Slovenski Pravnik
Leto LII. Ljubljana, aprila 1938. Štev. 5. —4.
Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakona.
Dr. Milan škerlj.
Tudi načela filmskega prava ostanejo vsaj v bistvu, vendar je zahteva resničnosti firme v ntz. dokaj dosledneje izvedena kot v tz. Tudi tu je znatno sodeloval skupščinski odbor: morda se kdaj celo pojavi vprašanje, ali nekatere določile ne segajo predaleč. Novo je zlasti to:
Uzakonjeno je v praksi že sedaj potrjevano mnenje, da je trgovec lahko tožilec in toženec na firmo, če gre za pravno razmerje, ki je v zvezi z njegovim trg. podjetjem.
V firmi trgovca mora biti izpisano vsaj eno rojstno ime. Firme „P. Pavlovič", .,jos. Petrovič" ne bodo dopustne. \ družbenih firmah zadostuje rodbinsko ime. Firme ko-manditnih. delniških in družb z o. z. morajo imeti pri-stavke, iz katerih se vidi, da gre za družbo te oblike, na pr. .,kd" „dd",' .,dzoz". Firme novih d. družb morajo biti stvarne. Če je trg. družba sama član druge, osebne trg. družbe, je njena že registrovana firma lahko sestavni del firme druge družbe, videti pa se mora iz njene firme oblika družbe. Osebnega imena v firmi druge družbe potem ni treba. Sicer ima osebna družba kakor sedaj firmo lahko, tudi če še ni registrov ana.
Podrobneje ko sedaj so urejeni pristavki v firmi. Dovoljeni so pristavki, ki služijo določnejši označitvi podjetja ali njegovega imetnika, prepovedani pristavki. ki bi mogli preslepljati glede vrste ali obsega podjetja ali razmer njegovega imetnika. To vse ni novo, dasi vsaj prepoved ni bila naravnost izrečena. Važnejše je, da se smejo izrazi, ki označujejo vladarja ali člana kraljevskega doma. zgodovinske osebe ali kraje, narodnost, državo, banovino, pokrajino, oblast ali predel v kraljevini, kot pristavki vzeti \ firmo le, če se to dovoli po ^elja^¦nih predpisih, če takih predpisov ni, le z dovolitvijo bana, ki mora prej zaslišati pristojno zbornico. Tujim državljanom je prepovedano v
50  \ Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakona.        y,
-^—^—_-—=a-.-_-¦-j- -—-—^
firmi kazati na Jugoslavijo in jsl. narodnost. Za ta del je bilo precej, recimo, nerodnosti, ki jih bo poslej lažje pobijati. — Firma podružnice morai vsebovati pristavek, ki kaže na njeno zvezo z glavnim nastanoin, iz firme zastopništva tuje družbe s» mora tudi videti, kateri državi družba pripada.
Večjezična firma je izrecno dopuščena. Izrecno je tudi dovoljeno, firmo podpisovati tako, da se besedilo odtisne mehaniški in z roko pristavijo samo podpisi imen podpisnikov; praksa je oboje dopuščala že doslej. Novo pa je, po želji trg. krogov, da mora trgovec, čigar firma je registrovana, v korespondenci navajati sodišče, pri katerem je firma vpisana, in številko in datum sodne odločbe o vpisu. Brez dvoma bo činjenica registracije tako dajala neki nimbus in tudi pretežko izvedljivo to ne bo, ker se „glava" pisemskega papirja itak cesto tiska ali pa se bo odtisnila s štampiljko: posebne koristi pa menda od tega ne bo.
Važno je, da bo zaščitni okoliš firme poslej ne občina ali kraj, nego samo občina, za firme dd. in dzoz pa celo območje sodišča, v čigar registru je firma vpisana. Praktična utegne postati določba, da se sosedni kraji ali občine glede zaščite firme z uredbo lahko spoje v en okoliš. Prav tako se zaščitni okoliš za družbene firme lahko razširi z uredbo. Znano je, da trgovinski centri pogosto obsegajo jedro in občine v okolici in da je pravno mogoče, da se mi preko ceste, ki je meja dveh občin, naseli tekmec z istim imenom in firmo. Danes temu ni priti v okom, niti zakon o pobijanju nečedne tekme ne pomaga zanesljivo.
