slovenska Prejeli smo kratko novico, da je v Venezueli nenadoma umrl v 78 letu starosti jurist, pisatelj, politični esejist in neustrašeni borec za najvišje slovenske narodne vrednote, Lojze llija. Naj mu da Bog večno plačilo, njegovi družini pa naše globoko soialje! FOR A. F REE SLOVENIA LETNIK XXXIV -VOLUME XXXIV. PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE:, TORONTO, ONT.,KANADA, M6G ST5 FEBRUAR 1983 STEV 2 No. 2. Kaj pišejo drugi... ...in o dragi ceni zanjo "Vinko Telič ima sedaj 61 let. Rojen je bil blizu Cerknice na Notranjskem... V družini je bilo šest otrok. Partizanom družina očitno ni bila pogodu... Ugrabili so enega Vinkovih bratov. Ni se več vrnil. Družina se je opredelila za vaške straže... pozneje za domobranstvo. Oče je kasneje padel. Vinko in eden bratov sta se... po osmem maju 1945 umaknila na Koroško. Bila sta nato vrnjena kot deset tisoč domobrancev... Vinku Teliču je uspelo rešiti se s tem, da je skočil z vlaka, brat pa je moral kupo izpiti do dna. Končal je v kočevskih gozdovih. Vinko Telič je ostal na Koroškem... od leta 1965 je avstrijski državljan. Ves čas se je vneto udejstvoval v vrstah slovenske katoliške prosvete in bil somišljenik (iz Ljubljane vzdrževanega, Op. pis.) Narodnega sveta koroških Slovencev. Ni čudno, da je zato njegov predsednik dr. Matevž Grilc zanj interveniral med obravnavo s posebnim pismom. Isto je storil nekdanji predsednik levičarske (titovske, op. pis.) Zveze slovenskih organizacij, dr. Franci Zwitter... Pač nista bila prepričana o njegovi krivdi. Preden je Vinko Telič dobil avstrijsko državljanstvo, je moral dobiti izbris iz jugoslavanskega. In ga je dobil brez težav. Le kako je bilo to tedaj mogoče, če je storil domnevne zločine, zaradi katerih je bil zdaj obsojen? Znano je, da jugoslovanske oblasti temeljito prerešetajo vsakogar, ki prosi... za izbris. Pri Teliču niso našle ničesar takega, kar bi ga obteževalo. Ko je Telič zvedel, da v Jugoslaviji pripadništvo k protikomunističnim oddelkom ni več kazensko pregon-ljivo, se je hotel sam prepričati na jugoslovanskem konzulatu v Celovcu, kjer so mu to potrdili. Od tedaj je redno hodil v domače kraje... Ko se je vračal 9. sept. lani/(1981) z obiska sorodnikov, ga je... policija prijela na mejnem prehodu Ljubelju. Odveden je bil v preiskovalni zapor v Ljubljano, kjer je je 18. avgusta 1982 začelo sojenje... ki se je ...6. oktobra končalo z obsodbo. Vinko Telič je prejel 15 let ječe za tri obtožbe... Priče, ki so ga obtoževale, so napravile vtis, da govorijo po naročilu kot: 'sem slišal,pravili so' in podobno. Nekatere... so bile v času dogodkov še otroci." (AMERIŠKA DOMOVINA, Cleveland, 2. novembra 1982(. ..."so to priče (proti Teliču, op. pis.), ki same 'niso videle, samo slišala o grozodejstvih,' ki naj bi jih storil obdolženec. Pač pa sta pričala...podžupan Fric Kumer (iz Pliberka na Koroškem, op. pis.) in Štefan Kušej... oba stara znanca obtoženca. Poznata ga že nad 30 Brezposelnost ali inflacija? iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vodstvo katoliške Cerkve izdaja že vrsto let (čez nekaj let bomo slavili stoletnico prve večje socialne okrožnice Rerum novarum Leona XIII, izdano 15. maja 1981) ocene družbeno gospodarskega sistema, pod katerim živimo. Splošna javnost take izjave večinoma zamolčuje. Izjemo so predstavljale okrožnice papeža Janeza XXIII, ki so izšle v polnem besedilu kot priloga največjih svetovnih časnikov. Tudi katoličani jih v veliki meri niso upoštevali in še manjše je bilo število tistih, ki so jih skušali prestaviti v žiljenje. Pred nedavnim pa je doživela veliko javno debato izjava komisije kanadske škofovske konferense "Etnično razmišljanje o gospodarski krizi", ki je bila objavljena za Novo leto 1983. Ne samo, da so se čutili prizadeti politiki, na žalost je bil tudi kardinal Carter (Toronto) mnenja, da mora sklicati posebno časnikarsko konferenco., v kateri je poudaril, da je izjava delo posebne komisije 8 škofov, ki še ne predstavlja mnenja celotnega episkopata, ker še ni bila formalno potrjena od vseh škofov. Ta javna izjava kardinala, da se ne strinja z izjavo v celoti, je seveda olajšala delo predseniku vlade Trudeauju, ki jo je kratko zavrnil, čes da je to notranja zadeva hierarhije, ki je med seboj needina. Izjava škofovske komisije za