Št. 12 • f.Max>ibop> dne 24. mapoa lOSO. Tečaj XLIY tihaia vsak četrtek In velja s poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske Hotele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine* Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. BU inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Noj zaprte reklamacije so poštnine proste. Vesele velikonočne praznike želi vsem dopisnikom, naročnikom in bralcem našega lista Uredništvo in upravništvo. = Občni zbor Slovenske kmečke zveze se vrši na velikonočni torek, dne 29. marca 1910 v fllariboru v veliki dvorani flarcdneja doma. Dnevni red: 1 Naša politika, govori dr. Ivan Šusteršič, voditelj Vseslovenske Ljudske Stranke. 2. Davek na vino, govori Ivan Roškar, načelnik Slovenske kmečke zveze. 3. Poročdo o delovanju S. K. Z, govorita: dež. odbornik Robič in dr. Koro&ee. 4. Volitev naČelmStva. •C Začetek ob '/«ll- ari predpoldan. Kristus je zmagal. Ni še dolgo tega, ko so težke megle zakrivale nebo, preko zamrzlih livad in zasneženih goric so pa vihrali mrzli vetrovi. Zdaj pa nas mehko božajo šepetajoče sapice, livade in bregovi so pa oživeli. Vrnila se je spomlad, polna kipečega mladega življenja. in je strla težke okove, v katere je okovalri» smrt dihajoča zima vse stvarstvo. Zopet vse kipi in brsti. Na v globoki modrini se kopajoče nebo je priplulo soln-ce, ponosno in zmagujoče. Razpršile so se svinčena-ste, neprijazne megle, in zemlja drhti v objemu poljub-ljajočih solnčnih žarkov. Vsepovsod vlada bujna in sveža mladost. Življenje je premagalo smrt. Moreče megle suženjstva in paganstva so tiar čile vse človeštvo. Preko zemlje so zmagoslavno vihrale nebrzdane strasti. Kakor mora je ležala na vsem človeštvu brezobzirna sebičnost, ki je v tem času sla vila slavje. Hipoma se megle razganejo in preko širnih poljan se razlije zarja zmagoslavnega Kristusa. Težak je bil boj. Bog-čiovek je moral pretrpeti nešte-vilno preganjanj in mnogo groznih muk. Se celo v hladni grob so ga položili in postavili pred njega močno straža. A vse to ni moglo zabraniti včloveče-nemu Sinu božjemu, da bi ne dovršil svoje zmagoslavne poti. Silna življenska volja, ki je hotela v neskončni ljubezni vdahniti ogenj novega plemenitega življenja vsemu človeštvu, je zmagala. Kristus Jezus, Bog in človek, je vstal od smrti, in s tem dovršil in potrdil svoje božanstvono delo. Nesrečno, v, smrt obsojeno človeštvo je zavriskalo. Na obzorje je priplavalo žarko solnce premagalea teme Boga^Kristusa. Človeštvo se je opajalo z življenje vzbujajočimi žarki, in nove moči so zaplule j>o žilah. Pomlajeno, prerojeno človeštvo je razbilo odbijajoče okove suženjstva in paganstva. Vihre strasti so se polegle, in zakraljeval je večno lepi nauk: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Vsepovsod se je vse prirejalo v novem, krepkem življenju, človeštvo je slavilo novo spomlad. Kristus, vir življenja, je zmagal smrt. Stoletja je prenašal naš narod tujčevo peto. Ko se je pa pričel zavedati, završalo je med našimi nasprotniki. Z vsemi silami se je navalil na nas in nas hoče zatreti. A ne napada nas le zunanji sovražnik, tudi notranjih nasprotnikov nam ne primanjkuje. Dolgo časa so vihrale nad našimi pokrajinami vihre brezidejnega frazerstva. Puhlice o praznem narodnja-štvu brez pravega temelja so gospodovale. Pa prišli so možje orjaki duha, in so vzbudili zamrlo življenje v srcih našega naroda. Ljudstvo se je otreslo tujih, importiranih idej, in razpršilo meglo plitvega Irazerstva. Sledilo je klicu svoje duše, in se je oklenilo njega, ki je vir vsega življenja. Na trdni podlagi, ki jo je dal človeštvu Kristus-Bog, in ki ima edina v sebi predpogoje za življenje in obstoj, je pričelo graditi ponosno stavbo svoje samostojnosti. In kakor bi nam na novo vdahnil Vsemogočni silnih živ-ljenskih moči in neomajno voljo, da se ne uklonimo, tako v našem gibanju vse kipi in vre. V tisočih je zar plulo sveže, mladostno življenje, in na tisoče rok je na delu, da dogradi svojo stavbo. Ves odpor nasprotnikov, ako je še tako silen in brezobziren, nič ne pomaga. Ljudstvo, ki črpa iz nevsahljivega vira življenja Kristusa-zmagovalca, mora zmagati. V tem prepričanju obhajajmo velikonočne praznike, mladostno navdušeni in trdno upajoči, potem bo spomin Kristusove zmage v nas vzbujal veselje in radost. Da se to zgodi, želimo vsem. Državni zbor. Dopoldanska seja državnega zbora dne 10. t.: m. jo bila posvečena sožalnici po dr. Luegerju. Vsi ministri, predsedniki in vsi podpredsedniki so prišli v zbornico v črnih oblekah in črnih kravatah. Predsednik dr. Pattai je govoril iskreno sožalnico, v kateri je dr. Luegerja označil za moža ljudstva in prija^ telja vseh zatiranih. Poslanci so govor stoje poslušali, nakar se je seja v znamenje sožalja takoj zaključila. Ob 1. uri popoldne se je seja zopet nadaljevala. Do šeste ure so govorili v razpravi o vladnem finančnem načrtu, Choc, dr. Glabinski, Schuhmeier, Biankini, dr. Straucher in dr. Šramek. Ko se je razprava o finančnih predlogah prekinila, je predlagal predsednik dr. Pattai, da se vrši prihodnja seja v petek, 11. t. m. ob 11. uri dopoldne, in da se naj razpravlja kot druga točka vladna predloga o najetju posojila. Temu je ugovarjal socialni demokrat Seitz, ker če bi bila predloga res tako nujna, bi jo bila vlada, pravočasno predložila. Seitzu se je pridružil češki agrarec Svejk, ki je predlagal, naj se o Seitzo-vem predlogu glasuje po imenih. Res se jel glasovar PODLISTEK. Helena. Črtica. — Spisal 8t»r< ffnrski. Pojmo pjesma, mili druži, pjesma nam je srca jek! (Zrinski-Frankopanka.) I. Štiridesetdanski post! Cas pokore in'čas priprave na nekaj veličastnega. Narava, tajinstvena podoba mogočnosti nebešKega umetnika, je jela zopet dihati. Neka bajna radost se seli v dušo človeka. Isto je Čutila tudi Helena, mlada hčerka gimnazijskega profesorja Celina. Toplo pomladansko solnce jo je izvabilo iz sobice, da se je odpravila v mestni park, se šetat, ki jo bil v bližini njenega domovanja. »Ali ni Helena danes videti povsem drugačna od one Helene pred letom?" je pravil oleander rahlo šumljaje z listjem, lovoriki. „Njeno lice je bledejše od lani, in njene plave oči gledajo nekako žalno v svet." Lovorika je šumela in pritrjevala. Ustnice Helenine so bile stisnjene, kakor bi se bale, izdati to, kar se godi v mladih prsih, v sanjavi duši. Ali pred letom so se te ustnice smehljale, tako lepo in brezskrbno, da bi človek od veselja vzklikal. Kaj je zagrenilo v tej kratki dobi življenje mlade Helene ? . . . Zraven stoječa breza, ki je poslugala pogovor oleandra in lovoriko, je potresla s svojimi vejami. Daljša je bila kakor oleander, daljša kakor lovorika, in zato je videla in vedela tudi dokaj več, kot ta dva. Potresla še je enkrat z vejami in dejala: „Pa vama povem, če hočeta poslušati. „Povej!" sta poprosila oleander in lovorika. In bela breza je jela modrovati. „Mlada kri pač malo miruje, vedno sili za veseljem in zabavo. Ali naj si bo zabava še tako dobra in koristna, slabo je pogosto skrito pod krinko in gre z dobrim, kakor raste ljulika med še tako čisto pšenico. Helena je bila živahno, neugnano dete, kar sta videla vidva i tako, kakor jaz. Mlada in ne vedoča, da je svet preprežen s samimi zanjkami, kakor v kraljestvu pajkov. Mislila je, da je ves svet samo cvetje brez trnja. Tako je rastla in se razvijala, kakor cvetni grm, in iz deteta je vzcvetela deklica, lepa in mila kakor solnce." Tu je breza vzdihnila, pomolčala. Zazdelo se ji je, da stoji daleč v gozdu med sestrami, in ne v mestnem parku osamljena. Oleander in lovorika pa si je nista upala dramiti iz te zamaknjenosti. Ali breza je začela zopet, z izpremonjenim, mo-notonnim glasom. ¡Očividno še je mislila, da je med sestricami v gozdu, in da njim pripoveduje to dogod-bico. „Helena se je najraje sprehajala s svojim psičkom po lovorjevem drevoredu, ali pa je sedla v senco oleandra, in zrla tja po morju. Tu in tam je vzela knjigo in čitala. Pogledala sem enkrat v odprto knjigo, ko je slonela ob mojem deblu in nekaj sanjala, in videla sem, da čita same spise, ki opisujejo njeno domovino in junake, ki so se žrtvovali za svoj dom. He-lena je bila rodoljubkinja. Razun drugih šetalcev, ki so hodili mimo mene, sem opazila mladega jporočnika. Rad je videl Heleno, ter jo opazoval, ko je sedela na klopici pod oleandrom. V njem so se vzbujale želje, da bi vlovil lepo devo v svoje mreže. Nu, Helena se ni menila za moški svet. Hotela je biti drugačna, kakor so dekleta, in prezirati pusto-lovce-moške. Domišljevala si je, da bo kos svoji nalogi. Opazila je tudi ona tega poročnika, in spoznala s svojim ženskim čutom, da hodi le radi nje po belem pesku lovorikovega drevoreda. In smejala se je sama pri sebi. Sicer sta ji ugajali uniforma in sablja, ali le tako, da je imela povod misliti in si predstavljati junake svoje domovine. Sicer se ji je tudi on zdel nekako podoben junaku, ker je stopal tako ravno in ponosno . . . In to je že dovolj, da se začnejo odpirati človeku drugi svetovi, polni sanj in domišljij. Heleni se je pa nehote vsilil v dušo ta poročnik, posebno, ko jo je jel pozdravljati. Nji se je to zdelo čudno, in pritrjevala si je, da je to predrzen človek, ta poročnik, ki kar pozdravlja, ne da bi jo bližje poznal. Nekoč je peljal četo vojakov po ulici iz vežbali-šča, ter jo pozdravil z golo sabljo. To ji je posebno ugajalo. Nalahno je zardela in se ozrla. V tem se je ozrl i on, in pogleda sta se vjela. Nesrečni pogledi... Heleno je to zmedlo. Opazila je muzanje vojar kov, in pobegnila v stransko ulico. V mislih pa ji je bil vedno oni poročnik, mlad in ponosen. Jezilo jo je, da se je obnašala tako čudno, in sklenila, da se ga bo ogibala. Nekaj dni res ni šla po svojem običajnem sprehodu, ampak je bila raje v svoji sobici, al» pa se spre- lo po imenih, in je bil Seitzov prodiog sprejet s 196 proti 187 glasovom. Poslanci Slovanske Jednote in socialni demokratje so viharno ploskali, Nemci pa razburjeni kričali „pluj". To glasovanje je pač pokazalo vladi, koliko se lahko zanese na sedanjo vladno večino. Vladi prijazni in Slovanom nasprotni listi ji že priporočajo, naj si že enkrat preskrbi tako večino, da ne bo vsak tre- notek izpostavljena porazom. * * * V seji dne 11. t. m. je govoril kot prvi bivši trgovinski minister dr. Fort. Poročal je o državnih financah, ki so zelo neugodne. Vlada potrebuje 395 milijonov kron, da pokrije zevajoči primanjkljaj v državnem proračunu. Do 1. aprila mora dobiti pooblastilo za novo posojilo, ali bode pa morala zapreti državne blagajne. Ako vlada hitro ne izpremeni svojega protislovanskoga zistema, tudi ne bode mogla rešiti finančnega načrta. Glavni govornik za vladni načrt, krščanski so-cialec Kemetter, je odločno