Doslej neurejeno vprašanje, kaj velja za firmo, če se spremeni državljansko ime, je rešeno tako, da firma sme ostati, kadar se je ime spremenilo po sili zakona. Določba ima zlasti pomen za samske trgovke in vdove, če se (vnovič) omože.
Bistveno so se v skupščinskem odboru spremenile določbe o prehodu firme. ()stane sicer, da se firma ne more prenesti in ne more preiti brez podjetja, da je za uporabo stare firme potrebna privolitev dosedanjega imetnika firme ali njegovih dedičev. Toda v firmo je treba vzeti pristavek, iz katerega se vidi, kdo je sedanji imetnik podjetja. V firmo torej, ne samo v napis, ki označuje poslovalnico. Tako je dosežena skladnost med določbami ntz. in § 128, odst. 1 zo. Ni seveda treba pristavka, če stara firma tudi glede novega imetnika povsem ustreza zakonskim določbam, na pr.
Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakona.     51
Peter Petrovič proda podjetje s firmo drugemii Petru Petroviču, od njega podeduje oboje sin Peter Petrovič, ali javna trg. družlja „Peter Petrovič in dr." proda firmo in podjetje novi družbi, ki ima tudi družbenika Petra Petroviča. Če pa se „Peter Petrovič kd" spremeni v javno trg. družbo ali v družbo z oz., treba pristavek „kd" spremeniti v „in dr." ali si., oziroma v ,,dzoz". Slično pri delniški družbi. Varijacij je tu jako mnogo, načelo pa je isto: firma ustrezaj dejanskemu stanju. Eno se seveda ne da doseči: stari Peter Petrovič je bil poštenjak, njegov isin ima isto firmo, pa se morda ni vrgel po očetu.
Ta načela veljajo smiselno tudi, če se podjetje da v zakup, dobi za užitek ali se sicer nadaljuje na temelju podobnega pravnega razmerja. Bog ve kako važno to ni, ker bodo primeri zakupa dokaj redki zbog določbe § 155 zo., užitki pa že sami po sebi.
Slednjič veljajo ista načela tudi, če v družbo vstopi ali iz nje izpade družbenik, bodisi da se s tem spremeni oblika družbe ali da se ne spremeni (§ 37).
§ 58 določa v drugem odstavku, da ob prenosu podjetja glede dolgov, zvezanih s podjetjem, veljajo določbe občega državljanskega zakonika, pri nas torej do zenačenja o. drž.
f»ravia določbe § 1409 odz. po III. noveli in seveda tudi do-očbe §§ 187 in 188 tretje novele same. V prvem odstavku pa je važna novota: če se podjetje nadaljuje s staro firmo, bodisi da je prehod s pristavkom v nji označen ali ne, sme dolžnik dolg, ki je nastal v prejšnjem poslovanju podjetja, poravnati tudi prevzemniku, če ga ni prevzemnik ali prejšnji imetnik podjetja obvestil, da terjatev ni odstopljena. Torej nekakšen obrnjeni § 1595 odz. Kar se tiče § 1409 odz., naj tu le mimogrede omenim, da so neka mnenja iz območja hrv. og. zak. čl. LVII: 1908, ki v bistvu ustreza našemu § 1409, izrazila praktično — manj teoretično — resne dvome o smotrnosti teh določb v mnogih primerih. Stvar bo treba zaenkrat proučiti pri obdelavi načrta za uvodni zakon, končno pa pri obdelavi načrta za naš novi odz.. saj nima pomena samo ob prenosu trg. podjetij; pri tem ne bo odveč pogledati si tudi določbe čl. 39—55 novega poljskega trg. zakonika.
V § 59 je urejeno precej sporno vprašanje, ali odgovarja oseba, ki kot javni družbenik ali komanditist pristopi trgovcu poedincu, za „staire" obveze. Ntz. pravi, da odgovarja družba, brez ozira na to, ali se spremeni besedilo firme. Zoper druge osebe velja drugačen sporazum le, če
4*
52      Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakona.
je vpisan v trg. register ali od katerega izmed družbenikov priobčen upniku. Prav tako pa sme tudi „stari" dolžnik plačati družbi.