družbene zadeve je vzbudila tolik vihar verjetno zaradi tega, ker napada prevladujočo vladno politiko ne samo Kanade, marveč večine industrijskih držav, ki vidijo rešitev iz sedanje gospodarske stiske v nižanju inflacije brez ozira na rastočo brezposelnost in težke posledice za prizadete osebe in njihove družine, v mnogih primerih pa kar za celotno prebivalstvo (n.pr. v krajih, kjer preneha edino podjetje, ki je bilo gospodarska baza kraja). Glavne misli škofovske izjave Komur je poznan socialni nauk Cerkve, se mora čuditi, da je dvignila ta izjava toliko prahu, ko dejansko ne pove nič novega, kar ne bi Cerkev učila od vsega začetka. Dejansko še več: Kot izvaja Janez Pavel II v okrožnici o delu, sledi nauk, da je oseba cilj gospodarstva in ne gospodarstvo cilj človeka, že iz poročila SZ o stvarjenju človeka. Škofje izrecno poudarjajo, da nimajo nikakih političnih namenov. Njihova zaskrbljenost temelji na dveh temeljnih načelih evangelija: enačenje z revnimi in stiskanimi ter vrednota človekovega dela. Za rešitev sodobne krize je nujno, da pridejo ljudje skupaj in delajo kot "pravo občestvo" z vizijo in junaštvom. Pri izbiranju sredstev za izboljšanje gospodarstva je treba prisoditi največjo pažnjo žrtvam sedanje recesije. Gospodarski ukrepi morajo zato upoštevati, da imajo potrebe revežev prednost let. Fric Kumer je v prvi vrsti obrazložil zasluge Teliča na narodnem in kulturnem področju... Poudaril je, da se zavedni koroški Slovenci čudijo, da je zaprt, in si ne morejo predstavljati, da je Telič mogel kaj takega narediti. Kušej pa je tudi omenil... da sta njegov brat Andrej in Kropivnik leta 1960 šla v Ljubljano, kjer sta se na pristojnih mestih pozanimala, če je Telič napravil kake vojne zločine. Rekli so jima, da kaj takega ni registrirano, nasprotno: Telič je dobil potrdilo o nekaznovanosti. Zato je tudi brez težav obiskaval... domovino...Tako se pač razni ljudje sprašujejo, kako je mogoče, da je bil Telič, 'tisti veliki krvolok, znan po celi Loški dolini' - ko ga v resnici niso registrirarli niti na procesu (proti sodomobrancu Kukcu, obsojenem če leta 1946 na smrt, op. pis.), niti v ovadbah in so mu zato izročili potrdilo o nekaznovanosti." (NAS TEDNIK, pro-titovsko glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev, Celovec, 9. septembra 1982). ... o "dobrih odnosih" med Cerkvijo in režimom v Sloveniji. "V nedeljo 12. decembra 1982... je ... verska skupnost v (jugoslovanski, op.pis.) Novi Gorici dobila svoje bogoslužno in pastoralno središče... Pot do nove cerkve je bila dolga in naporna. Cerkveni predstojniki, piše v letošnjem koledarju celjske Mohorjeve družbe, so se že leta 1959 obrnili na pristojne občinske oblasti s prošnjo za lokacijo (stavbni prostor, op. pis.) cerkve, za katero so predlagalai eno izmed tedanjih občinskih zemljišč. Prvi in kasnjejši edgovori niso bili ugodni. V letu 1976 se je premaknilo - po 18 letih! - in leta 1980 je bilo izdano lokacijsko dovoljenje in s tem prižgana zelena luč za gradnjo cerkve." (KATOLIŠKI GLAS, italijanska Gorica, 16. decembra 1982). pred željami bogatašev, da so pravice delavcev važnejše kot stremljenje po kar največjih dobičkih in da je udeležba obrobnih skupin bolj važna kot ohranitev sestava, ki jih izključuje od soudeležbe. Škofje svetujejo vrsto ukrepov, ki jih naj podvzamejo politiki in gospodarstveniki na kratko roko: 1. Brezposelnost mora biti najvažnejši problem in inflacija drugotni. 2. Industrije si morajo prizadevati, da ustvarijo stalno in smiselno zaposlitev za ljudi v krajih, kjer žive. 3. Razviti je treba bolj izravnan in nepristranski program za zmanjšanje in zajezitev inflacije. 4. Večji poudarek je treba dati družbeni odgovornosti v sedanji recesiji - omejiti, kar se le da, zmanjšanje ugodnosti socialnega skrbstva in zdravstvene službe za vse, ki jih potrebujejo. 5. Delavske strokovne organizacije morajo igrati bolj odločno in odgovorno vlogo pri snovanju programov za gospodarsko izboljšanje. 