govoril proti davku od vina in mineralnih voda. Glavni proti govornik, socialni demokrat dr. Renner, je zahteval preosnovo državne uprave in grajal uradništvo, ki preveč sega v narodnostne prepire, in tako izgublja zaupanje prebivalstva. S tem je bilo prvo branje finančnega načrta končano. Na vrsto je prišla razprava o italijanski pravni fakulteti. Izmed Jugoslovanov je govoril poslanec Spinčič, ki je izjavil, da glasujejo Slovani za italijansko vseučilišče, ako jim vlada obenem zagotovi slovensko pravno fakulteto v Ljubljani. Odločno pa se morajo jugoslovanski poslanci upreti italijanski zahtevi, da bi se pravna fakulteta ustanovila v Trstu ali kjerkoli v Primorju. Krščanski socialec Schmid prizna Italijanom pravico do fakultete v Trstu, zahteva pa ondi nemški oddelek na mornarski akademiji. Predsednik je nato prekinil razpravo, ki se je nadaljevala v torek, 15. t. m. * * Proti ,Vladni predlogi za ustanovitev laike pravne fakultete je dne 15. t. m. zelo osiro govoril vsenemški poslanec Wastian. Med njegovim govorom so laški poslanci zapustili dvorano. V imenu vlade je branil vladno predlogo naučni minister, češ, da Italijani dobe nekaj, kar so že imeli. V imenu „Slovenskega kluba" je govoril poslanec Gostinčar. Njegov govor je bil ognjevit zagovor enakopravnosti vseh narodov. Posebno pozornost je vzbudil s trditvijo, da hoče vlada ustreči italijanskim zahtevam radi pritiska italijanskega zunanjega ministra, Gostinčarjevemu govoru so slovenski poslanci živahno pritrjevali. * * • Razprava glede ustanovitve italijanske fakultete se je vršila še tudi v sredo, dne 16. t. m. Glavna govornika sta bila: koroški poslanec dr. Waldner za in dr. Rybar proti. Dr. Waldner se je med splošnim smehom izjavil za italijansko fakulteto v Trstu, ker bi bili italijanski visokošolci na Dunajri velika nevarnost za nemški značaj mesta. Dr. Rybar je jako obširno in spretno navajal vse razlogo, ki govore proti italijanski fakulteti v Tr- hajala kje drugje. Končno se ji je jelo tožiti po priljubljenem mestu, in ženska nrav je zmagala trdne sklepe. „Kaj neki poreče oni predrznež?" se je vprašala, „Radovedna sem, ali še vedno hodi tam okrog." Kdor nevarnost išče, se v njej pogubi, so dejali stari ljudje, in menda ne zastonj! Helena je šla počasi po beli stezici. Njeno vitko, ravno telesoe je objemala lahna, bela obleka. V ne-drijih je imela duhteče vijolice. Sla je počasi in lahno. Sprva se ni zmenila za okolico» ampak je nekaj vezala. Kako pa se ustraši, prišedši k oleandru, ko zagleda na klopici, na njeni klopici — poročnika. Častnik je videl prihajajočo Heleno. Sprva je mislil oditi, vendar si jo premislil in ostal. Helena je zardela, častnik je pa vstal in se jel opravičevati. „Gospica, prosim odpuščanja, če sem se pre-drznil dotakniti kraja, kateri je Vaš! Človek se rad vglablja v lepoto življenja. In Vaš prostor, gospioa, ti oleandri, te lovorike, prevzamejo človeka tako, da bi bil rad vedno med njimi." Govoril je rahlo, v njegovih besedah je zvenelo nekaj sanjarskega, da ie Heleno omamilo. Stala je in rdela. „Gospica," je nadaljeval, „nisem mislil, da bi prišla danes. Ako bi vedel, bi se pač ne drznil. . . Prišla ste pa tako tiho, kakor bi priplavala ..." „Prosim, gospod," je rekla Helena poročniku, in njemu se je zazdelo, da je zazvenela srebrna struna. „Ta prostor je pač prirejen za vsakogar, in vsakdo ima pravico do njega." „Oprostite, gospica — mojo ime: poročnik Zoran Kastrinič . . . Predstavim se Vam, da lahko zahtevate zadoščenja, ako sem Vas žalil." „Prosim, s čim bi me žalili . . . ?" In vnovič je zardela. Imenoval ji je svoje ime. Pogledala ga je. Stal je pred njo, in se klanjal z ono natančnostjo in ličnostjo, ki je lastna častnikom avstrijskih polkov. stu. Med živahnim pritrjevanjem slovanskih poslancev je bičal vladni zistem, ki pozna narode raznih vrst, prezira pa narodno ravnopravnost. Jugoslovanski poslanci pač priznajo Italijanom pravico do vseučilišča, izdajali pa bi svoj narod, ako bi molče glasovali za italijansko fakulteto v Trstu, kjer italijanski mogotci Slovencem ne privoščijo niti ljudske šole. Sicer pa je tudi za vlado le iz političnih nagibov postala italijanska fakulteta nujno vprašanje. Vlada si'hoče zagotoviti italijanske glasove in zakrpati zevajočo trodržav-no zvezo. Bolje pa bi storila, ko bi si pridobila srca in zaupanje jugoslovanskega prebivalstva ob Adriji. Vdana in zvesta srca so boljša in trdnejša obramba, nego oklopnice in topovi. Vladna predloga so je odkazala proračunskemu odseku, nakar se je pričela razprava o postavi proti pijančevanju. O postavi je poročal v imenu socialno političnega odseka češki katoliško-narodni poslanec dr. Stojan. Opozarjal je posebno na žganjarsko kugo. ki zahteva toliko žrtev. Poudarjal je, da se morate cerkev in šola združiti s pomočjo vlade na boj proti temu zahrbtnemu sovražniku. Nujni predlog glede železniške nesreče pri U-herskem, ki je zopet prišel v razpravo, je bil po kratki razpravi enoglasno sprejet. Končno so se prečitale interpelacije, med katerimi so tudi 4 dr. Benkoviča in tovarišev. O teh smo že poročali v zadnji številki med najnovejšimi vestmi. • * » Dne 17. t. in«. se je nadaljevala racprava o zakonu proti pijančevanju. Razprave se je udeležilo zelo mnogo poslancev. Večina zbornice je bila z načrtom nezadovoljna, in je zahtevala mnogo sprememb. Za postavo se je toplo zavzel dr. Krek, ki je po-vdarjal, da nudi načrt, dasi ni popoln, vendar mnogo dobrega, in bi gotovo dvignil duševno in telesno od alkohola razjedeno razpoloženje ljudstva. Po končani razpravi je bil zakon zopet odkazan odseku z naročilom, da postavni načrt tekom enega meseca v smislu izvajanj govornikov spremeni in zopet predloži zbornici. • * V petek, dne 18 t. m. se je vršila zadnja seja državnega zbora; pred velikonočnimi počitnicami. Zbornica je obravnavala o splošnem zakonu za lokalne železnice in o nekaterih manjših lokalnih železnicah. Govoril je železniški minister in priporočal predlogo kot podlago za nadaljnje delo. Prihodnja seja državnega zbora se bo vršila bržkone 14. aprilal Politični ogled. — Sporazum med Avstrijo in Rusijo. Pogajanja med Avstrijo in Rusijo so se povoljno končala, ker se je v vseh političnih vprašanjih doseglo sporazumlje-nje. Vsled tega so normalni politični odnošaji med Avstrijo in Rusijo zopet upostavljeni. Ruska vlada je ob tej priliki priobčila obširen komunike, v katerem poudarja: 1. da se je sklonilo, vzdržati prejšnje stanje na Balkanu; 2. se je določilo, da se ima sedanji svobodomiselni režim v Turčiji podpirati in utrjevati; 3. „Helena Celinova," je šepnila deklica, in mu podala roko. Poročnik je prijel njeno majhno ročico in jo poljubil. Nekaj hipov sta molčala oba. „Res, okusno znate zbirati svoje izprehode, gospica," je jel poročnik. Čutil je, da mu danes ne teče govorica tako, kakor navadno. „Ta prostor je lepši, kakor vsi drugi okrog, vsaj meni se zdi! Le poglejte tukaj ta oleander, to lovorike ... in pa razgled j)o širni vodi, koder se ziblje vedno toliko ladij in ladjic! Sicer vsakdanja stvar, ali vendar lepa! To je prostor, kakor nalašč za umetniško dušo, da se nasanja zaželjenih slik . . .!" Helena je prikimala. Čudno, da jo je zapustila danes njena navadna živahnost! Misli se ji nekako mešajo, in nič pametnega si ne more domisliti. Neljub ji je bil ta sestanek, in zopet bi ji ne bilo prav, ako bi sedaj poročnik odšel. „Jaz sem res čudna. To morje, dasi sem tako-rekoč rojena na njem, me zanima tako, kakor bi ga še nikdar ne videla. Ko ga gledam, skoraj ne morem verjeti, da je propalo kraljestvo Hrvatsko, da je postal suženj narod, ki si je nekdaj volil svoje lastne kralje, in da so po tej vodi vozili svoje blago v hrastovih brodih domači ljudje, in se glasile tam naše pesmi." „Kako to, gospica," vpraša poročnik. „Oj tužno je, gospod poročnik!! Sedaj se vozi tujec po teh domačih vodah, in domači narod strada. — Ali Vam ni znana zgodovina, gospod poročnik," ga vpraša živahno. Poročnik je malo vedel o zgodovini Slovanov, in se tudi ni mnogo brigal za to. Helenino hlastno v-prašanje ga je zmedlo nekoliko. Sprevidel je, da stoji pred njim rodoljubno dekle, s katerim bo moral občevati rodoljubno, ako hoče, da mu ne izgine iz pozo-rišča» „Gotovo, gospica! Saj sem tudi jaz rojen na Hrvatskem !" se je zasigural miren razvoj ia utrjevanje politifipaftg*. ugleda malih balkanskih držav. — Ogrski državni zbor je bil dne 22. t. m. wms-puščen. Prestolni govor ob razpustitvi je imel nadvojvoda Jožef. — Ogrsko. V ogrskem državnem zboru so ae dne 21. t. m. vršili taki pretepi, da je prvikrat, kar obstoji ogrski državni zbor, tekla v zbornloi kri. Že na vse zgodaj je bil k seji velik naval. Ko je predsednik prebral kraljevo pismo o odgodenju državnega zbora, je vstal Justhovec grof Bathiany, in dolžil vlado postavolomstva. Že odgodenje je bilo postavo» lomstvo, temveč postavolomstvo je v ex lex položaja razpustiti državni zbor. Nato je vstal Franc Košat» ter se pridružil temu naziranju, istotako govornik ljudske stranke. V tem trenotku je skočil k ministrskemu predsedniku Geza Polonyi in grozil Khuen He-derwaryju s pestmi. Poslanci vladne stranke so mu klicali: „Sram Vas bodi. Vi spadate v norišnico, Vi tepec, svinja!" Radi nasilnega hrušča je predsednik prekinil sejo. Ko je bila zopet seja otvorjena, je ministrski predsednik Khuen Hederwary hotel podati izjave, a ropot je bil tolik, da se ga ni razumelo. Khuen Hederwary je zato stopil k stenografom, da bi jim narekoval svojo izjavo, i To je bilo znamenje za škandale. Poslanci vladne stranke so hiteli ministrskemu predsedniku na pomoč, a prepozno. Okolu ministrskega predsednika in drugih ministrov se je ž® razvil tepež, kakršnega ogrski državni zbor še ni videl. Po Khuen Hederwaryju in drugih ministrih 80 padale težke pesti Košutovcev in Justhovcev. Nakrat so pričeli Košutovci in Justhovci metati na ministre težke knjige in tintnike, ki so bili vrženi s toliko silo, da jim ni bilo mogoče parirati, ter sta bila Khuen Hederwary in poljedelski minister ranjena ter sta močno krvavela. Kirnen Hederwary ima dve rani v obrazu, in tudi poljedelski minister ima. raztrganj ob» raz. Priti so morali na pomoč zdravniki. Predsednik zbornice je moral sejo drugič prekiniti, a tepeži so se nadaljevali z isto močjo, šele čez več minut se je polegel vihar. Mal« politična naznanila. Dne 18. s u Š c a: Pruska zbornica je odobrila dne 16. t. m. v tretjem branju z 237 proti 167 glasovom predlogo o volilni preosnovi za pruski deželni zbor. — V Kielu na Nemškem je izključenih od dela do S500 delavcev. Ti so priredili dne 15. in 16. t. m. velikanske demonstracije. Na policijo, ki je nastopila, so metali steklenice. Ranjenih je bilo 29 policistov, ki so potegnili sablje, in ranili precej oseb. — Usoda/Krete ee odloči pri konferenci velevlasti, ki bo v Rimu. Dne 19. sušca: Na Grškem se pripravlja kmečka vstaja. Po Tesaliji se agitira od vasi do vasi na kmečki upor. — Priklopljenju Koreje Japonski so pritrdile razven Amerike vse velevlasti. — V Perziji je vzbruhnila nova revolucija, ki jo podpirajbivši šah, ki je sedaj v Odesi. Na čelu nove revolucije stojo perzijski duhovniki. Dne 20. 