Podrobno urejeno je tudi registrovanje firm jurističnih oseli kot trgovcev poedincev, česar naš sedanji tz. sploh ne omenja. Praksa je ravnala že doslej s takimi firmami kot s firmami trgovcev poedincev. Slednjič določa § 45, da ni treba registrovati trgovinskih podjetij države, banovine ali ustanove, ki jo upravlja država ali banovina. Če se ne vpišejo, zanje ne veljajo določbe o firmi, trg. knjigah in pro-kuri: za uporabljanje prvega dela ntz, drugega do petega oddelka, pa naj veljajo posebni predpisi. (Te bo moral dati uvodni zakon, ki bo dokaj dober vzorec našel v odnosnih določbah hrv.-ogr. prava). Ni torej rečeno, da za taka podjetja sploh ne velja trg. pravo; obratno, za v^se, kar ni izrecno izvzeto, velja v celem obsegu, zlasti torej določbe stvarnega in obligacijskega prava.
Določbe o zaščiti firme ne vsel^ujejo novega, razen da se na zahtevo ne objavi samo sodba, s katero je bil kdo obsojen za poseg v tujo firmsko pravico, ampak tudi sodba, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Slično določijo že imamo v zakonu o pobijanju nečedne tekme, preprečuje naj objestne tožbe.
V.
Trgovinsko knjigovodstvo ureja ntz. v bistvu kakor tz., ne zahteva določenega sistema, ne predpisuje obvezno nikakršnih knjig— celo kopi j s ke ne več, odreja samo cilj knjigovodstva, tako, kakor tz. Nova pravzaprav ni ne zahteva, da se morajo vpisi v knjigah pozivati na spise, ki izpričujejo vknjižbo, in da se mora sklep knjig vjemati z inventarjem in bilanco. Tudi določbe o inventarju in bilanci so iste, samo da se morajo imovinske sestavine oceniti z vrednostjo na dan, za kateri se dela bilanca, ne pa na dan, ko se predmet vpiše v inventar; tako že naš zakon o dzoz. Ne stvarno nova, pač pa prav koristna je določba § 49, da mora bilanca biti sestavljena tako izčrpno, jasno in pregledno, da interesenti lahko popolnoma spoznajo trgovčevo imovinsko in gospodarsko stanje. Jasnejše je torej povedano, da je .,koloriranje" in „friziranje" bilanc nedopustno.
Najvažnejša novota v tem oddelku je, da je iziečno priznano knjigovodstvo „brez knjig" t. j. razni sistemi kartotek, registratorjev in si., ki deloma samo dopolnjujejo, deloma pa tudi nadomestujejo vezane knjige. Pristojbinsko
Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakonu.      ,53
zakonodavstvo je tak način knjigovodstva posredno že priznalo, sedaj je priznano neposredno. Z uredljami se lahko dajejo posebni predpisi tehniške narave, ki bi se tikali pravilnosti, popolnosti in preglednosti te vrste knjigovodstva. Nova je za nas tudi izrecna določba, da treba knjige voditi na .,službenem", torej v slovenskem ali srbskohrvaškem jeziku (za dopisovanje to seveda ne velja), razen če kaj drugega dopušča drug zakon ali mednarodna pogodba-.
O dokaznih privilegijih trg. knjig ntz. ne govori, za dokazovanje z njimi bo poslej povsem veljal civilni pravdni povstopnik.
Dočim naš tz. ne pozna neposrednih sankcij za kršitev določb o knjigovodstvu, predvideva ntz. kazni za nered, ki se izrekajo po službeni dolžnosti ali po prijavi ali predlogu trgovčevega upnika, in sicer po nepravdnem postopku. V prvem primeru je pristojno sodišče, ki je opazilo kršitev, v drugem primeru registrsko sodišče.
VI.