6. Vsi prebivalci se naj strnejo in združijo svoje moči za gospodarsko izboljšanje, za akcije, kot so jih n.pr. priporočali škofje za odpravo brezposelnosti. Škofje se zavedajo, da je več teh predlogov v opreki s politiko vlade in gospodarstvenikov. Tudi priznavajo, da vprašanja niso enostavna in da nihče nima magične rešitve. Kljub temu izražajo mnenje, da odkriva sedanja gospodarska kriza "nravni nered" v nasi družbi. Gospodarska kriza Sedanja stiska je znak bolj temeljne strukturne krize mednarodnega kapitalizma. Spremembe v strukturr kapitala in tehnike ogražajo delo. Kapital je postal mednaroden (izkorišča naj- ... o bogatiji Vatikana "Kardinal Hoffner (katoliški primas Nemčije s sedežem v Kolnu, op. pis.) je po vrnitvi s posvetovanja kardinalov o vatikanskem denarnem položaju izjavil, da ima kolnska nadštefija,skoraj štirikrat višje prejemke kakor Vatikan." (DRUŽINA, Ljubljana, 2, januarja 1983.) P.K. ugodnejše pogoje za največje dobičke: ceneno delovno silo, najnižje davke, neobstoj zakonitih predpisov za zaščito okolja, itd) in tehnika postaja bolj in bolj kapitalno intenzivna, kar povzroča trajno množično brezposelnost in odrivanje vedno večjih množic na rob družbe. Ta razvoj je še poostren zaradi oboroževalne tekme. Nravna kriza . V tej strukturni krizi se kapital še bolj uveljavlja kot prevladajoče načelo gospodarskega življenja. Taka usmeritev nasprotuje neposredno nravnemu načelu, da je treba dati prednost v razvoju gospodarske dejavnosti človeku in ne kapitalu. Dokler ne bo družba ukrotila tehnike in kapitala, da bosta služila človeškim potrebam, je bolj verjetno, da bosta postala sovražnik in ne zaveznik pri razvoju ljudi. Naglašanje načela "preživetje najmočnejšega" tudi nima prostora v človeški družbi. Sedanje strategije V sedanjih strategijah očitno prevladuje poudarek na preživetje kapitala na škodo dela. Žrtve zahtevajo od tistih, ki jih najtežje zmorejo, dočim so osebe z višjimi dohodki relativno manj prizadete. Položaj je še toliko slabši, vse kaže, da bo porabil kapital take prihranke ne za ustvaritev novih delovnih mest, marveč za uvedbo tehnike, ki bo odstranila delovna mesta. Drugačni prijemi Za rešitev teh problemov so tudi drugi prijemi. V našem gospodarskem življenju je treba izvesti prevrednotenje vrednot in prednosti: prednost je treba dati službi človeškim potrebam celotnega prebivastva pred kopičenjem dobičov in gospodarski rasti, kot tudi dostojanstvu dela pred strojem. To izhodišče bo dalo prednost odpravi brezposelnosti in ne odpravi inflacije. V gospodarski strategiji je treba odvrniti prednost od raznih mega-projektov, ki požirajo velike vsote kapitala in ustvarjajo malo delovnih mest, in jo naobrniti na industrijo, ki bo krila potrebe Kanadčanov in ustvarila delovna mesta zlasti v predelih, ki so gospodarsko manj razviti. Kjerkoli je možno, je treba pritegniti delavske strokovne organizacije in krajevne organizacije pri načrtovanju in izvedbi takih programov. (NADALJEVANJE NA^..STRANI.) \am/a ift PETI POMLADANSKI KONCERT "FANTJE NA VASI" -TORONTO Slovenci smo znani, da smo zvesti svojim tradicijam. Ena teh tradicij je prav gotovo slovenska pesem. Ponesemo jo seboj, ne glede, kam nas zanese življenjska pot. V Ameriko so jo prinesli naši pradedje že pred dobrimi sto leti. AU INFLACIJA ? (NADALJEVANJE S ../.-.STRANI.) Nove smeri Vladni in gospodarski krogi iščejo izhoda iz sedanje krize v smeri, ki bo zahtevala veliko kapitala, veliko energije, mednarodni kapital in usmeritev na izvoz. To usmeritev morejo preprečiti ljudje le, če sprejmejo in uveljavijo drugo izbiro: dati prednost zadovoljevanju temeljnih potreb celotnega prebivalstva Kanade, uveljaviti vrednoto človeškega dela in skrbeti za bolj odgovarjajočo razdelitev bogastva in oblasti med prebivalci in med pokrajinami. Za to pa je potrebna javna debata, v kateri bodo sodelovali kar najširši krogi. Kot je razvidno iz tega izvlečka, ne vsebuje izjava škofijske komisije ničesar, kar ne bi bilo že kedaj prej povedano v raznih cerkvenih dokumentih posvečenih družbenemu vprašanju. Morda pa je uspelo tej izjavi - zaradi pogostega razpravljanja v javnosti o raznih ukrepih, ki jih priporočajo vlade, gospodarstveniki, časnikarji, znanstveniki, razne interesne skupine, itd. - da je vzbudila nekaj interesa javnosti za načelna vprašanja, ki so za sedanjo krizo (n.pr. kaj je namen gospodarske dejavnosti same), kar bi bilo vsekakor velika pridobitev. Morda se bodo zganili tudi katoličani, vsaj bolj aktivni, da se ne bodo lovili za simptomi, marveč se posvetili študiju in reševanju vzrokov sedanjega gospodarskega stanja. To bi bil vsekakor