3 u š a: V mornariški vojašnici v Pulju se je prigodil v torek zvečer ob 9. uri nečuveo škandal. Nek vojak mornarice je privezal cesarjevu-mu kipu vrv okoli vratu, in vrgel kip po stopnicah, da se je razletel na neštevilno kosov. Proti storilcu, ki še ni znan, se vrši najostrejša preiskava. Sodi se, da je storil ta nečuven čin kak, od iredentistov nahaja Znal je dobro igrati ulogo. „Potem sva celo rojaka," je rekla Helena veselo." Mati mi je sicer Slovenka^ ali oče mi je rodom Hrvat. Jaz pa ljubim lepo Hrvatsko prav tako kakor milo Slovenijo." Helena je zadobila zopet svojo veselost. Pogovarjati so zaupno s tujim človekom kar na cesti, to je zoper, običaje in odnošaje mladih dam! Zato se je poslovila, dasi bi še najraje ostala. „Zala punica," je momljal poročnik in gledal za njo. „Zalo dekle! Mlada je še skoraj! Skoda take stvarice ... Pa kaj?! Ženska je ženska! Ce se ti ne pošališ ž njo, se pa pošali ona s teboj . . . Tukaj se je pa že vredno potruditi. Vse niso enake. Karla, ej ta je bila hitro moja, prav tako Matilda. Z Nežiko je bil žo večji križ. Otilija, te pa sem se potem že komaj o-tresel . . . Seveda z natakarico, kakor je Polona, pa se naj sam zlodej muči. — Hm, briga me vse to! ? Poskusimo srečo pri Heleni! Saj napačen nisem, rodoljuba pa bom že nekako igral, dasi bi mi bilo veliko ljubše, če bi lahko govoril o šampanjcu . . . DosedaJ se mi je še povsod steklo vse po sreči. . . Res ie že tudi, da me ta ali ona kolne, ali to me boli pač zelo malo. Svet je svet, živeti se mora veselo, dokler Je čas" ... Breza je vzdihnila. „Zanjke, zanjke . . . Zlobnost je stari gost, in išče, kogar bi pogubil. In svet se posmehuje In radu-je, ako se vjame žrtev. Da bi tolažil, pomiloval. nikoli .. . Ljudje so si drug drugemu nevoščljivi . . In breza je obmolknila, nato pa zopet nadaljevala. „Poročnik Zoran Kastrinič, dasi rojen Hrvat, je bore malo poznal rodno grudo, kojo diči toliko Jo-nakov. Svoj značaj je znal zakrivati izborno, kakor je sam hotel, in kdor ga ni poznal natanko, si je bil svest najpoštenejšega obraza. Dandanes hodi lopov-stvo v poštenih obrazih okrog. — Govoril je počasi, z neko laskavostjo, njegovi izrazi so bili izbrani. .. vse tako, da je vleklo . . . Duševne zmožnosti, ki so skan Lah-vojak. Škandal se spravlja v zvezo z laško fakulteto. — Parlamentarna nemška krščanska socialna zveza je dne 17. t. m. soglasno izvolila dr. Ges-manna za načelnika. — Angleški kralj Edvard se sestane meseca aprila v Neapolju z laškim kraljem. Nato se podasta angleški kralj in prestolonaslednik v Carigrad, kjer obiščeta sultana. D n e 21. sušca: Praško državno pravdništvo je uvedlo proti prirediteljem kongresa narodno-social-ne mladine pretekli mesec v Pardubicah sodno preiskavo. Tudi proti poslancu Chocu, ki je predsedoval kongresu, se je uvedlo sodno postopanje. — Najvišji sodni dvor je, kaicor smo že poročali, zaradi protivo-jaške propagande obsojenim 45 češkim narodno-soci-alnim pristašem zvišal kazni v visokosti od 4 mesecev do 2 leti. Dne 17. t. m. so dobili obsojeni nalog, da morajo nastooiti v 24 urah kazen v kaznilnici v Jitravi. — Radi krvavih dogodkov v Ruščuku na bol-garsko-rumunski meji so sklicali sofijski vseučiliščni-ki shod. Po shodu se je vršila velikanska demonstracija pred kraljevo palačo. Demonstrante je naposled kavalerija razgnala. — Rusi so zgradili pri ustju A-murja razne utrdbe. Vse točke na meji so zasedene z rezervisti. Tekoče leto je bilo na mejo odposlanih 200.000 vojaških rodbin. Dne 22. sušca: Pri Larisi na Grškem je poizkušalo okoli 500 kmetov ustaviti žel. vlak ter so pobili okna na železniških vozeh. Posredovati je moralo vojaštvo, ki je proti demonstrantom streljalo. Mrtvih je bilo pet kmetov in 15 ranjenih. — Avstrija je izjavila, da je pripravljena samo pod tem pogojem skleniti trgovinsko pogodbo s Srbijo, ako se le-ta odpove težnji po carinski zvezi z Bolgarsko, in ako ne sklene trgovinske pogodbe s Turško. — 76 poslancev ruskega državnega zbora, pripadajočih skrajni desnici, je poslalo carju spomenico, v kateri zahtevajo, da se odpravi ustava. — Angleška liberalna stranka poziva svoje pristaše, naj bodo pripravljeni na nove volitve. Iz tega sklepajo, da bo vlada v kratkem zopet razpustila parlament. Ra^oe novice. / * Kmetje in vsi prijatelji Slovenske kmečke zveze, na velikonočni torek, dne 29. marca je vaš stanovski shod! V vašo sredino pride veliki prijatelj slovenskega kmečkega ljudstva in odločni zagovornik njegovih pravic in zahtev^ poslanec dr. S u s t e r-š i č. Priliko boste imeli slišati moža, ki stoji v ospredju avstrijske politike, in je najbolj sposoben in obenem najbolj vztrajen nasprotniki protislovanskega sistema sedanje vlade. Z njemu lastno jasno in vneto besedo vam bo razložil boje, ki jih morajo bojevati Slovani, osobito Slovenci, za dejansko enakopravnost, očrtal smer, v kateri se mora gibati slovenska in jugoslovanska politika, da pride do zaželjenih ciljev, ter vas napolnil s svetim navdušenjem zai velike naloge našega naroda. Velikonočni torek se boste v Mariboru tudi postavili v bran za svoje gospodarske koristi. Predsednik S. K. Z., poslanec Roškar, vam bo poročal o novem vinskem davku, ki ga namerava vlada naložiti na kmečke rame v nepopisno škodo našega vinogradništva. Združite svoje glasove v mogočen protest! — Poslanca Robič in dr. Korošec pa bosta se razvijale le za samopridnost in koristolovje, so bile tolike, da bi se človek razjokal nad napačno rabljenim božjim darom ... O, Bog, domovina je ječala pod tujim jarmom, njen sin pa je igral ulogo zapeljiv-ca . . .! Uboga Helena! Kje je ostal njen domišljavi ponos? . . . Doma se je zaprla v sobico. Psiček, ki se ji je hotel dobrikati, je moral pobegniti. — Čudno! Nekateri trenotki so rts usodepolni . . . „Ta poročnik . . . Predrznež je, velik predrz-než . . . Nalašč je šel sedet tja na mojo klopico . . . Potem se pa še izgovarja?!" je govorila Helena polglasno. „Kakor je videti, ni to napačen človek! ? . . . Govori lepo in premišljeno. Mislila sem, da so res vsi moški divji — ..." Vzela je knjigo, da bi čitala. Ali misli so ji sililo venomer k por-cčmku. „Kako mu je ime? . . . Zoran Kastič ... ne . . . drugače. Kastrinič, da Zoran Kastrinič." In listala je dalje. Za trenotek je sedla h klavirju, in prsti so se dotaknili tipk kluvijature. Zaigrala je arijo iz neke opere. A igrali so prsti, duh nje ni bil pri godbi. Malo pa malo so se jeli spreminjati akordi, in klavir je igral pesem. Helena je pozabila na vse in zapela, kakor v snu, kar je igrala: „Kadar se možila bom s teboj, moj junak, mora strašni topov grom tresti zemlje tlak. In na gradu razvalin, te objamem sin planin: dam ti roko, Jjub junak, hrabri korenjak." Glasovi so se poizgubljali, a Helena še je vedno držala tipke zadnjiH akordov» (Konec prihodnjič.) govorila o delovanju S. K. Z. in posebno še o tem, kake boje morajo naši vrli deželni poslanci vojevati v graški deželni zbornici, kjer ohola večina v prah tepta narodne in gospodarske koristi slovenskega štajerskega ljudstva. Slovenski kmetje, v teh burnih in politično žalostnih časih je bolj treba kot kedaj, da pokažete v javnosti, kar o vas pričuje slovenska zgodovina, da namreč na vas sloni obstanek in obramba slovenskega naroda ! Slovenski kmetje in njihovi prijatelji, na velikonočni torek pridite v najobilnejšem številu v Narodni Dom v Mariboru!, Somišljeniki na svidenje! * Občni zbor S. K. Z. Opozarjamo vse, ki nameravajo udeležiti se občnega, zbora, da morajo s seboj prinesti vabila. Brez vabila se redoma ne bo nobenega pustilo v dvorano. Izjema je seveda pri tistih, katere reditelji osebno poznajo. * Iz deželne službe. Učitelj Henrik Tribnik na moški kaznilnici v Mariboru je povišan v 9. činovni razred. * Iz finančne službe. Finančni konceptni uradnik i idr. Vilko Marcatti je prestavljen od finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu k okrajnemu finančnemu ravnateljstvu v Mariboru. Prestavljena sta pri finančni straži: nadpaz-nik Anton Strnel iz Laškega v Radgono, in Lovro Znuderl iz Slov. Bistrice v Slovenjgradec. * Osebna vest. Ekscelenca prevzvišeni gospod knezoškof odpotujejo prihodnji torek na Dunaj, da tam dne 30. sušca; v stari minoritski, sedaj italijanski cerkvi Marijo Snežne v I. okraju poročijo hčerko bivšega mariborskega vojaškega poveljnika, globokoverne-ga generala Alberta grofa Nostitz-Rieneck, grofico Earolino, z vitezom Henrikom pl. Lowenthal-Linau, c. in kr. poslaniškim svetnikom v Washingtonu. — Dve sestri nevestini ste svoj čas prejeli iz rok mil. nadpastirja v Mariboru zakrament sv. birme, ženin pa je tukajšnji škofijan, ker je dedič in lastnik d" Or-sayjeve graščine Sv. Jurija v župniji Gornje Svete Kungote. * Ometanje dimnikov. Deželni zakon od 29. avgusta 1895., št. 97. d. z. določa, , da mora dimnike dimnikar ometati. Izjemoma more občinski odbor za pritlične, najmanj 100 metrov ocl tujih poslopij oddaljene, posamič stoječe hiše dovoliti, da hišni gospodar sam ometa dimnik; to treba naznaniti politični oblasti; župan določi, kolikokrat se mora take dimnike ometati. — Toliko v pojasnilo z ozirom na to, da se v zadnjem času ta zakon zelo strogo izvršuje. * Polovična vožnina za delavce. Državna zveza javnih posredovalnic za delo vi Avstriji jei dosegla lep vspeh za one delavce, katerim se je dobilo in preskrbelo delo v kakem drugem kraju, pravico do polovične vožnine. Tozadevne določbe pa se glase: 1. Delavci, katerim je preskrbela delo kaka javna in obče-koristna posredovalnica v kakem vnanjem kraju, imajo pri vožnjah čez 50 km pravico do polovične vožnine v III. razredu osebnili in mešanih vlakov. 2. Polovični vožni listki se dobe pri blagajni, če se pokaže po določenem vzorcu izgotovljena nakaznicai javne posredovalnice. Na tej izkaznici pa mora biti ime de-lojemalčevo, železniška proga, in pa dan odhoda zabeležen, kakor tudi potrdilo, da se je lastniku te izkaznice preskrbelo delo. 3. Ta izkaznica se pri blagajni zaznamenuje z uradnim pečatom. Pri pregledovanju vožnih listkov se mora pregledniku pokazati, in na zadnji postaji z vožnjim listkom oddati. 