai rokami skupili lepo posestvo. Tako ravnanje iu uelivaležnost uitajših je vse graje in tudi ostre kazni vredna.
Sedaj se pripravlja vse potrebno za ženitovanje. Krojači, čevljarji, mizarji, zidarji i. d. imajo sedaj mnogo posla pri hiši. S valje se vabijo ua obGh straneh na žeuitovaoic. To povabilo se ponavlja trikrat. V tem pa nevesta v „balo" bere. Ta se ne sme izogniti nobeni hiši. Če tudi sama ni potrebna, dolžna je vender obraniti staro uavado. Slednjič morats vabiti vsak svoje svate, žeuiu iu nevesta.
Pride če,
kako drag je pri nas ta ples! Koliko trdo zasluženega dennra požre uaši mladini. l*a ko bi bil uže sam denar! Naj bi bilo v ime božje. Se mnogo večja jc moralna škoda, ki izvira iz teh plesov. Dolgo vrsto slabih nasledkov nam tu ni treba naštevati, saj jih zna vsak, kdor ima odprte oči, In če je uže mladina tako neumun, da na brezmernih plesih zapravlja denar, zdravje in večkrat tudi poštenje, iu če tudi sturiši nemajo moči ustaviti se tej zlorabi, potem naj občina poseže vmes.
Ali prav v tem grmu tiči zajec! Zupan iti starešinstvo ima časi najboljšo voljo, da bi skrčilo plese, ali ima navadno premalo odločnosti, premalo moči. Akn prepove ples, zamera jc tu, zamera je tam, zamere so na vse strani. Ako bi pa župani na svojem shodu sklenili, da jc v vsaki občini na teto dosti jeden ples, potem bi se vsak v svoji občini lahko sklicaval na ta sklep. Par let bi sicer mladina zabavljala, а s časom bi se privadila novemu redu in pozoeje bi bila Se hvaležna.
Zupani mislite o tej stvari, pretresajte jo in če se vam zdi dobra, oživite jo.
P6ziV
na vse ude vojaških veteranskih drnštev in na vse do-služene vojake, ki niso pristopili Še k nobenemu ve- : terenskemu društvu.
Vodstvo avstrijskega društva rudečega križa se