veliki uspeh izjave. Rudolf Cuješ Bila jim je košček stare domovine, Bodrila jih je, tolažila,če je bilo potrebno. Kar pa je najbolj važno, dajala jim je narodno zavest, da so po njej ostali Slovenci. Sad vsega je prav gotovo to, da bomo imeli priliko slišati slovensko pesem iz grl mladih slovenskih fantov rojenih v Ameriki, ki se danes s ponosom priznavajo, da so Sloven-c i. Za priliko naše pete obletnice se nam bodo pridružili tudi, "Fantje na vasi" iz Clevelanda. Koncert nam vsi pripravljajo v dvorani Marije Brezmadežne, 739. Browns line, New Toronto na cvetno soboto 26, Marca ob 7.30 zvečer. Pridite in prisluhnite melodijam slovenske pesmi! V imenu obeh zborov Vas na ta kulturni večer prav prisrčno vabimo! F. ARHAR. . NAS PONOSZnana stvar je, da rojaki postanejo pozorni in začnejo ceniti uspehe sorojakov šele, ko ti pokažejo uspehe v tujini. Med nami v Ontario imamo tak primer, da je naš človek, brez političnih ali drugih zvez, popolnoma sam na svojem strokovnem polju dosegel izvanreden profesionalen in ekonomski uspeh. Gd. Stane Ugovšek izvira iz Smartna ob Dreti iz lepe Savinjske doline. Družina, ki še živi v rodnem kraju, je steber krajevne župnije, kot smo pred meseci tako lepo brali v Družini. Medicinske študije je začel v Sloveniji, nadaljeval pa na univerzi v Toronto kamor se je priselil leta 1957. Ze leta 1969 je odprl prvi medicinski laboratorij. Poslovno mora biti naš rojak genij, ker je po najrtovejši statistiki skupaj z soprogo Marijo, že lastnik 12 laboratorijev z rentgenskimi aparati in drugimi najmodernejšimi pripravami. En laboratorij deluje v velikem lastnem trgovskem centru. Pred kratkim smo v lokalnih časopisih brali, da je Gd Stane Ugovšek odprl nov rentgenski in ultrazvočni laboratorij v Bowmanville. Ta občina, ki leži vzhodno od Toronta mu je ob tej priliki podelila značko častnega občana. Pri našemu rojaku posebej izvanredno je dejstvo, da je kljub temu, da je dosegel vse svoje uspehe izven slovenskega občestva, ohranil živo zavest slovenske pripadnosti in izvora. To se lepo vidi s prisotnostjo njega in soproge na vseh važnih slovenskih prireditvah. K temu še dodajmo, da je naš Stane eden izmed velikih ako ne največji mecenov, ki vsako leto daruje res impozantne vsote sLoVGnsKA FOR A FREC SLOVEMA •*."•/ Subscrlption rates $12.00 per jrear t $I.M single lssue. JJ^ Advertisltig 1 column i 1" $4.20 "> • o' Published monthl? by Slovenian National Federatlon oI Canada *W Euclid Ave.. Toronto SLOVENSKA DR2AVA izhaja prvega v mesecu » | Letna naročnina inaia: Za ZDA bi Kanado $12.-, za Argentino 7JO.-pezov, ta Brasilijo 180.- kruzeirov. ta Anglijo tO.- lilingov. za Avstrijo 1(0 Ulingov. u Avstralijo lO.-avstr. t. za Italijo in Trst 240«.- lir. za Francijo IM0.- frankov. I Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala I skladati v celoti z mišljenjem uredniitva bi izdajatelja. Cena za letalsko poito po predhodnem dogovoru. POLETJE KANADA '83 INVESTICIJA V MLADINI Tisoč novih služb bo vpostavljenih to poletje za dijake. POLETJE KANADA,-načrtovanje federalne vlade, bo dalo na razpolago denar nedobičkanosnim organizacijam in občinam, da bodo iste nudile zaposlitev dijakom in jim istočasno nudilo potrebno izvežbanost. ♦Dijaki, ki ne morejo najti poletnih del,si ne morejo pridobiti izvežbanost, ki bi jim pomagala premostiti razdaljo med šolo in delom. To tudi lahko pomeni, da bo di-jakova izobrazba prekinjena. PCLETJE KANADA je načrtovana. Da to prepreči -s pomaganjem dobiti delo dijakom. *Ce ste dijak zainteresiran v resnični delovni izvežbanosti, se prijavije v krajevnem delovnem uradu ("Canadian Employment Centre"). Ce ste član nedobičkanosnega društva, ki bi želelo denarno podporo za zaposlitev dijakov, citajte naprej. OBCESTVENI NAČRTI POLETJE KANADA prosilci, ki žele denarno podporo za zaposlitev dijakov v občestveno — načrtovanih projektov, morajo biti zmožni dati delo trem krajevnim dijakom. Njih delo mora vpostaviti vidne izdelke ali uslužnosti za občestvo in mora nuditi potrebno izvežbanost dijakom -delavcem.Občestveni načrti morajo trajati od šest do osemnajst zaporednih tednov v poletju. Community Projects Sponsor Prošnje vložiti najkasneje do: 4.Mareca 1983. PRAKTIČNO VEZBANJE ZA DIJAKE daje na razpolago nedobičkanosnim organizacijam in občinam, ki bodo