4. Železniška uprava ima pravico, da to ugodnost za določeno dobo, posamezna postajališča in nekatere vlake prekliče, oziroma ustavi. Opozarjamo naše delavske sloje na posebno ugodnost in važnost te naredbe. * Poročanje o stanju setev in o letini. V spo-razumljenju z glavnimi kmetijskimi družbami in drugimi prizadetimi činitelji, je kmetijsko/ministrstvo sklenilo, da dosedanje poročanje o stanju setev in letini primerno preuredi, ter to preuredbo izvede pred začetkom letošnje poročevalne dobe. — Bistvo te preu-redbe je, da poročevalci o stanju setev in o letini kmetijskemu ministrstvu odslej vsakočasnega stanja setev in domnevane letine ne bodo opisovali s popolno poljubno izbranimi besedami, ki imajo različen pomen, kakor so to doslej delali, ampak cenili bodo z natančno določenimi zaznamki v številih, glede petih glavnih pridelkov (pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze) se pa za poskušnjo na novo vpeljejo stvarne cenitve. — Obenem je bilo sklenjeno, da se o sadjarstvu in vinstvu odslej ne bode več poročalo v splošnih poročilih o stanju setev in o letini, marveč — enako, kakor se to godi glede hmelja že več let — bodo to v posebnih poročilih opravljali poročevalci, v ta namen naprošeni. — Vse podrobnosti omenjene preuredbe so razvidne iz „Navodila poročevalcem o stanju setev in o letini c. kr. kmetijskemu ministrstvu", ki ga kmetijsko ministrstvo v kratkem naravnost pošlje svojim poročevalcem, ki obsega potrebna pojasnila, obrazce, vzorce in» beležniee. — Golice zai poročila bo kmetijsko ministrstvo naravnost in pravočasno pošiljalo poročevalcem. * Znake za revizorje po vlakih1 je uvedlo železniško ministrstvo, ker se je večkrat nameril za revizorje, ki jih ni mogel nikdo poznati kot take, kak neprijeten slučaj. Omenjeni znak je iz posrebrene kovina — uradne osebe za bodo nosile samo pri opravljanju svojega posla — kaže krilato pero z dvema trakovoma in latinskim napisom „revizor". * Kake vžigalice kupujete? To naj vpraša vsak naš somišljenik svojega prijatelja, vsaka naša somiš-ljenica svojo prijateljico. Naše vžigalice so one, ki kažejo na ovitku pod lipovim perjem dve bratski roki, ki držita slovensko zastavo, in ki imajo napis: V korist obmejnim Slovencem. Samo te vžigalice povsod zahtevajte in kupujte! Naše gospodinje, ali imate v svojih kuhinjah povsod to vžigalice?! Ako jih nimate, takoj jih kupite! S tem koristite tudi našemu delu pri rešitvi onih slovenskih bratov, ki jih hoče tujec na meji potujčiti. Kupujte pri onih trgovcih, ki imajo naše vžigalice! Doslej smo bili vse premalo odločni po zahtevi po naših vžigalicah. Odslej naj bo to drugače! Naročila sprejema „Gospodarska zveza" v Ljubljani. Trgovcem izrežite to notico iz našega lista, in jim povejte: Naročila izpod originalnih zabojev po 50 zavitkov ali 5000 škatljic se izvršuje samo proti povzetju. Naročniki originalnih zabojev, ki žele vžigalice na poznejše plačilo, se prosijo, da navedejo takoj pri naročitvi svoje reference. Obenem se vsi naročniki naprošajo, da natančno označijo zadnjo pošto in železniško postajo. — Torej v vse naše domove naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem! * V kakšnem znamenju se je Ciril-Metodova družba poliberalila. Liberalci, ki imajo glede nekaterih reči jako kratek spomin, so zadnje dni po svojih listih pisali, da se liberalci niso družbe zato polastili, da jo vsužnijo v svoje „svobodomiselne" namene, marveč le zato, ker „klerikalci niso hoteli v družbi delati". To grdo laž je treba temeljito pobiti. Celo leto pred skupščino v Bohinju sta „Omladina", „Narod" in „Tovariš" pisala, da se mora družba „reformirati" v „posvetnem" smislu", „Omladina" je naravnost rekla, da se mora „laicizirati po francoskem vzoru", in „Tovariš" je avgusta 1907 naravnost zapisal: „Vun šolske sestre iz družbinih šol; nastavljajo naj se samo moške, napredne, prosvetljene, vsakih predsodkov proste učne moči! Tem učiteljem naj se izro-če v roke še gospodarska podjetja, društva, hranilnice itd." — Na skupščini sami pa so vpili: „Požeg-nanih oseb nobenih v odbor!" Profesor Majcen je, ko je eden priporočal slogo, vpil: „Rimske sloge nočemo!" Slavni narodnjak Rostoliar pa je kričal na Grafenauerja, češ, da služi „malopridnim, klerikalnim namenom". O „Edinosti" piše „Slovenec", da je tedaj molčala, dočim sedaj kriči, kakor fazanova kokoš. „O-mladina" je v 4. številki, 1. 1907. pisala tako-le glede družbe: „Odpraviti se morajo nunski internati," in ker družba sv. Cirila in Metoda v.1 prvi vrsti poudarja vzgojo na narodnem in katoliškem temelju, „je času primerna izprememba pravil nujno potrebna, zakaj to ne gre dalje, da bi se vzgajali potom družbe sv. Cirila in Metoda le dobri habsburgovci in katoličani!" Tako ste takrat pisali, in v tem znamenju naskočili družbo! Sol pa zato niste „po francoskem vzoru palaicizirali", ker branijo to državni zakoni, in ker ste izprevideli, da bi se nai podlagi verskega paragrafa v družbinih pravilih dal vjeti še marsikateri kalin na liberalno družbino limanico. Cesar pa v šolah še niste izvedli, to poizkušajo v podružnicah, francoski duh pa veje danes v vsi družbi, ki ste jo tudi v znamenju francoskega duha dobili v svoje roke! Liberalni ciril-metodisti, roke stran od našega ljudstva! Tako poroča „Slovenec". Liberalna Zadružna zveza v Celju je v groznih škripcih, ker jo je zapustilo mnogo članic, mnogo jo bode pa še zapustilo. Pa gospod Stibler si ve pomagati. Sedaj je preustrojil. socialni odsek zveze liberalnih učiteljev v zadrugo. Kak namen bo ta zadruga imela, ve le Stibler sam, glavno je le, da dobi umirajoča Zadružna zveza v Celju jedno novo članico in lahko izkaže v prošnji za podporo mnogo članic. V kratkem pričakujemo preustrojitev vseh liberalnih omizij v Celju v zadruge. Mogoče se preustro-jijo tudi podružnice Ciril-Metodove družbe v zadruge in liberalna Zadružna zveza v Celju bo rešena. * „Sudmarka4* in njeno raznarodovalno delo. Letno poročilo Sudmarke za leto 1909. je izšlo. Dohodkov je imela 471.876 K 90 vin. (458.544 K leta 1908.), h čemur se mora prišteti še nedoločen dohodek od loterije, okroglo 85.000 K. Članarina je narastla od 100.512 K na 129.1US K, dohodki iz nabiralnikov so poskočili od 28.706 K na 42.318 K, prodaja raznin izdelkov se je zvišala od 24.597 K na 40.255 K, dobička od užigalic pa od 14.738 K na 18.762 K. Izdatkov je bilo 451.114 IC, za 600 K manj kot leta 1908. Za naseljevanje se je izdalo 159.431 K 45 vin., leta 1908. 190 tisoč 529 K 47 vin. Leta 1909 se je ustanovilo 115 novih podružnic, vseh članov pa ima Siidmarka okroglo 71.000. * Knjižnica S. K. S. Z. je zopet redni; odprta vsaki dan od 4. do 6. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih pa ocl 10. do 11. ure predpoldne. Knjižnica ima na razpolago najboljše spise slovenske književnosti. - Nahaja se v Koroški ulici štev. 5. Za obmejne Slovence je poslal deželni poslanec in župan gospod Meško, ker se ni mogel udeležiti tečaja za župane, 3 K. 1600 obrabljenih poštnih znamk je poslal za sklad obmejnih Slovencev vrlo delujoči obrambni odsek Dekliške zveze v Smartnem pri Velenju. Živele vrle Slovenke! * Za šentlljski dom so darovali tfohorjsni v Gotovljah 2f K 60 v. * Za dijaško kuhinjo v Maribora bo darovali elfdcči p. n. dobrotniki in dibrntnir«; Gostje na gostiji Frani, in Jožefe L<-inik v Star novivasi (nabral druifc Fr. Rožman) 10 K, posojilnica v Framn 30 K, Weixl Jožef, žopnik za kruh b». Antona 6 K, prsojilnira pri 3v. Jurju ob Ščavnici 10 K Vsem dobrotnikom in dobrotoicam stotero „Bog plati" in veselo Alelujol » Mariborski okra]. m Zamenjana mrliča. V mariborski bolnišnici je pred nekaj dnevi umrl nek bolnik. Nečak umrlega je odredil vse potrebno, da se položi strica v mrtvašnici na lep, okrašen mrtvaški oder. Ko je pa prišel nečak v mrtvašnico, je ves presenečen opazil v svoji žalosti, da se je stric znatno spremenil. Okoli mrtvaškega odra pa je slalo precej viničarjev veleposestnika pl. Twickla, ki so hvalili svojega gospodarja, ki je kupil ubogemu viničarju popolnoma novo obleko, in mu preskrbel tako lep mrtvaški oder. In res je bil ubogi viničar oblečen v tujo obleko in položen na okrašeni mrtvaški oder, ki je bil namenjen omenjenemu stricu. Nečak, ki je spoznal pomoto, je tekel takoj v pogrebni zavod v bolnišnico. Na obeh kraji: niso ničesar vedeli o pomoti, dokler jim ni razjasnil nečak zadevo. Mrtveca se sicer nista zmenila za zamenjavo, ampak živim ni bilo vseeno. Zamenjanega viničarja so hitro dvignili z lepega mrtvaškega odra in oblekli v njegovo revno obleko, in tako se je tudi zgodilo, da ga niso peljali v lepem steklenem vozu na pokopališče," ampak v navadnem lesenem, ki je določen za reveže, med tem, ko se je peljal stric z vsemi dostojnostmi. Kakor se čuje, je pl. Twickel, izjavil takoj, ko je izvedel o zadevi, da ne plača za viničarja stroškov, ko je ležal pomotoma na lepem mrtvaškem odru. Menda tudi ne bo nihče zahteval odškod-ijune. m Hoče. Kmečka hranilnica in posojilnica za celo hočko župnijo se je osnovala v nedeljo, dne 20. marca ob velikanski udeležbi najboljših, najpoštenej-šili in najbogatejših mož iz cele obsežne župnije. Do 70 krepkih slovensko narodnih posestnikov je poslušalo izvrstno predavanje g. nadrevizorja VI. Pušenja-ka. Svoj pristop je javilo k novi posojilnici že črez 40 najbogatejših posestnikov, ki so nam porok, da bo nova kmečka hranilnica in posojilnica malo drugačna, kakor nasprotna nemškutarska, o kateri bomo še pri priliki govorili. Slovenski narodni Hočani se bomo gotovo vsi združili v novi „Kmečki posojilnici in hranilnici" sebi in svojim sosedom — v čast in korist. m Hoče. Vstajenja na velikonočno; soboto se vsled upliva g. nadučit. Gattija in drugih takih ljudi hočka požarna brarnba ne bode korporativno udeležila. Istotako tudi razvanjska ne; Gatti jim je prepovedal. Da se dajo od teh ljudi, ki jim cerkev ni po sodu, tudi dobri ljudje tako strahovati, je že smešno. Hočani, letos se je iz občinske kase plačalo 900 K za hočko požarno brambo; to ste plačali vsi, daste pase komandirati od — Gatti-ja, Modra in Stanitza!! m Hoče pri Mariboru. Umrla je tukaj dne 18. t. m. vzgledna dobra in verna slovenska žena Marija Vernik v starosti 71 let. Bila je od vseh ljubljena in spoštovana, kar je pričal veličasten pogreb, di se je vršil zadnji ponedeljek. Za njo žalujejo mnogoštevilni sorodniki in vsi župljani. Naj v miru počiva po svojem dolgem trpljenja polnem življenju. m Frani. Tukaj se vrši v sredo po Veliki noči, dne 30. sušca t. 1. velik živinski sejem. Ker je pričakovati mnogo kupcev, naj priženejo posestniki obilo lepe živine na ta sejem. m Hotinjavas. Gasilno društvo je na svojem občnem zboru dne 27. februarja 1910 častitega gosp. župnika in duh. svet. Franca Hirti v Slivnici, in drž. in dež. poslanca in župana občine Orehovas gospoda. Franca Pišek, ustanovitelja požarne brambe, zaradi nevenljivih zaslug kot redna in podporna uda