Za prokuro in za navadno trgovinsko pooblastitev dobimo v našem pravnem območju le malo novega; gre le za neke, rekel bi, retuše. Tako treba Drokuro dati izrecno (§ 61). Zbog določbe čl. 41, da se pro-cura lahko da tudi s pooblastitvijo, firmo podpisovati per procura, je bilo doslej sporno, ali se lahko da tudi molče. Za prakso to nima pomena. V § 62 je bolje naglašeno, da je prokurist pooblaščen tudi za take trg. posle, ki ne spadajo v krog principalovega trg. podjetja; § 65 pa potrdilno rešuje sporno vprašanje, ali je mogoče prokuro dati samo za oosameznega od več principalovih trg. nastanov. Je, če je irma različna, za kar zadostuje, da se iz pristavka vidi, da gre za firmo podružnice. Gospodarski krogi so to želeli; mislim pa, da s tem ni doseženo vse: s to firmo prokurist sicer ne bo mogel sklepati poslov za nastane, ki imajo drugačne firme, toda s posli, ki jih sklene prokurist s firmo, ki jo sme podpisovati, zadolžuje principala seveda za vso njegovo imovino. To drugače ne more biti, saj je principal načelno za vsak svoj dolg zavezan ne glede na nastan. Pojasnjeno je dokaj sporno vprašanje, ali more prokurist, pa tudi navadni trg. pooblaščenec v gospodarjevem imenu sam s seboj sklepati pogodbe v svojem ali tujem imenu: ne, če ni zato nalašč pooblaščen. Prekliče se prokura in trg. pooblastitev lahko vsak čas brez ozira na pravno razmerje, na katerega podstavi je dana: pri tem zakon naglasa, da
54     Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakona.
prokuristu ali trg. pooblaščencu ostanejo zahteve po pogodili. Zakon se izraža sicer širje kot čl. 54 tz, pa še preozko. Reči hoče, da odvzem pooblastitve sam za se ne vpliva na drugo pravno razmerje. Torej: žena prokuristka, sin prokurist, ki nista bila prokurista na temelju službene ali druge posebne pogodbe, ne moreta zahtevati ničesar, po drugi strani pa zbog odvzema prokure ne prestane službena ali druga pogodba, njo bi trebalo posebej razdreti. Ni pa hotel zakon reči. da takemu pooblaščencu pripadajo samo pogodbene, ne pa tudi zahteve, ki mu jih daje sam zakon za primer nepravilnega razdora službenega razmerja.
Nič stvarno novega ni čl. b9, ki veli, da principal pri trgovinski pooblastitvi ne more drugemu prigovarjati omejitev pooblastila, ki presegajo zakonske, če ne dokaže, da je drugi za te omejitve ob času sklepanja pogodbe vedel ali bi bil vedeti moral (§ 69).
Morda najočitnejša sprememba v tem oddelku je ta, da trg. potniki po samem zakonu ne bodo imeli oblasti pobirati kupnino za principala. Vendar to tudi po ntz. ne bo povsem izključeno. § 70 se namreč poziva na § 68, ki za trg. pooblaščenca določa, da velja za pooblaščenega za vse posle in pravna dejanja, ki jih običajno prinaša opravljanje takih poslov, za kakršne je pooblaščen. Torej bo dejansko vprašanje, ali sprejemanje kupnine spada k takim običajnim dejanjem. l'o je lahko različno po času, kraju in poslovni stroki. Seveda principal pobiranje kupnine lahko povsem zabrani, toda tu bo veljal že omenjeni § 69. No plačil potniki že danes navadno ne smejo pobirati, saj so redno samo posredniki, nabiralci naročil; pa tudi če so res zastopniki, je že davno odpadla ratio legis: plačilo se danes opravi po banki ali po pošti ali po čekovnem uradu. Zato je bolj važna določba § 70, da se graja blaga in druge izjave, s kaiterimi hoče odjemalec obvarovati svoje pravice, lahko dado potniku, če je prisoten: ne da bi mu odjemalec pisal, telefoniral, češ da je imel prav z njim opraviti; če potnik ni prisoten, se mora odjemalec obrniti do principala. Ntz. pa pojasnjuje tudi drugo stran: potnik sme v principaloA em imenu ugotavljati stanje blaga, z blagom razpolagati pa sme samo, če je zbog njegovega svojstva nujno. Praksa se je že doslej vsaj deloma razvijala v obeh pravcih tako, kakor sedaj določa zakon.