zaposlile dijake kot začasno povišanje uslužbencev, Povdarek je na ustvaritvi načrtov, ki bo nudila razvoj v delo in usposobljenost v dobro vodenem okolju. To praktično vežbanje (ki mora trajati šest do osemnajst tednov v poletnem času) se lahko nadaljuje za dobo treh zaporednih let. To da delodajalcu dobro usposobljene delavce in dijakom zagotovljeno delo v poletju, ki gradi vrednostno delavno usposobljenost. Internship Sponsor Application Deadline: 11. Marca 1983 Prošilne pole in informačije na razpolago v vašem Canada Employment Centre and Employment Development Office 1+ Employment and Immigraiion Canada Lloyd Axworthy, Minister Emploi et Immigration Canada Lloyd Axworthy, Ministre Canada za naše skupne zadeve. To dejstvo med nami ni dovolj poznano in niti dovolj cenjeno? Našemu Stanetu želimo tudi v bodoče mnogo poslovnih uspehov, ki niso samo čast zanj in soprogo Marijo, nego so tudi ponos celotne slovenske skupnosti v Kanadi. Peter Urbane Poravnajte*naročnino in darujte v tiskovni sklad Slovenske Države! FOR ALL YOUR INVESTMENT NEEDS MILI KUS (416) 361-2379 RES: (416) 967-^147 Merrill Lynch Royal Securities Limited PG BO* JI 'ORONTO DOMINION t [ NTRt. TORONTO ONTAHiO USK 1C? Verba docent exempla trahunt (Actions speak lauder then words) Exerpt from address, recently delivered in various schools in ana around Pittsburgh by: DR. J. PLANINSIC DEPARTMENT OF UNCOMMON LANGUAGES UNIVERSITY OF PITTSBURGH — PA. By: Ms. MARCIA COLBERT Ali around us we hear talk about peace, brotherhood, friendship and good will toward men. But in many parts of the world there is no peace, and in the hearts of many men there is no love, and not enough of good will. There is no peace in Northern Ireland, Afghanistan, Poland and in the Middle East vvhere cluster bombs were used by those who are not against oppression, but only against being oppressed. Where is happiness today? Sixty years ago, driving alond country roads, you could see and hear farmers plowing behind teams of horses, singing happily as they walked. Today, the farmers ride tractors — but vvhere did the singing and the happiness go? Where do we find encouraging reassurance for tomorrow on university Campuses where the leaders of tomorrow are consign-ing morality to the limbo of an out-moded past; where suicides are on the increase and vvhere unproved doctrines are being absorbed by impressionable minds? 'QUID SIT FUTURUM CRAS, QUAERERE" FUGE Horace 65 — 8 B. C. ("Forbear to ask what tomorrow may bring" or "If you spend your whole life waiting for storm, you'll never enjoy the sunshine...") Our youths insist that civilization is out of joint. They resent living in a world they never made. But what generation ever made the vvorld it had to live in?. Some fear we are heading tovvard social decay, going the way of the Romans and the Babylo-nians. They say the sexual revolution is symptomatic of a maturing socie-ty, that it promises better mental and physical health. But bad news is that VD is an epidemic in many areas, and we novv have genital herpes, for which there is no cure. Gonorrhea is the second post prevalent infectious disease in the United States. (The common cold is first). To err is no disgrace. The disgrace lies in not learning from our mistakes, not picking ourselves up, brushing ourselves off and trying again! There is a cause for the state of the world today. There has to be a cause that will produce the peaceful and happy world tomor-row. There had to be a first cause for the very existence of everything... Today, it is considered "intellec-tual" to be willingly ignorant; it is popular to embrace agnosticism. There are tvvo main ways of life, two basic principles, two fun-damental philosophies: One is the way of GIVING. One is LOVE, the other LUST. One believes it is more blessed to give than to receive. The other insists that ac-quiring, taking, accumlating leads to progress and happiness. The one accepts the Golden Rule, the other says: "Do it to others before they do it to you!" One is the way of HUMILITY, the other of V A N I T Y . "THE UNHOLY ALLIANCE BETWEEN STALIN AND ROOSEVELT WILL BLOW UP IN OUR FACE SOONER OR LATER..." General George Patton Jr. 1885-1945 ciple and in practice. Right from the beginning, it has had its privileged