društva imenovalo svojim častnim članom. m Jarenina dobiva vedno bolj narodno lice. Sa-monemški napis na Krambergerjevi trgovini je izginil, ter se nadomestil z lepim slovenskim. Ornikova gostilna ima zadnji čas naročenega tudi „Slovenskega Gospodarja". Tako je prav! Obrtnike, ki so v resnici naši, bomo tudi vedno radi podpirali. m Jarenina. Zelo neljubo je presenetil zadnji naš dopis prizadete kroge. V pomirjenje pa jim zopet povemo, da jim ne delamo krivico. Je že res, da si moramo šteti v čast, da imamo še vsaj take, lahko rečemo, dobre gostilničarje. Vendar pa naj oni tudi dobro premislijo, če ju to prav in hvalevredno, če se med svetim opravilom daje tudi takim ljudem pijača, o katerih se zagotovo ve, da še niso zadostili svoji nedeljski dolžnosti. Ce bo postalo naše ljudstvo brezbrižno za cerkev vsled popivanja med službo božjo, gotovo nobeden izmed gostilničarjev ne bo rad prevzel odgovornosti nase. Zato se pa pokažite v tem o-ziru kot pravi možje, to bo edino vam v čast, našemu ljudstvu pa v največji blagor. m Negova., Naš priljubljeni gospod nadučitelj ie obhajal 19. t. m. 301etnico svojega učiteljovanja. Šolska mladina mu je zapela ob tej priliki par lepil' pesmi, in mu poklonila v dar krasne cvetlice. Bog živi še mnogo let našega vrlega nadučitelja. m Sv. Lovrcnc nad Mariborom. Veliko se dandanes piše o zenici kmetije, naših gozdih, o njih koristili in ugodnem uplivu na podnebje. Priporoča se vsa skrb za obstoječe gozde, kakor tudi pogozdovanje goličav. Veliko se je storilo v temoziru že po drugih krajih, pa tudi mi Lovrenčani nismo zaostali, in posebno zadnja leta posvetili vso skrb našim gozdovom. Pomisliti je treba le, koliko so stale vse te najboljše in najmodernejše žage, ki so se v zadnjem času postavile, med temi celo dve parni žagi. Imamo tudi kovača, ki naredi sekiro, da kar sama ob sebi skoči v les, in ravno tako izbornega strokovnjaka za iz-sekanje in popravo ročnih žag. In vse to velja našim gozdom. Kaj hočemo storiti še več? Goličave pogozdovati pa pri nas dosedaj ni bilo mogoče, ker nepotrebnih sploh nismo imeli. Zato pa jih moramo narediti. In tega smo se lotili prav pridno. V veliki množini sekamo les in ga vozimo iz gozdov tako, da še niti cest, ki izgledajo tu pa tam kakor posušeni hudourniki, nimamo časa popraviti. Da se je po vztrajnem delu že precej posrečilo, se opazi takoj, če se pogleda iz trga v nasproti ležečo občino Rudečbreg. Pred par leti z ošabnim gozdom obraščeni hribi mole zdaj ponižno svoja rujava rebra kvišku ter spominjajo nekoliko na slavni kras, pač nekaj posebnega na zelenem Pohorju. So pa tudi hribi, ki so morda več stoletij nosili ogromno težo gozda, v resnici potrebni, da se nekoliko odpočijejo. Akoravno pa se spravi velika množina lesa, se vendar ni bati, da bi ne mogli svojega blaga spečati, kakor to tožijo n. pr. vinogradniki. Le to se mi zdi čudno, da lesni trgovci, ki les kupijo, prav dobro živijo, in si nakupičijo v kratkem času veliko premoženje; pri kmetu pa, ki les v svojem seka in prodaja, pa je, kakor se da soditi po zmi-raj redkejših samostojnih posestvih, menda, ravno narobe, Pri tem se res človeku čelo zmrači, če pomisli, kaj bo z bližnjo bodočnostjo. Kmečke vrste zmiraj redkejše, kos za kosom naše zemlje prehaja v tujo last, med ljudstvom, posebno med mladino, pa zmirommanj veselja do kmečkega stanu. Ali bi sel ne dalo to pre-drugačiti? Kaj, ko bi se oklenili bolj naše domače hranilnice in posojilnice, ki, kakor se sliši, zelo dobro napreduje, zraven pa začeli resno in trezno misliti na lesno zadrugo, katera bi bila za naš kraj v gospodarskem in narodnem oziru velikega pomena. ptujski okra]. p Ptu,!. Cestarji ptujskega okrajnega zastopa dobivajo kar vprek „Štajerca", in sicer tudi taki, ki ga niso nikoli naročili in ga ne marajo citati. Vprašam je, kdo ga jim naročuje, ali Ornig, ali okrajni zastop. Javno pozivljemo slovenske zastopnike okrajnega zastopa, da vprašajo Orniga, zakaj ta grdi svoj list vsiljuje ubogim cf&tarjem, in kdo ga jim plača. Ornig, pokažite ljubezen do ubogih ljudi rajši na drug način, kot s tem listom. — Ornigu je jako ljubo, če mu kdo reče, da je veliko storil za ceste, in nemšku-tarji ga seveda ravno zaradi tega slikajo kot velikega prijatelja ¡kmetov. Pa o njegovi ljubezni imajo kmetje drugačne pojme. Naj pove Ornig, po čem je pred nekaterimi leti plačeval kilo pšenice, in po čem je prodajal kilo pšeničnih otrobov. Iz tega je jasna vsa njegova ljubezen. — Najbolj nemčujoč urad na Ptuju je c. kr. okrajno sodišče. Od tam se ne dobi slovenska beseda. Stranke pridejo dostikrat v zadrego, ker dobivajo le nemška vabila, a jih ne razumejo, ter morajo iti dostikrat od hišo do hiše, da jim kdo raztol-mači, kaj je na vabilu zapisano. Dobro bi bilo, da bi ljudje zavrnili vsa taka vabila, ker jih ne razumejo. Gospodje pri sodniji, dajte si že enkrat dopovedati, da ste vi radi ljudstva tukaj, in ne ljudstvo radi vas. — Drevje v ptujski okolici je po solnčnih krajih že zelo odgnalo. Ce bi prišel mraz, bi se bilo bati hude po-zebe! Bog nas je varuj! p Sv. Urban. Cujte, čujte, kaj je storil naš hudomušni g. župnik naši slavni inteligenci ob priliki pogreba umrlega g. profesorja Zelenika! Vsem liberalnim gospodom je brke na eni strani poškrtal, da sedaj s pohabljeno in skaženo brado nekaj, nerazumljivega v svet mrgotajo; vsem liberalnim damam je u-metne frizure na glavi razvezal, da sedaj z razku-štranimi glavami nevoljno otresajo; vzel je dolgi svedrič iz žepa ter hotel na njih glavah navrtati primerno luknjo za nastavo „Nurnberger-trahtarja", skozi katerega bi se jim naj prava pamet vlila za pravo razumevanje božje b'esede. Take in še mnogo hujše reči si je moral misliti o našem g. župniku v-sak pameten bralec, ko je čital pred kratkim časom \ „Narodnem Dnevniku" oni dolgovezni, ali še bolje rečeno, piskrovezni dopis od Sv. Urbana, kjer je neznani inteligentni dopisnik luč svoje inteligence, to je razumnosti, hotel na svečnik postaviti; a pred nami kmeti se je njegova razumnost skrila še v temnejši kotiček pod mernik. „Robato napadati," „zlorabljati naša čustva," in, kakor se že druge fraze ali prazne besede liberalcev glasijo — vse to je lahko pisati, ker je papir silno potrpežljiv, a v čem so ti napadi obstali, katere žaljive besede je izrekel n. župnik proti inteligenci (urbanski?), o tem pa pošteni dopisnik libe-ralno-modro molči, ker nič ne ve. Da bi vsaj z dvema besedama razložil ta napad, za to se v svoji preinte-ligentnosti menda zdi prevzvišenega, zato pa je podpisani v svoji neinteligentnosti mu priskočil na pomoč ter v začetnih smešnih stavkih tukaj spopolnil, kar je opustila njegova visokost. Da pa si vsaj nekoliko razložimo, v čem se je čutilo naše velerazumništvo napadeno od g. župnika, oživimo si malo svoj spomin, in spomnili se bomo, da je g. župnik pri naštevanju rajnih vrlin pokojnikovih omenil tudi njegovo vernost, akoravno se učeča mladina pride v dotiko z raznimi slabimi knjigami in časniki, in tako lahko pride ob svojo vero. Ako so te njegove besede nekatere tako spekle — in najbrže bo tako — tedaj izjavljamo mi kmetje, da niso bile robate besede govornikove, temveč robata in kosmata ušesa in srca dotičnih veleraz-umnikov. Eden izmed neinteligentov. p Plešivec. Dne 10. t. m, umrl je nagle smrti fil let star viničar Mihael Meznarič. V torek, dne 15. bil jo še zdrav na semnju v Ljutomeru. Kupil si je motiko, in je z isto popoldan istega dne še do 3. ure kopal v goricah. Trpel jo že več let na neki na zunaj nepoznani kronični bolezni, in ko je ob 3. uri občutil slabost svoje bolezni, podal se je v hišo, in je že drugi dan ob %12. uri, previden s sv. zakramenti, izdah-nil vpričo svoje žene svojo blago dušo. — Jok in krik njegovih dobrih otrok in blage žene bil je pretresljiv. Mlajši dve hčeri sta opazili, ko sta prišli iz šole, v svojo nepopisno grozo, blagega očeta na mrtvaškem odru. Rajni Meznarič je bil viničar ne le po imenu, marveč vesten, spreten in ubogljiv delavec strogo katoliškega prepričanja, in vzor viničarjev cele okolice, kateremu z žalostnim srcem in solznih oči kliče zadnje slovo: „Na svidenje nad zvezdami," njegov oskrbnik V. Habjanič. p Borovci pri Ptuju. Franc Lah, posestnik v Borovcih, nas prosi, naj poročamo, da ni on z nožem vrezal Blaža Veselica, kakor smo poročali v zadnji številki, temveč tla se je Blaž Veselič sam v pijanosti na glavi pobil. p Svetinje. Odlikovan v bolniški postelji je bil v nedeljo, dne 20. t. m. naš velezaslužni cerkovnik (mežnar) Lovro Voršič. Slovesen prizor bil je zares do solz ganlji\> Ko pr;dejo č. g. župnik v spremstvu treh županov in svetovalcev po dovršenem cerkvenem opravilu v hišo odlikovanca, bil je vidno iznenaden. S težavo je vzdignil glavo in ponudil mrzlo koščeno roko došlim. v pozdrav. Nato so mu č. g. župnik prebrali slavnostno škofijsko pismo, ki z veliko pohvalo omenja njegovo štiridesetletno zvesto cerkovniško službo, in vzorno življenje strogo katoliškega možav Potem so mu podelili častno kolajno s pripombo, da mu v. vsemi dobrimi farani želijo še zopet zdravja in veselja nad tem pomenljivim dogodkom, ki naj bi mu o-blažil zadnje dneve trudapolnega življenja. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Okoli 200 mož in mladeničev se je sešlo 19. t. m. v hiši g. Zimič-a. Poročal je najprej deželni poslanec in domačin g. Ant. Meško o delovanju slovenskih poslancev v zadnjem zasedanju štajerskega deželnega zbora. V kratkih, a jedrnatih besedah je popisal krivično in brezobzirno postopanje nemške večine v deželnem, zboru napram slovenskemu ljudstvu. Zadnji čas je bil torej, da so se naši zastopniki možato uprli in odločno ustavili nemškemu napuhu, ter ga, s pomočjo modre, dobro premišljene obstrukcije potrli. Vsi zborovalci so z vidno pazljivostjo sledili zanimivim izvajanjem gospoda poslanca. Enoglasno se je g. Meškotu in vsem poslancem Kmečke zveze izreklo popolno zaupanje. Splošna je bila zahteva, naj slovenski poslanci vstrajajo na začrtanem potu, naj niti za las ne odnehajo, dokler ne dobe Slovenci pravic, katere jim gredo. Nadalje je isti g. poslanec kot predsednik kat. političnega društva za ormoški okraj poročal o delovanju tega društva v preteklem društvenem letu. Volil se je tučli novi odbor, in sprejelo več novih udov. p Občina Gradišča v Halozah je razpisala nove volitve. S starim liberalnim županom so vsi nezadovoljni. Krščanski volilci na noge! Ženske ne dajte vsakemu svoja pooblastila! p Pri Sv. Bolfenku pri Središču se bo obhajal sv. misijon od 2. do 10. aprila. Misijonarji od sv. Jožefa pri Celju: gg. Fr, Kitak, Krivec in Zdravljič. Ljutomerski okra]. 