Čl. 50 tz. je nekoliko razširjen in nekoliko utesnjen: kdor je zaposlen v odprtem poslovnem prostoru ali v odprtem skladišču, je s tem samim pooblaščen (torej zakonsko pooblastilo, doslej „velja za pooblaščenega"), opravljati po-
Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakona.     55
sle, ki se navadno vrše v takem prostoru — doslej Ic za prodaje in prejeme —, če ni tamkaj jasno označeno kaj drugega. S tem dodatkom (na pr. „plačuje se samo pri blagajni") ščiti zakon trgovca zoper zle nasledke cele norme in zlasti one razširitve (§ 72). V § 75 je prevzeta določba čl. 2%, stvarne spremembe ni.
Slednjič bi omenil, da ni več onega dodatka, ki ga ima čl. 42 tz., da prokura nadomešča vsa posebna pooblastila, ki jih zahtevajo deželni zakoni — slično čl. 47 za trg. pooblaščence — in da sme prokurist nameščati in odslavljati trg. pomočnike in pooblaščence. To se razume po sebi, seveda samo za trg. poslovanje.
VII.
V šestem oddelku je samo določeno, da za službeno razmerje pomožnega osebja pri trgovcii v smislu ntz. veljajo določbe zakona o obrtih. kolikor ni s posebnimi predpisi, s samim ntz. ali z uvodnim zakonom določeno kaj drugega. Zgodovina § 75 je ta: načrt ntz. je imel posebno poglavje za trgovsko pomožno osebje. To je bilo potrebno, ker v večini države ni veljal naš bivši zakon o trg. pomočnikih. Ko se je pa službeno pravo modernizo-valo v zak. o obrtih, pri čemer so se večinoma uporabile tudi določbe iz načrta ntz., je postala posebna ureditev za trg. pomožno osebje nepotrebna. Vendar ni postala nepotrebna vsaka določba, kajti krog oseb, ki so trgovci po ntz., se ne krije povsem s krogom oseb, ki so trgovci-obrtniki po zjo;, in tudi § 455, odst. 1., oz., ki za službeno pravo skuša odstraniti te razlike, jih ni popolnoma odstranil, kakor tudi ne dosedanje uredbe, izdane na podstavi § 455.. odst. 2., zo. Zato se je zdelo najprikladnejše, kratko reči, da službeno pravo zakona o obrtih velja za vse osobje, nameščeno pri trgovcu v smislu ntz., torej ne samo za trg. pomočnike in višje netrgovsko osobje, ampak tudi npr. za kočijaže, šoferje i. t. d., seveda pa le, kolikor bi veljalo zanje službeno pravo zo., ko bi posloda\ ec bil obrtnik v smislu zo.. ne pa napr. za sobarico ali pestunjo. Dejanski se bo krog osebja, ki bo spadalo pod službeno pravo zo., številčno s tem prav malo razširil, odpravljenih pa bo neikaj ti-dot.
Na „druge predpise " je samo opozorjeno: posebni predpisi veljajo npr. za mornarje, rudarje i. t. d. Sam ntz. ima silno malo določb iz služlienega prava, še te bodo v soglasju z zo. Bolj važno je, zakaj je omenjen uvodni zakon. V določbah zo. za službena razmerja je nekaj antinomij, nekaj redakcijskih pogrešk in nekaj očitili neskladnosti, vsega
56      Važnejše novote v piveni delu novega trgovinskega zakona.
I
skupaj precej hib, od katerih nekatere deUijo težave tudi praksi. Kdor ve, kako na hitro se je uzakonil načrt zo., preden so referenti imeli prilike in časa, da mu dajo poslednjo polituro, tega ne bo zameril: glavno je bilo takrat, da načrt zo. čim prej postane zakon. Sedaj bi pa bil čas, da se te hibe popravijo, bodisi z novelo k zo. bodisi na drug način, morda z uvodnim zakonom k ntz., saj je jako znaten del pomožnega osebja, ki spada pod zo., zaposlen pri trgovcih v smislu trg. zakona. No to samo mimogrede — lahko da bo tudi drugače.
Vlll.