class, which has never hesitated to kili, enslave, lie, deceive, imprison, silence, torture and starve the very people whose welfare it was supposed to serve. It is the enemy of reason, the distorter of truth, the great lie. If ever a movement for the bet-terment of mankind has failed, it is communism. As high school študent I could see that easily. It troubled me that many others couldn't see it. And it troubles me now and it troubles the President and those around him, why, with communism^ record of failure there for ali to know, do so many of the world's oppressed people everywhere stili turn to it for escape from their miserable ex-istence? Why don't they instinctively turn to us, who believe that ali men are created equal they are endovved by their creator with certain in-alienable rights? My one reservation about Aristo-tle, who taught Alexander the Great, was his failure to make him understand — if he ever tried — that it is wrong to take other people^ homes and farms, to kili them if they resisted, to enslave them, to impose his vvill upon theirs, to debase their children, to vveep for more worlds to conquer, to sub-jugate other people, to plunder their lands and make them serfs in their own homelands. It wasn't hard for me to understand why Kari Marx and others sought to change everything, to eliminate the unequal sharing of the world's fruits, to end the rule of the unconscionable few, to have a classless society, to live as brotherly comrades. And, it wasn't difficult to understand why so many, ali over the vvorld, rallied to his cause. I never could, though, even as a high school študent. Because communism, despite ali the historical reasons for its coming into ex-istence, was simply vvrong in prin- PROCRASTINATION IS The entire period from 1945 to 1980 can be vievved as another THE THIEF OF TIME" Planinko vvorld war that was lost by the West vvithout a battle and in vvhich over 30 countries vvere abandoned to communism. There are tvvo reasons for this string of capitulations: First is the spiritual impotence that comes from living life of easy, interested only in the pleasant present. Second is the total incomprehension of the nature of communism vvhich, hiding under attractive slogans of human rights, agrarian reforms, social justice, liberation fronts etc., is the ultimate abuse of human rights and the most dangerous to every country. inat s what President Carter never understood and through his in-genousness, naive, indecisiveness, vacillation and incompetence in foreign affairs disappointed many American allies. Before the invasion of Afghanistan he had convinced the Soviets that he vvould never use nuclear weapons unless the Soviets attacked the United States. Such statements undermined the Euro- pean confidence in American aliance and leadership more than anything else. On November 30,1982 the French Defence Minister openly question-ed, in a meeting of the Western European Union, wheter the U.S. could be counted on to defend Europe. He urged VVestern Europe to strengthen its defenses in-dependetly of Washington and as a separate political and military "third superpovver" find a modus vivendi vvith the Soviet Union. "DONEČ FELIX ERIS - MULTOS TEMPORA SI FUERINT NUBILA NUMERABIS - SOLUS AMICOS. ERIS..." Where do we find inspiration in the assertions of "great" vvorld leaders? One American President promised to introduce morality into American foreign affairs. Only one year before his dovvnfall the Shah of Iran had been kissed, hugged and praised by Carter in Tehran for his vvise, englightened rule over an island of1 stability in a volatile part of the world and the most valuable American ally. At the time of his il-lness he vvas treated like an outcast by his former friends in the West. I feel a special pride in former President Nixon and Egypt's President Sadat. At a time when another human being vvas suffer-ing and dying, vvithout a friend and vvithout a home, Sadat vvas man enough to give him a plače to die vvith dignity. Righard Nixon gave him final honor by attending his funeral, offering solace to his fami-ly and marching vvith Sadat in the funeral procession in Cairo. Carter didn't send one American representative to the funeral of his friend and ally. Is that vvhat we