1 Mala nedelja. Ko pregledavam predale zadnjega „Slovenskega Gospodarja", se jako čudim, da iz celega ljutomerskega okraja ni niti ene notice zabeležene. Ali so nam peresa zarujavela, ali se je črnilo posušilo? Kje pa je naš?mojster Brijač? Morda se jo zadnjikrat pogače preobjedel, in ga zdaj mrzlica tresa Spije naj čašico vročega čaja, pa mu bo odleglo;1 potem pa le čvrsto na delo. Juršenskim fantom se je zadnjikrat zavoljo temnih hiš in mrzlih peči izognil, pa od tistega časa je bilo že zadosti jasnih in toplih dni, pa le še zmirom v svojem zapečku dremlje. Med tem se je zgodilo, da sta šla zadnje dni dva izmed teh renegatov, dva brkasta in muštacasta k sv. Jožefu nad Celjem na sv. misijon. Pa to bode bržkone samo krinka, pod katero onadva ložjel svojega maršala obiščeta, da še enkrat skupno zapojejo ono divno pesem o Logarovcdi in o tistih tihih nočeh, ko je naš veliki pesnik tam roso otepal in v Moravče „biks" vozil. „Narodni List" ima jetiko. Ce zna kdo za kako gotovo zdravilo, naj ga v prihodnjem našem listu blatni i objaviti. i Velikuiisin požar v Berkovcih. Neki peklenski hudobnež v Berkovcih samih ali iz okolice ne more dati miru; najbrž je storil v svojem vražjem srcu sklep, da hoče Berkovce popolnoma* uničiti. Od lanske jeseni sem pa do 15. marca letos so pogoreli že štirje posestniki. Ogenj je bil vsakokrat očividno nastavljen. Tudi vmes med temi požari so našli ljudje večkrat prav satansko zvito nastavljene gorljive reči poleg goreče sveče itd., pa vsakokrat so izbruh ognja preprečili. Drugače je bilo v torek zvečer dne 15. t. m. okoli 9. ure. Takrat je hudobijami pomagal precej močan veter. V par minutah je bilo v plamenu 11 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Ker je bilo v-se suho, je divjal ogenj z nepopisno besnostjo. Ljudje, ki so se bili ravnokar že po večini zazibali v spanje, so prestrašeni poskakali iz postelj, ter komaj in komaj rešili golo življenje in.—glave „svojih dragih", to je otrok in starčkov. Pomagati prvi čas skoraj ni bilo mogoče. Zgorelo je dosti živine: v konj, govedi svinj, zlasti pa perutnine. Ker so bila poslopja kme- tov večinoma lesena, zgorelo je vse malone do zemlje, tako da se marsikje niti ne pozna drugo, kakor ostanek peči od prejšnjega stanovanja. Zgorela je pomilovanja vrednim prebivalcem vsa obleka, zaloga živeža, krme in celo denar. Ves prizor, zlasti pa, obupno plakanje, vpitje goreče živine, prasket ognja in pokanje tramovja — pretresalo je človeku mozeg in kosti. Gasilci so prihiteli od vseh strani ter pridno delali, da so vsaj omejili požar. Hvala jim! Vse graje pa so vredni oni, ki pridejo k taki nesreči prodajat samo zijala, posebno pa oni, ki iščejo prilike, da bi kradli. Tak človek mora imeti res zverinsko srce. Do jutra je uničeval požar, kar so si s trudom in trdimi žulji pripravili ubogi Berkovci v mnogih letih. Vzhajajoče solnce je posvetilo na kup pepela m razvalin; po teh žalostnih razvalinah pa so tavali se pred 12 urami srečni, sedaj obupa polni, pol nagi, izmučeni in gladni prebivalci pogorelih hiš. Vrhu tega nastavlja hudobnež še pisma, v katerih grozi, da, bo ostalih 6 hiš skunl na Veliko noč — za kres. A večna pravica -doseže tudi njega! - Uboge prebivalce čakajo pač žalostni prazniki! In kaj je naša krščanska dolžnost sosedov in okoličanov? Izkažimo jim u-smiljeno srce po naukih našega Izveličarja, ki je u-čil ljubezen do Boga in bližnjega kot najvišjo zapoved. Pomagajmo jim posamezni in cele občine, oziroma župnije, z obleko, živežem in lesom. Pomnimo pa pregovor: Kdor hitro da, ta da dvakrat! To ni samo naša človeška in krščanska sveta dolžnost, temveč v prvi vrsti bogoslužno delo. Daruj torej vsakdo, kolikor mu je le mogoče! In pri tem si misli: Kako potreben bi bil take pomoči jaz sam, ako bi bil v enaki nesreči! 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Posojilnica pri Sv. Juriju ob Sčavnici je imela v preteklem letu prejemkov 82.707 K 8G vin., izdatkov 79.365 K 56 vin., torej denarnega prometal62.073 K 42 vin. Hranilnih vlog pa je imela koncem leta 122.411 K 83 vin., posojil pa 102.200 K; torej ima 20.211 K več vlog< kakor posojil. Toliko v pojasnilo tistim, ki gledajo z nezaupanjem naš domači zavod. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Mislim, da bi ne bilo odveč, ako zahtevamo od naših trgovcev dvojezične tiskovine. Med tem, ko ima iinančna straža dvojezične zglasilne bolete, imajo naši trgovci samo nemške napovedi. Obenem bi se naj spomnili na vžigalice v korist obmejnim Slovencem. 1 Vem]. Tak. presto", požarno drnštco prired; na Vuzmeni pordeljek v tr, stilni gosp. Rozmana tombolo ia sictr zvečer ob pni 8. ori kot nadaljevanje cz. prosto zabavo po ve*elui tuk. tralnega druifa, 1 Veržej. Bralno društvo pviredi de Vazami pondel]ek v š>l-■skih prostorih veselit o s siedečim vsnorodom: I „Požigalčeva hči", Resna, igra v 5. deji-Djib. II. Potp. III Prosta zabava v g -st. gosp. Rožmana. Začetek po vcdernionh. Slov&njgraški okraj. s Skale pri Velenju. Podpisana knjižničarja bralnega društva v Skalah, ki sva preteklo leto izposodila 440 knjig, četudi je nekdo v „Slovenskem Gospodarju" trdil, da je društvo spalo, naznanjava, da še izposojujeva društvene knjige vsako nedeljo in vsak praznik tako dolgo, dokler se ne skliče občni zbor in se ne izvolita nova knjižničarja. — Ivan Za-košek, knjižničar; Jožel Plazi, namestnik. s Na Suti priredi v tamošnji slovenski soli družbe sv. Cirila in Metoda bralno društvo pri Sv. Primožu na velikonočni ponedeljek ob treh popoldne veselico s poučnim govoror, deklamaiijam: in tambu-ranjem. Uprisori se tudi veseloigra „Trije tički*. Nastpijo sami domači fantje in dekleta. Pričakujemo obile udeležbe zlasti okoličanov od S j. Primoža, Sv. Jernej, Sv. treh Kraljev, iz Gortine in Pernic. Konjiški okraj. k Konjice. Dno 19. t. m. se je vršil 39. občni :zbor katoliškega političnega, društva v Konjicah. Pod spretnim vodstvom predsednika, Franca Napotnik s Tepanjskega vrha izvršuje društvo svojo nalogo, ter je njegova ne mala zasluga, da stoji velika večina konjiškega okraja zveste na strani Slovenske kmečke zveze. Poročilo tajnika in blagajnika se je soglasno odobrilo. Volitev se je vršila vsklikoma, ter so na predlog kmeta Ignacija Kuk iz Zgornje Pristove bili izvoljeni vsi prejšnji odborniki. Nato sta pa prepričevalno in stvarno govorila med splošnim pritrjevanjem državna in deželna poslanca Fr., Pišek in dr. Benkovič. Prvi je govoril o različnih davkih, zlasti o novem vinskem davku, drugi pa o slovanski in slovenski politiki v državnem in deželnem zboru. Zboro-valci so soglasno izrekli zaupanje poslancem S. K. Z., ter sklenili proti vinskemu davku sledečo resolucijo: Nad 150 vinogradnikov, zbranih na političnem shodu v Konjicah, dne 19. sušca 1910, kar na/odločnejše protestira proti nameravanemu davku na vino. Nadalje zbrani kmetje iz Konjic, Tepanj, Prihove, Ca-draraa, Zreč, Žič, Oplotnice in drugih občin Konjiškega okraja kar najodločnejše protestirajo proti sa-monemškim napisom na kažipotih, katere hoče postaviti konjiški okrajni zastop ob okrajnih cestah. — Slednjič smo se navduševali za rabo slovenščine pri vseh uradih v javnih in zasebnih zadevah. Nato se je zaključilo približno dve uri trajajoče lepo uspelo zborovanje. k Tepanjc» Svarimo okrajni zastop, da naj vendar ne izpelje svoje namere s samonemškimi napisi na kažipotnih deskah. No izzivajte! Ne pozabite na Št. Ilj! Celjski okraj. c Terno je zadel v Celju neki kmetič iz okolice. Dobil je nekaj sto kron. Naročil si je takoj voz, in se je z viržinko v ustih „nobel" odpeljal. c Lokavec pri Rimskih toplicah. Grozna nesreča je zadela dne 18. t. m. ugledno rodbino ločkega župana Petra Blatnika, Kakor jih gre več od tukaj, tako sta šla tudi dva njegova sinova pred tednom v Št. Janž na Kranjsko k drvarjem. Dne 18. t. m. ob 8. uri zjutraj sta omenjena dva brata podirala neko drevo, katero pa je padlo na nasprotno stran, in pri tem ubilo 211etnega Antona Blatnik. Bil je pri priči mrtev. Nikdo ne ve, kje ga čaka smrt. Sel je za zaslužkom, a našel smrt. Ugledni in žalujoči rodbini iskreno sožalje. c Kat. polit, društvo za Laški okraj ima občni zbor na veliki ponedeljek, to je 28. marca ob 3. uri popoldan v gostilni g. Sketa v Rimskih Toplicah. c Nova cerkev. Pridno se oglašajo kupci za starim vinom. Prodalo se ga je več hI po 48 vin. Pridela se v novocerkovški župniji veliko prav izvrstne kapljice, posebno v gornjem delu, pri Socki. Žal, da je to vino še vse premalo znano. Novih nasadov tu še ni veliko. o Nova cerkev. Tukajšnji rojak Franc Smre-kar, železniški strojevodja v Doboju, Bosna, se je 5. t. m. tako nesrečno opekel, da je 10. marca v Bosni v neki bolnišnici umrl. Razpočila se je strojna cev. Bodi mu žemljica lahka! c Nova, cerkev. lSletni sin posestnika na Vodeja-kovem. se je pred par meseci podal na Nemško v neki rudokop. Pred dvema dnevoma se je pa izvedelo, da je dotični mladenič že mrtev. Kos zemlje mu je priletelo v trebuh, in ga smrtno ranilo. N. v m. p.! c Mozirje. Minula je huda zima, za njo je pri-romala vesela spomlad. Vsa narava se vzbuja od zimskega spanja. Tudi naš tajnik Slov. kat. izobraževalnega društva se je zbudil iz spanja po dolgi zimi, da vam, dragi čitatelji, kaj poroča. Marsikdo si bo mislil, da je naše katoliško izobraževalno društvo že zaspalo, ker tajnik že tako dolgo ni nič pisal, ali pri tem bi se zelo motil, kajti naše društvo jako dobro napreduje. Udov šteje že nad 150, knjig ima 225, ki jih udje prav pridno čitajo. Časnikov ima naročenih: 8 iztisov „Slovenskega Gospodarja", 5 „Naših Domov", 5 „Domoljubov", 5 „Bogoljubov", 1 „Stražo", 1 „Mir", 2 „Mladosti", 2 „Kmetovalca", 1 „Zlata Doba", 1 „Zarja",! „Naša Moč" in 1 „Občinska uprava". Torej v-seh skupaj 33 iztisov. Udje, le korajžno naprej, pridno čitajte in pridobite še več novih udov, da bo društvo še bolj napredovalo. Odbor bo pa skrbel, da bodo imeli udje vedno dovolj novega in lepega berila. Vam udom pa srčni pozdrav in vesele velikonočne praznike vošči tajnik. c Mozirska okolica. Dne 20. t. m. našli so v hosti pri Ljubiji obešenega delavca Marka Bezjak. Samoumora je kriva neozdravljiva bolezen in pijača. c Mozirska okolica. V tukajšnji občini so dobili prebivalci precejšnjo podporo v senu, slami in koruzi, dobilo se bode tudi travno seme in solni odpadki, s čemur bode kmetom veliko pomagano. — Kljub temu, da nekateri liberalci ne priznajo, gre hvala za podporo vrlim poslancem S. Iv. Z., kateri so izposlovali podporo od države. — Zahvala za požrtvovalno delo in trud gre tudi tukajšnjemu vodju c. kr. pol. eksp. g. Dor. Holu in g. Zolgarju, katera sta podporo sama delila med tukajšnje prebivalce. c Gornjigrad. Na Belo nedeljo, dne 4. aprila po večernicah bo v sobi izobraževalnega društva občni' zbor izobraževalnega društva. Pri tej priliki bo predaval mladenič Jožef Jošt o izobrazbi in organizaciji. Člani in prijatelji društva, pridite mnogoštevilno! c Gornjigrad. Na Marijin praznik dne 4. aprila bo v sobi izobraževalnega društva ob 3. uri pop. občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice. Pridite člani in pristaši, da boste slišali poročilo o tem pro-"evitajočem zavodu. Rečica ob Savinji. Tukajšno izobraževalno društvo priredi na praznik M. B. dne 4. aprila 1910 popoldne ob Vi4. uri veselico združeno z gledališko predstavo v prostorih gospoda Jožefa Stiglica s sledečim sporedom:,' 1. Pozdrav. 