Povsem no\ je za nas oddelek o trg. zastopnikih (agentih). Naš tz. pozna posredovanje ali sklepanje trgovinskih poslov za druge kot relativne temeljne trgovinske posle (čl. 272, št. 4), izvzema pa izrecno uradne posle trgovinskih posrednikov (senzalov). Prav edino te pa ureja, o „svo-bodnom" samostalnem trg. posredovanju in o samostalnem trg. zastopanju sploh ne govori. Za ti dve stroki torej veljajo samo določbe IV. knjige, prvega naslova, sicer pa obče državljansko pravo. To bo poslej drugače.
Bilo je dvomljivo, ali naj se določbe o trgov, zastopnikih in o trg. posrednikih uvrste v 1. del („trgovci in trg. osebje"), ali v 111. del med trg. obligacijskopravne posle. Oboje se da opravičevati, po enem načelu se gleda bolj na osel>o zastopnika in posrednika kot člana trgovinske organizacije, po drugem bolj na posel. Tudi drugi zakoni ravnajo različno, neki govore o zastopnikih in posrednikih v poglavjih o osebah v trgovini, na pr. nemški tz., naš tz. vsaj za posrednike, hrv. og. tz. pa ureja posredništv^o med obli-gacijskopra\ nimi posli, tako tudi nekateri drugi. Za nas je bilo odločilno, da ta snov ali sploh ni urejena ali pa pomanjkljivo in da bi bilo koristno urediti jo čimprej, torej se je morala sprejeti v I. del.
Trgovinski zastopnik je, komur je od drugega, ki ga ntz. zove gospodarja posla, trajno poverjeno, da v njegovem imenu in za njegov račun posreduje ali sklepa trg. posle, če opravlja to delavnost kot pridobitno zaposlitev, ja ni v službenem razmerju z gospodarjem posla (§ 76). Za-conska definicija naglasa ločilne momente: od trg. zastop-nika-nameščenca. ki ga v navadnem življenju tudi zovemo agenta, loči trg. agenta v smislu 1. dela, 7. odd. ntz., samo-stalnost, on ni v službenem razmerju, zato druga stranka ni kar „gospodar" ali „služboda)vec", marveč je v,go?ipodar p o s 1 a". Od komisijonarja loči trg. zastopnika, da posluje
Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakona.      ,57
v imenu gospodarja posla, ne v svojem. Od trg. pooblaščenca, ki ga imata v mislih čl. 297 in 298 tz., loči trg. zastopnika trajnost pooblastitvenega razmerja, prav tako, kolikor gre za posredovanje, od trg. posrednika.
V podrobnostih je med samostalnim agentom in agen-tom-nameščencem jako mnogo podobnosti. V življenju bo morda večkrat celo težko razlikovati. Način odmene, vprašanje, kdo trpi splošne ležijske stroške, način obdavčitve, javnopravno zavarovanje bodo glavni kriteriji, zlasti kadar pojde za vpis v trg. register, vendar nobeden sam za se ni, da bi moral biti zanesljiv. Je pač združenih več elementov. Tudi ntz. ureja pravna razmerja samostalnih agentov v mnogočem povsem podobno, kakor je v II. delu zo. urejeno služlieno razmerje pro\ izijskih nameščencev ; v drugih ozi-rih so določbe sorodne ureditvi pooblastitvenega razmerja v samem ntz., še v drugih so podobne onim za komisijonarja. Na pr. trg. agentu je naložena skrbnost rednega trgovca v interesu gospodarja posla, dajati mu mora olivestila, odgovoren je za krivdo svojih ljudi in drugih oseb, ki jih uporablja v svoji poslovni delavnosti (podobno komisijonar). Tekmo%anje, provizija, predjem, način in posledice pre-stanka pogodbenega razmerja, celo nekatere socialne in gospodarske zaščitne določbe, dalje konkurenčna klavzula so urejene približno tako, kakor za nameščence: tudi \ tem je podobnost, da so nekatere določbe relativno prisilne v korist agentu. Druge določbe so posnete po določbah o trg. pooblastitvi: za učinek omejitev pooblastitve proti drugim, za sprejemanje izjav o graji, za ugotavljanje stanja blaga velja isto kar za trg. pooblaščence, zlasti za trg. potnika. Poleg vseh teh določb pa so nekatere, ki niso tako sorodne onim o sličnih pravnih razmerjih. Na pr.: trg. potnik sme samo posredovati, če ni pooblaščen tudi za sklepanje poslov, plačil brez posebne pooblastitve ne sme sprejemati niti ne spieminjati pogojev plačila ali sklepati poravnave ali dajati popuste. Stroške obče režije trpi sam, saj je samostalen podjetnik, v dvomu pa mu mora gospodar posla povrniti izdatke za pošto, lirzojavke, telefonske razgovore, vzorčne kovčege in druge posebne izdatke, ki nastanejo zbog naloga gospodarja posla. Trg. zastopnik ima trgovsko pravico za-držbe, saj je trgovec, seveda pa s splošnimi pogoji: razen tega pa sme po posebni določbi zakona (§ 85) zadržati tudi vzorce, ki mu jih je izročil gospodar posla, toda še-le ob prestanku pogodbenega razmerja. To gre preko navadne zadržne pravice, kajti reklo bi se sicer lahko, da agent dobi vzorce z nalogom, da naj z njimi ravna na določen na-
58     Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakona.