call morality? Morality is not how much of our body we cover, but how we treat other people, especially when they need us... Regardless of the Shah's politics or how he ran his country, he at one time vvas a strong ally of the Old Roman proverb Eisenhovver, Kennedy, Johnson, Ford and Carter because he vvas useful. But when his usefulness vvas at an end and countries vvere running scared, he vvas shunted aside and čast into no-man's land... Is Iran any better novv under the rule of a madman and a bunch of thugs? At least the shah tried to put his countymen into this century — not the middle ages. He died as a man without a country and virtual-ly vvithout a friend. When the word humane is used so loosely by our government, it should only apply to tvvo men: Nix-on and Sadat vvho stood up like men to be counted.... United States. He was honored by the 6xecutive &n6 Boar6 of Omectons of the ethnic pRess Associ&tion of OntARio has the pleasime to invite you to a testimoni&l OinneR in the honouR of Or. Joseph m. kiRSChBAum's 70th BiRth6ay Westin hotel (foRmeRly hotel toconto) (CopneR of Richmonč> St. W. &n& UniveRsitv Ave.) ITlARCh 19th, 1983 „. PRice $25 II Reception in the foyeR Cash Bar at 6 pm OinneR in the toRonto II BallROom at 7 pm R.S.V.p. itirs. Barbara maRmei 291-5866 AfteR 6 pm Na kongresu Slavia Catholica v Ljublani 1937. Leta. Z leve na desno: delegat slovaških dijakov, mladi g. J. Kirschbaum, inženir g.T. Tepež predsednik Slovenske dijaške zveze in g. Kolman, predsednik češke katoliške dijaške organizacije, Postani plačujoči naročnik našega lista R.R.S.P. 's One to five year terms - Annual Interest il CO-OPERATIVE TRUST COMPANY OF CANADA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA J.E.KREKA 646 Euclid Ave. Toronto - 731 Brown's Line, Toronto Rate subject to change Member Canada Deposit Insurance Corporation . 23532353234823482353484823482348234823484823534823484848235348 Kako je nastal Slovenski narod Orožje atoli boj, boriti (barrJijbjlrltta, bardagi), biti (bauta), ubit (bautinn), biti, razbiti (buta), puijioa (boal, beaea), prnja, t.j. oklep (brjnja), bo»ti »e (bo4), bodalo (Mita-), frača (frakka), gmda, stanja stiske (barar), brun (aljfiar), prestrašen, "rit' (hraeddr), Slan (hjalmr, hjglm), balada (»Ilir, koll-astta), hriiti aa (hrejsta aik), hud boj (h*l), Tpoklie v vojsko (kali), pok, t.j. udarae (kapp), klankatl, biti plat »Tona (klinkja), klolniti (klofna) .ravsatl aa (kralea), lučati (1/ja), meč (aaeki, ■aekir), moč (makt, a-ttr, norveško maatt), mogočen (meglnn), orožja, oborož« (orroeta), oborožen boj (rtfata), posadka (sata), tapstl (steypa), sulloa (stil, siila), posvetiti UH, pralltl njegovo kri (svaltl - kri), sovražnik {sčkkvir), saega (algr-eu-k*, slgr-ell -saagoalavno anamanjs), sprožiti (springa), ipajatl (sp/ja), saklra (ekaan), lok*f<Š6fcl), atral i.traale), sašajtati dlal., vršil na ▼so aoč (skelda), udariti (ali), stolp (atfpull, stolpi), sukati npr. as: (sukka), polk (tolk), vahtati nar., »trailtl (vakta), vrag, t.j. aovražnik [W(rj, braniti (varna), ščit (skflld, akTdd), bežati (baagja), itd. Plovba in plovllai brod, štlrioglato plovilo (broddr), brodar (faroddr), ladja (ladja, allidi, norveške lodja, aorda iz ladda - naložiti), čoln (kjil^pomol (■»!), sot, t.j. ožina, ozka pot (sund), dravo, jambor (trš), pluti (flj-tja), vada, t.j. ribiška vrvioa (vadr), Krekovo, t.j. sidrišče (kraka), krov (r*r), Str (akar), struja, strujlti (straua, streyma), sidro (eldr), platnja, čoln a asreho na Blajakaa Jezeru (is nsjrta - pluti), itd. Irkovina in danari trg (torg), cejem, priti »kupa; (sanja, aaae^ ponudba (bod), fioki, t.j, denar (Ti, t.j. živina, s katsro ao plač a— vali v davni dobi), gospod (gtisbond - nož, ki possdujs dobrina), kup, kupčija (kaup), kupiti (kaupa), kupac ^HjiiAhi), stati, narečne kot tati (kosta), kraaa (kraa), aešetarjenje (mang), aešetaritl (■anga), aitnioa (vita, t.j. plačilo), alta, podmltlti (Bjnt), aalo (muli), psnsz, t.j. dsnar (psningr), računanja (raknsn), škrtati » denar jma, dati aanj (aksrda), škrtanja pri plačavanju (skerdlng), škrt (sksrdir), dolg (akuld),sadolžiti koga, saiiti ga (skj-lda), vradnost (vsrd), Aparati dlal,, varčavati (spara), aparovac (sparr), Iz Pavlihe Proletalci vseh republik in pokrajin, pojdite na dopust! Gospodinja bere Sv. pismo: "Joj, kako lepo tu piše In Beseda je meso postala. Pri nas pa je ravno narobe. Krška elektarna naposled polno dela: zdaj vsaka bo - pisarna elektriko imela... Mnogo Slovencev se pripravlja na dopust. Upamo, da ta ni prisilni. Na počitnice bodo letos šli samo tisti, ki že na delovnem mestu počivajo. Ti so na počitek navajeni, ostale pa lahko počitnice samo spridijo. In kdo bo še potem sploh delal? Oglas: Popoldansko zaposlitev nudim obveščevalcu z nalogo sprotnega obveščanja, kje dobiti kavo, meso, limone, žarnice, maslo, bencin in podobno, Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli, razen našega gospodarstvenika. Premnog funkcijonar socializmu dobro privošči, sebi pa najboljše. Nekaterim je začasno delo stalna zaposlitev. Tudi travo bi pasel, pod pogojem, da me ne molzejo. Okgar smo prešli od besed k dejanjem, sem, oprostite, zelo kratek, saj imam danes še štiri govore.. Najprej obrnemo list zgodovine naprej, potem pa neprestano listamo nazaj. Kdor odgovornost podira, od nje umira. Kdor oblast zase rabi, ga oblast pohabi. Funkcionar, ki laže vsak dan, je kmalu nalagan. Najtežje premaknemo tiste, ki se presedajo iz fotelja v fotelj. Vsako krpanje morale, pušča v človeku luknje. Težje napolnimo želodec kot glavo, ker je želodec izbirčnejši. Ni dobro, da politično življenje mineva čakajoč na direktive. Nekoč smo jedli črn kruh iz domače pšenice, zdaj pa belega iz uvožene pšenice. To je čudno:domače koruze ni mogoče vse pospraviti, od daleč pa jo je mogoče uvažati. Franc Jeza allnar (ajlnari), risar (ritarl), akladatelj, t.j. psvac, ki tudi slaga paaal (ekdld), fiintar (aklnnari), iribar (skrifarl), ssdlar (aodlari), žalar (salugr). zidar (sldar-madr), žnidar (anlddari), slopar (slipari), itapar letejpari), Iclioar (kallariJ.Vitd. ' Družbena ureditovi odliftnik (odllngr, edlingr), kossz (iz koaning - Hcungr, konungr), prostost (frslsl), prijatelj (frende - sorodnik), gost (gastr, gastr), gnača (gnoett), kraj (grsnd, norveške grann), majhen kraj (hreppr, norveško rapp, iz taga izhajajo lasna krajav Bepen, Blbnioa, fiibno itd«), aerja~ ssc, ki ja bil v dsvnsa času simbol aa poglavarja (jofurr), volltva (val), klatež (klatr), kijukec, svitsi (klčkr), volitsv knasa (konungs-kosningr), volitsv (kosnlng), izvoljani mož (kosnlngi), volltva (koatr), kočar (kotungr, odtod pogost slovanski prllmsk Kotnik), okrogli kaaan, znaaenjt (kpppusteinn), potomec (lolf, tudi v poasnu dsdič, od tsgs končnioa -alav pri Imenih, kar ja pomenilo, da ja dotlčni potoasc človska, imenovanega v prvea dolu imena), oproščen suženj (lerslngi, leualngl^, prvotno sslo varjstno laua -sužsnj, tudi glsdc na slovansko priimka Laua, Laua, M«, Loviln Itd.), ljudja, ljudstvo (lid, lidi), ljudatvo (ljčdr, If&r), dovoljenja (lof, norveško lov), lokav Slovak (Itfkr), anožloa (mengj), stol, prsstol (stčli), sMEsnj (arkn, sjgn, soskn - to je prvotne pomenilo človska brez pravic In saradl tsga tudi brez odgovornosti), soseska l»f£r., sčkn), isga (norveško akUck), veeelj« (sasla), potepati ss (tapa), svobodsn mož v službi pri kmksm poglavarju (thsgn, od toga Teharja, »nana itajeraka vat svobodnjakov, pa tudi prliaak Cegnar), trud, revščina (throt), trud, aoč sa vzdrianje, potruditi se (thrčttr), alroaak (daagi), tujec, od zunaj (dt), tujina (dti), vlada (vald), vladati (valda), vladar (valdari, valdr), vos, vas (vfk), vižar, voditelj (visi), modrec, moder človek (vitr), srenja (aSrsn), itd. Slovanska bsssda mesto js nastala po vsej verjotnoeti iz pra-nordljske bessde mest, v staronorveščlnl mest in aeetr, ki je po-■«11* "največji", "največ", torej največja naaelbina.^^Tgg za besedo »ost - največja oziroma vslika brv.'* , _ __ ?osemo pozomoet zasluži izvor besede lupan, ki je bi^voč . večino tujll. in dpjačih zgodovinarjev ključna štati vaga (tAg), rr»dnotati (v«rda), Tr«d«n (r«rdr) (blago), dolžnik (dolgr), itd. Poklici i kotiar (katlari), ključar (klokkar), lokar (laoknari) pri tolna&er.ju rane zgodovine slovanskega naroda, 8e§ da je o brska oziroma tatarska, če ne bunska, V resnici gre čisto enostavno sa nordijsko, prsdvses norveško besede oppoann, ki pomeni predstojnik, razsodnik. Pri slovenskem ljudstvu je sadobila zaradi glasovne asimilacije oziroma poenostavitve obliko župan, obranila pa se je tudi C