čin, t. j. naj jih kaže ljudem, pri katerih išče naročil: tega seveda ne more več, ko je prestalo pogodbeno razmerje, tako da bi jih moral vrniti (čl. 515., odst. 2., tz.). Iz samostal-nosti trg. zastopnika sledi, da v onih primerih, kjer se zo. glede nameščencev poziva na običaje v kraju službodavče-vega nastana, za trg. zastopnika ne veljajo ti običaji, nego običaji v kraju zastopnikovega nastana. V dalje podrobnosti zakona se tu ne morem spuščati, tudi one so večinoma posledica samostalnosti trg. zastopnika.
IX.
Omenil sem že, da naš sedanji tz. za neuradnega t r g. posrednika ne daje določb. Ntz. zavzema nasprotno stališče: izčrpno ureja pravna razmerja „svobodnega" posrednika, za javno postavljene trgovinske posrednike, zlasti na borzi, pa naj določbe 8. oddelka veljajo samo, kolikor ne nasprotujejo posebnim zakonskim predpisom.
Kakor za trg. posrednika, daje ntz. definicijo tudi za trg. posrednika: tisti, kdor kot pridobitno zaposlitev za druge prevzema posredovanje za sklepanje pogodb o pri-bavljanju ali odsvajanju blaga ali vrednostnih papirjev, o zavarovanju, o prevozu stvari, o najemu ladje ali o drugih predmetih trgovinskega prometa, pa mu to ni na podstavi pogodbenega razmerja trajno poverjeno. V tem pri-stavku je izražena razlika od trg. zastopnika. Vendar treba prav razumeti; za pogodbeno izraženo trajnost gre, ne za zgolj dejansko. Zato ne postane trg. zastopnik oni posrednik, ki mu kdo poveri sicer več posredovanj po vrsti, pa za vsako da poseben nalog. V posameznem primeru bo stvar seveda lahko postala dvomljiva, kajti tudi zastopniška pogodba se lahko sklene molče, s sklepčnim ravnanjem. Zunanji vidik bo na pr., ali se provizija obračunava za vsak primer posebej ali po časovnih razdobjih, prvo govori za posredništvo, drugo za zastopništvo: odločilen pa ta kriterij ni, ker ni osnovan v samem zakonu. Seveda tudi ni izključeno, da je ista oseba sočasno z enimi v trajnem razmerju (trg. zastopnik), z drugimi v netrajnem (trg. posrednik). T« morda niti ni redko: mogoče je celo, da je ta človek obenem še komisionar v tehniškem smislu besede. Niti to ni izključeno, da je pri kom nameščen, torej trg. pooblaščenec v ožjem smislu (seveda bi se moral v tem primeru s principalom zbogati zaradi konkurenčne prepovedi). Pravno je vse to mogoče, pomisliti je pa, da vsako spada pod posebne norme. Prav tako je mogoče, da trg. posrednik za
Važnejše novote v prvem delu novega trgovinskega zakona.     59
poedini primer dobi pooblastitev, da pogodbo sklene, v tem primeru je trg. pooblaščenec, pa ne trg. zastopnik v tehniškem smislu, niti ne po 5. oddelku 1. dela ntz., ampak po čl. 297, 298 tz.
Ker ntz. ureja posredništvo kot neuradno zaposlitev, seveda ne določa posebnih pogojev glede osebe posrednika (starost, državljanstvo), ne predpisuje posebne usposobljenosti kakor sedanji tz., ne prepoveduje združevanja posrednikov ne opravljanja drugih trg. poslov, ne zahteva nepri-stranosti, ne pozna disciplinskih kazni i. t. d. Pač pa ne izključuje, da se tudi trg. posredništvo oglasi za koncesioni-ran obrt v smislu § 60 zo. ali da se sicer zahteva dokaz usposobljenosti po oz. Za posrednikov dnevnik velja, da si ga sodišče v pravdi tudi brez predloga strank lahko da predložiti zaradi primerjave s sklepnicami. izpiski iz dnevnika in drugimi dokazili. To je vse, kar ostane od dosedanjega posebnega značaja posrednikovega dnevnika v pravdi; sicer je dnevnik pač trgovinska knjiga kakor druge, ki jih mora voditi posrednik, če je polnopraven trgovec; če ni, mora imeti samo dnevnik; za osebe, ki posredujejo samo pri neznatnih kupili in prodajah blaga, pa ne veljajo niti določbe o dnevniku in sklepnicah.
Kar se tiče pravkar omenjenih sklepnic in zlasti sklep-nic brez označitve stranke, 1)0 veljalo v^obče to, kar je sedaj določeno za uradne senzale, v endar z nekaterimi spremembami, ki naj ščitijo nalogodavca in posrednika. Tudi za prodaje po vzorcu velja dosedanje pravo, le da krajevni običaj ni zadosten, da bi bil posrednik oproščen dolžnosti hraniti vzorec; te dolžnosti nima samo, če so ga oprostile stranke.
Trg. posrednik ne velja za pooblaščenega, sprejeti plačilo ali drugo pogojeno činitev, če to ni posebno dogovorjeno (§ %): za zakrivljeno škodo je odgovoren ne samo nalo-godavcu nego tudi nasprotni stranki. Pravico do posrednine pridobi, če je posel sklenjen zaradi njegov^ega posredovanja, ob odložnem pogoju, ko je pogoj nastopil. Posrednina je lahko določena s pogodbo ali s krajevnim običajem, sicer znaša od vrednosti posla, ki ne presega lOO.OOO din, od presežka ^4%; v dvomu plača vsaka stranka polovico. Stranka, ki ni trgovec, lahko zahteva pri sodišču, naj se primerno zniža pogojena, pa še ne plačana prekomerna posrednina. Povračilo izdatkov posrednik ne more zahtevati, če ni dogovorjeno, in ne, če se posredovani posel ne sklene. Zastaralni rok za posrednino in povračilo izdatkov je trileten.
60 Spor o divjem lovu.
X.
Kratki, dokaj površni pregled je, upam, pokazal, da 1. del ntz. za naše pravno področje, izvzemši opustitev aljso-lutnih trgovinskih poslov in priznanje trgovske lastnosti nekim podjetnikom, ki se ne bavijo s katerimi od temeljnih trgovinskih poslo\, pravzaprav ne vsebuje osnovnih sprememb, da pa je v njem znatno število več ali manj važnih novot, ki bi dopolnile mnogo praznin sedanjega tz., pojasnile dokaj spornih vprašanj in tako strankam kakor oblastvom precej olajšale uporabo zakona. Določbe I. dela so za življenje in gospodarst\o najvažnejše, dasi so v zakonu najkrajše. One se tičejo vsakega trgovca poedinca, prav znaten del njih tudi skoro vsake trgovinske družbe. Zato mislim, da bi bilo koristno, ko bi zakon čim prej dobil obvezno moč, tj. da bi čim prej doliili uvodni zakon in da hi vacatio legis l)ila tako kratka, kakor pač more biti z ozirom na to, da je \ polovici države trelia šele prirediti trgovinski register.