2. Uprizori se igra: „Crevljar." 3. Govori, petje, šaljivi nastopi in srečo-lov. Ves dohodek se obrne za nakup poučnih knjig, torej ljudstvu v pouk in zabavo. Iz prijaznosti sodeluje cenjeni tamburaški zbor sosednjega bratskega društva v Mozirju. Sosedna društva se naj blagovolijo pri svojih prireditvah na dan naše prireditve o-zirati. — Odbor. Rečica ob Savinji. (Velikonoč, spomin zmage, veličanstva in vstajenja poveličevala bo pri sprevodu polnoštevilna veleslavna šoštanjska godba, Vse v čast in slavo božjo iz prave, nesebične ljubezni do Vse-vladarja. c Petrovče. Pri občinskih volitvah dne 14. in 15. marca t. 1. so pri nas na vsej črti zmagali pristaši Kmečke zveze. Ohranili smo si občino kljub groznemu pritisku od strani liberalnih mogotcev. Ernest se ie hvalil,-da ima II. razred že v žepu, I. razred približno njegov, zavoljo IIT. razreda pa tudi ni veliko skrbi. Naši pristaši so bili pa vendar tako predrzni, dfi. so vse razrede za se obdržali; tudi iz žepa je nxv ral Ernest volilni razred oddati. Ta mož pri nas nima sreče, temveč vsikdar smolo, kakor se obrača s svojo politiko. Lukač si je vzel za vzgled ogrskega ministra istega imena, in njegov napor za sestavo ministrstva. Trudil se je sestaviti občinski odbor v občini Vel. Pirešica in v Petrovčah po svoji želji. Toda vse zaman, čeprav se je veliko trudil, dan in noč za vsako občino, ter je po 14 dni potoval iz kraja v kraj. Par dni pred volitvijo so naši zagrizeni liberalci napeli zadnjo moč po svojih slovenskih celjskih časnikih s hujskanjem, obrekovanjem in lažmi zoper dosedanjega župana, blagajnika in zoper Fridriha. Dr. Ivukovec se je potrudil tudi v Liboje, poučevat naše volilce, in napadat dosedanje občinsko gospodarstvo v Petrovčah. Na dan volitve so prišli iz Žalca misijonski demonstranti v Petrovče, kazat svojo naprednost. — Sedaj naši liberalci od žalosti in sramote ne vedo, kako se tolažiti. Izmislili so si neko pristno liberalno sredstvo: dali so po noči hiše naših pristašev z neko barvo zamazati. Tudi naprednost! Na hujskanja, obrekovanja in laži od strani liberalnih na-prednjakov zoper naše delavne može je najboljši odgovor: slavna zmaga pristašev Kmečke zveze pri občinskih volitvah v Petrovčah. c Šmarje pri Jelšah. Volitve so razpisane! V občini okolica Šmarje se bode vendar enkrat volilo! Sedaj pa vsi na noge! III. razred voli dne 30. marca, II. in I. razred pa 6. aprila. Ta dva dni ne sme ostati noben volilec katoliške stranke doma! Šmar-čani* pokažite enkrat, kdo da ste, da ste katoliške stranke, da ne marate za občinske odbornike mož, ki so nasprotniki vsemu dobremu — celo procesijam in cerkvenim družbam. Slajercijanci in liberalci nam Smarčanoin ne bodo več komandirali. Vsi na volišče ter edini v boj zoper nje! Volite one može, ki jih je postavila katoliška stranka! Zapodite od sebe razne politične zapeljivoe, ki vas sedaj motijo in nadlegujejo! Potrudite se, da dobite o pravem času izkaznice in glasovnice v roke, bojda jih bodo delili šele Iri dni pred volitvami nasprotni odborniki. Torej pozor! Edini v boj do zmage! c Sv. Peter na Medv. selu. Kaj pa je novega?. Odkar smo ustanovili „Orla", je vedno kaj novega. Liberalcem je kri zavrela od jeze, pa tudi žolč jim kipi. Enemu se je obrnil želodec, da si siromak ne more z drugim pomagati, kot z „žganci", s takimi, ki rečejo ,.Gut gut". Jaz sem mu že svetoval, naj se ne jezi, drugače bo slaba za njega. Pa še ponoči, ko gredo fantje od telovadbe in že ljudje spijo, ga nadleguje „klerikalni zmaj". Žal mi je za tega ljubega prijatelja, kajti najbrž dobi še od jeze sušico, potem pa z Bogom svet. . T. Klerikalec. Ponikva. Dne 17. marca 1910 imeli smo četrtič občinske volitve. Volil je samo III. volilni razred in sicer le 4 odbornike, ker sta dva že potrjena. Oddanih je bilo 234 glasov. Slovenska kmečka zveza je dobila večino 34 glasov. Sedaj je menda vendar enkrat boj končan. Kmečka zveza ima torej II. in III. volilni razred; to je 12 odbornikov, med tem ko je imela v starem odboru samo 4 somišljenike, Vesfnik mladinske organizacije. Mladina na plan! Zveza telovadnih odsekov v Ljubljani priredi v nedeljo dne 10. aprila v Maribora mladeniški tečaj. (Predavatelji pridejo iz Ljubljane. Natančneji spored o tem tečaju priobčimo prihodnjič. Že sedaj opozarjamo vse naše mladeniče v Mariboru in okolici, pa tudi po drugih okrajih, da se tega važnega tečaja v obilnem številu udeležijo. 'Vse naše mladinoljube in organizatorje pa prosimo, da delujejo na to, da iz vsake župnije, iz vsakega našega izobraževalnega društva pridejo mladeniči na tečaj. Naša mladeniška organizacija se mora poživeti, zatorej bi bilo želeti, da se sestanejo dne 10. aprila v Mariboru mladeniči iz celega Spodnjega Stajerja, da si začrtajo pot za nadaljno organizacijsko delo. Torej, mladeniči na plan! Mladeniški razgovor. (Življenje v telovadnic i.) Odkar imamo pri nas „Orla", so vsi mladeniči kakor prerojeni. Izurjenost v telovadbi, popolno treznost, marljivost do dobrega, hrepenenje po izobrazbi, vse to zapaziš na njih. Orlova telovadnica je v resnici prava šola mladeničem. Kako žalostno bi moglo biti pač srce pravega Orla, ako bi mu bila. hipoma preprečena pot v telovadnico. Vprašam pa tebe, dragi mladenič, somišljenik „Orla", ki popolnoma čutiš ž njim, vendar pa se mu nočeš popolnoma pridružiti. Kje pa si ti iščeš izobrazbe ter tudi poštenega veselja ? Gotovo v družbi, katera ti ne bode nikdar nudila pravega veselja, še manj pa kaj izobrazbe. Predragi mladenič somišljenik! Ako si želiš izobrazbe ter pravega razvedrila, zateči se v telovadnico „Orlov". In glej: ako vstopiš v ponedeljek zvečer, videl bodeš „Orle", s kakim veseljem in navdušenjem se vadijo pravilnega korakanja, lepih redovnih vaj, vsakovrstnih pohodov, sedaj v dvoredu, sedaj v štiri-stopu. Komaj pa bodeš to do dobra, pogledal, že bodeš imel pred seboj lepo razvitega polžka, kateri se ti bode na praktičen način razvil ter uvedel v dvored k pravočasnemu razhodu. V sredo zvečer pa lahko opazuješ, kako lepe vaje že izvajajo nekateri telovadci na drogu, in s kolikim veseljem vsak že komaj čaka, da pride nanj vrsta, ko poreče vaditelj: naprej, oziroma. drugi. Tudi v petek zvečer se ti bode zanimivo zdelo, ko bodeš videl izvajati krasne proste, vaje po napevu narodnih flesmi. Ob ostalih večerih pa so vaje vaditeljev, trobentačev ter vaje za uprizarjanje lepih iger. Ostane ti potem še nedelja, katero pa lahko uporabiš, da si nabereš v čitalnici bralnega društva poštenih časopisov, lepih knjig, s katerimi si skrajšaš čas tudi doma. — Predragi mladenič! Napravi si načrt, da, ako si sedaj mlačen, opustiš to mlačnost ter se sprijazniš z „Orlom", pričneš ž njim delovati, se ž njim boriti za vero in za ljubljeni ,'dom. — Na, zdar!" C. J. Reforma zakonskih zadržkov. Traktat o zakonu, ki obsega najvažnejše določbe novega zakonskega prava, je po prizadevanju Pi-ja X. sestavljene komisije za revizijo kanoničnega prava, dovršen. Se tekom, tega leta bo izšla prva izdaja tega važnega traktata, z namenom, da se izve mnenje Širne javnosti o tej zadevi. Najvažnejše točke nove odredbe so sledeče: 1. Odpravijo se ti-le zakonski zadržki: 8. in 4. stopnja krvnega sorodstva in svaštva, duhovno,' sorodstvo, zadržek po publica honestas,, zadržek vsled meščanskega adoptivnega sorodstva. Glede starosti je bilo dosedaj dovoljeno dekletom z 12, fantom pa s 14 leti se poročiti,,' odslej pa stopi v veljavo razmerje 15:18. 2. Glede ločitve zakona ostanejo prejšnje določbe o neločitvi zakona v veljavi, le glede ločitve od mize in postelje se uvede nekaj novih pravil. 8. V državah, kjer je v veljavi meščanski zakon, ne sme duhovnik poprej podeliti zakrament sv. zakona, dokler niso izpolnjeni vsi državni predpisi. 4. Nova in zanimiva določba pa je, da bo odslej potreben le en oklic. Dosedaj je moral biti vsak par pravilno trikrat oklican, če je hotel skleniti zakonsko zvezo. Pa tudi enokratni oklic lahko župnik, če spozna, da ni nobenih zadržkov, opusti, a prevzeti mora vso odgovornost v tem oziru na-se. Glede dis-penz in zakonskih tožb pridejo tudi v veljavo neke nove določbe. Najnovejie novice. Regulacija Drave. Občine, katere so pri regulaciji Drave prizadete, se opozarjajo, naj vpošljejo prošnje za na,daljevanje regulacijskih del izključno le na slovenske poslance, kateri bodo skrbeli, da pridejo te prošnje merodajnim oblastim v roke. Naši poslanci bodo storili svojo dolžnost v popolni meri. Odborova seja Slovenske kmečke zveze se vrši na velikonočni torek, 29. marca ob 9. uri zjutraj v uredništvu „Slov. Gospodarja". Vsi odborniki so vabljeni, da se zanesljivo udeleže seje. Planina. Na praznik Oznanenja M. B., to je v ponedeljek po Beli nedelji, 4. aprila se bo tukaj v prostorih g. Josipa Pinterja ob 3. uri popoldan vršil velik političen shod. Govorila bosta gg. dež. glavarja namestnik, dr. Franc Jankovič in drž. in dež. poslanec Franc Pišek. Somišljeniki! Udeležite se v prav obilnem številu tega shoda! Iz pravosodne službe. Sodnik dr. Ambroš Petrovič v Št. Lenartu v Slov. gor. je prestavljen v Ptuj, sodnik Ivan Sernec iz Gornjega grada v Šmarje pri Jelšah. Za sodnika je imenovan avskultant dr. Jože! Fischinger za Gornji grad. Listnica uredništva. Radomerštak pri Ljutomeru: Stvar je že prestara. — Ljubno: Preosebno, deloma tožljivo. — Brdo-Loke: Po našem mnenju je najboljše, da se o tej stvari v javnosti več ne razpravlja. Pozdravljeni! — Novaštifta. Šmarje pri Jelšah, Vrbje, Dobrna, Zi6e, Gornjigrad, Sv. Peter na Medv. selu. Hoče, Podčetrtek, Razbor, Sv. Križ na Mur. polju, Kebelj, Petrovče, Mozirje, sv. Ema: Pri najboljši volji nismo mogli spraviti v to številko. Prosimo potrpljenja. Pride vse na vrsto. — Sredi Iče: Prepozno dobili. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ooooooooooooooooooooooooooomooso 1MB~ Pojasnila o inseratih daje apravnižtvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinaijev. O000000000CXXXXXXX)CXXXXXXX)0 Loterijske Številke. Dne 19. marca 1910 Gradec . 64 90 41 66 63 Dunaj . 39 28 40 73 48 I nVočenje postelje I Ozdravljenje takoj Starost in spol naznaniti. Pojasnila zastonj. Zavod Aesknlap št. 523, Regensburg na Bavarskem. Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 5 sobami, kuhinjo, 3 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in škedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po ceni proda. Pojasnila daje Na wratil v Lipnici (Leibnitz). 60 Želim vstopiti v Blužbo kot gospodinja, samostojna, vajena tudi gostilne, zmožna tudi nemškega jezika. Naitop takoj. Naslov v uprav-ništvu »lov. Gosp. 128 Seme pravega Kašelskega zelja prodaje Ig Mrcina v Zg. Kašlju pri D. M. v Polju, Kranjsko, po 20 gr. za K l'10 poštnine prosto. Za pristnost in kaljivost se jamči. Prodaje se samo lastni pridelek. Pošilja se z obratno pošto, proti gotovini ali povzetju. 145 V najem se želi vzeti dobroidoča gostilna, pozneje se morda tudi kupi. V Mariboru ali v okolici. Ponudbe na poste restsnte štev. 100!» Lipnica (Leibnitz). 185 Učenec od poštene hiše, Be takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in železom, Franc Korošec, Gornja Radgona. 118 Več lepih posestev in mlin v prav dobrem Btacu pri sv. Lenartu v Slov. gor so proda Več se izve pri Francu ScLutz i;ri Sv. Trojici v Slov. gor. 157 Trsja na prodaj: Siivaner, gut-edel, rjevina, velšrizling. cepljena na Rip Portalis in 8-jlonis, cena 100 komadov 12 kron. A Turin, Globoko, pošta Studenice via Poljčane. _146 Učenca, kateri bi imel veselje do kovaškega dela in enega poma-gača, kateri zna sekire za drvarje delati, b prej me takoj Karel Krančan v Falu ob kor. žel. 182 Dveletnega močnega fantekaodda za svojega poštena uboga mati. Naslov v upravništvu. 176 Na prodaj je malo p» «stvo, 10 minut od železniške postaje Šmarje pri Jelšah, sestoječe iz vinograda z novim nasadom, njive in sado-nosnikom najplemenitejših jabolj-čnih vrst in drugega sisd,a, kar vse ž i rnd:, u majhnega hleva in Bioro nove hše tik cerk- e stoječe — pripravno za k»keg» vpokoje-Bega č. g. duhovnika NataLČueje se itve pri ¡asiniku Cojf August, p(sestaik v Šimarji pri Jelšah. 205 Funt, zmožen slovenščine in nemščine. ki je dovršil 3 ratr me šČMske 5.le, išče primerne primerne ilužbe v kaki piaarui.Naslov: G. R. 18, poste restante Rjdein, Štajersko. 177 Mesarskega učenca Bprejme g. Miroslav Kei-menn, Maribor, Ko tbl a to Gti. Lepo posestvo v Hiariborski okolici, z lepo eno-nadstropno vilo, obstrječo iz 7 sob, 2 kuhinji, 1 kuh nja za perilo, dimnica, jedilna shramba, lepe kleti, kompletna preša, gospodarsko poslopje, nadalje 20 oralov arondiranega zemljišča, z lepimi, velikimi sadnimi drevesi, ki prinašajo lep dobiček nekoliko na novo nasajen vinograd, nj ve, travniki in gozdi, se radi družinskih razmer takoj po ceni proda. Naslov v upravništvu. 186 P zor ! Proda se dobičkanosno po-s m kraju, tik okrajne ceste klizu Maribora se radi družinskih razmer po ceni proda Posestvo meri 29 oralov zemlje, obstoječe iz travnikov, sadovnjakov, njiv, vinograda in velikega lepega gozda. Hiša, kakor gospodarska poslopja so večina zidana ter v najboljšem Btanju. Cena je 20.000 kron. Več pove Josip Sernec, km. sin v Gra-diški, pošta Pesnica. 248 Proda se, eventuelno tudi zamenja, b kako dobro idočo gostilno v večjem kraju, lepa vila s krasnim vrtom in njivo. Leži ob glavni cesti 10 minut od kolodvora, tik farne cerkve na zelo romantičnem kraju. Kje, pove upravništvo. 120 Slovenski kupci posestev, pozor! Podpisani s tem uljudnonacnanjam, da tudi letos iz rodoljubja pri nakupu vsakovrstnih krasnih posestev v prijazni mariborski okolici brezplačno posredujem. Samo pismenim vprašanjem se prosi znamko za odgovor. Spremim tudi vsa-cega resnega kupca na Pesniški postaji, če mi prihod in znak, da ga poznam, pravočasno naznani. Josip Bernec, km. sin v Gradiški, pošta Pesnica. 247 Novo zidana hiša ietrt ure iz Celja, tik okrajne ceste, obsegajoča eno veliko in dve srednji sobi, kuhi rjo, klet in gospodarsko po-slonje, se pred* prostovoljno. — Tik hiše je trta (brajda) z letnim pridelkom 400 1. in njiva v obsegu četrt orala. Pojasnila daje lastnik hiše A Rajher v Čretu št 27 pri Celju. 257 Pekovskega učenca sprejmem takoj od poštene hiše in taroBti od 15 let naprej. Franc Horvat, pe-karija v Cirkovcah, pošta Pra-gersko. 253 Kupiti se želi hiša z okoli 2-3 orali zemljišča med Mariborom in Celjem, blizu železniške pOBtaje. Ponudbe z ni vedbo cene g. Gabron, GOthestras-e 2<, Maribor. 241 Kupci, pozor I Proda se lepo posestvo „8chue weiss" pri Sv. Lovrencu na Dr&iskcm polju, poldru go uro od Ptuja. PcseBtvo leži ta lepi ravnini, je arondir&no, ima hišo s 5 sobami jn kuhinjo, lepo gospodarsko poslopje s hlevi za 85 glav goveje živine ali za konje. Potem je posebej en hram z veliko sobo, kuhinjo, jedilno shrambo in kletjo. Kdor želi kupiti, zve natančneje pri Jožefu Noraku v Pobrežju 269 pri Mariboru pismeno ali ustme-no Cena je núka, pogoji so lahki. 263 Hlapec (strežnik-) Be takoj sprejme v d j seaenišču v Mariboru. 2G5 Proda se zaradi starosti jako lepo in obširno posestvo s poslopji blizu Rajhenburga na Štajerskem pod zelo ugodnimi pogoji. Zemljišče obstoji iz več rodovitnih njiv, travnikov z dvojno in trojno košnjo, lepih gozdov m vinograda s novim napadom. Vse parcele so ob železnici in okrajni resti, oddaljene VO—30 minut od železn. postaje, zato tudi posebno pripravne za stavbišča Hiša je v dobrem stanu, zidana, z opeko krita, llev, klet in dva kozolca. Proda se vse vkup, ali če kdo hoče polovico ali na d>obno. Natančno se poizve pri Jož. Božič-u, posestniku in krdmarju v Stupah pri Sevnici (Štajersko) 246 V najem vieti ali tudi kupiti želi mlin na dobri vodi Filip Hržič, Mlinska ulica štv. 22 v Mariboru. Hiša, 2 orala zemlje, se proda za 64i>0 kron. Takoj plačati je treba 86f0 K, drugo ostane vkojiženo. Vpraša be od 1 do 3. ure pri Janeza Mramor v Studencih pri Maribora, Šolska ulica štv. 9. 262 u o o- Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura „ 1'— Original omega ura „ 18-— Kuhinjska ura „ 4'— Budiljka, niklasta „ S-— Poročni prstani „ 2. Srebrne verižice „ 2-— — Večletna jamstva. — Nasl. Dietinger Theod. Fehrenbach urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26. Kupujem zlatnino in srebro. Peri žeasko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pase, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se kupi v veletrgovski hiši 64 R. StermecM, Celje. Velikanska zaloga garnitur, zasto-rov in preprog 1 garnitura iz 1 prtiča za mizo in 2 za posteljo skupaj K 9 --, fina K 10 —. Kam-briks8tih ostankov po 2o mt., trni, K 8-—, fini K 10-—, zelo fini K 12'—. Delavnica za popravila! XXXXXXXXXXXXXXXXXXK^ Ženitna ponudba» Oskrbnik, štaj. Slovenec, 34 let star, samec, kat., izboren kmetovalec, veščak v kupčijah z lesom, posestvi itd. trezen, marljiv, inteligenten, poštenjak na najboljšem glasu, brezmadežnim življenjem, plemenitim značajem, z nekaj tisočaki gotovine, išče v svrho ženitve družice pridne, dobre goppodinje s primernim premoženjem in večjim posestvom. Do-v/ ber glas in značaj pogoj, lepota in starost postran-»» ska stvar. Samo resne ponudbe s sliko in pravim Q naslovom na fl\irko Mervič, oskrbnik, Ma-X rlbvr, kavarna legetftof. — Najstrožja taj-V nost zajamčena. 564 «XX)OOOCXXXXXXXXXXX VABILO na II. obesil sb©!® kmečke hianilnice in posojilnice v MOZIRJU, kateri se vrši na belo nedeljo t j. 3 aprila t. 1. ob 3. nri popoldne ▼ posojilničnih prostorih gosp. ¡¿.drav. Vasleta v Mozirja, SPORED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odo-brenje letnega računa za leto 1909. 3. Slučajnosti. — Vabijo se vsi udje, da se poinoštevilno udeležijo, da se prepričajo o delovanju posojilnic. 245 Načelstvo. VABiLO na „Kozjaške hranilnice pri Sy. Križa pri Mariboru, registr. zadr, z neem. zavezo", ki se bo vršil v nedeljo 3. aprila 1910 ob 11. nri pred-poldne v zgor prostorih Kočevarjeve gostilne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 4. Čitanie revizijskega poročila. 5 Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. 560 NAČELSTVO. M Lepe prostore za trgovino da posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor. takoj v najem samostojnemu in neodvisnemu trgovcu. Poštenemu in solidnemu trgovcu eksistenca zajamčena. Prostori so opremljeni z opravo (štelažami.) 559 a m m Q ■ ■ n ■ m m * 19 j ■ Velikonočne dopisnice kakor tudi za godove s cvetlicami itd. — se dobivajo v velikanski izberi pri Goričar & Leskovšek v trgovina s papirjem in pisalnim orodjem Na debel* in drobno I 220 Na debelo in drobno I Celju : i t t ♦ Štefan Kaufmann trgovec z železom 23 v Radgoni, priporoča najboljše oeelne motike in lopate, dobre ko-in srp«, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. Našim rodbinam priporočamo Mo lias ko ribarijo. ms I Serravallovo železnato kina-vino Higieu. raz»t»>a Dnaaj 1906: Državna od-:: l'.ka in častri diplom k zlati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekočvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. I zboren okns. Nad 6000 zdravniških «pričevaL i. Serrcavaii% c. \i im dobavitelj Triesie-Barcola. Kapi se ▼ lekarnah » «teklsuicah po pol 1 & K 2*60]ia po 446 1 1 i K 4-80. % Z* Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli? Pri pametni gla^i: za v ¿i j! Krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni bi&i! Ljadska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2 40, » n < 80 Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana. Razpis. Za zgradbo novega gospodarskega poslopja za žup-nišče t Kapelah pri Brežicah, na okroglo 9100 K prora-iunjena deia in dobave se .bodo oddale potom javne po nodbeoe obravnave. Pismene ia zspečetane ponudbe naj se z napovedbo popusta ali doplačila predli ž\jo do 10. aprila t 1 do 3 ure f opoldne župnijskem« nradn istotam, na kar se otvorijo in delo odda proti vlogi 5»/0 vadija od stavbenih stroškov. Cerkv skladb, odbor si pridrži izrecno pravico si izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene. Načrt, proračnn in stavbeni pogoji so na cgled v župnijskem nradn v Kapelah. KAPELE, doc 13 marca 1910 221 Miha Sevnik, načelnik. Načetstvo hranilnica in posojilnice pri Mali Nedelji vabi vse ilane na svoj redni obeni zbor ki se vrši 26. f. m. po rini slutbl božji v ioll. Na dnevnem redu je tndi predavanje. 556 * x x Hiša z vrtom £ X vv v lepem prijaznem trgu Sevnica je S £ za K 65001— na prodaj. Povpra- ^ X :: Sati je pri lastniku :: v V S g liarl Cimper^ek, g X trgovec, Sevnica. 55 X & KXXXKXXXXXXXXXXXXXX^.X Z mojo !! umetno mošta esenco!! si lahko vaakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in /drave don ače pijače. Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone Dobi se samo v drozeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. na I^Stl^asiM Učenca, z!ravega fanta z dobrim šolskim spričevalom sprejmem takoj v mojo trgovino, istotako enega pridnega in solidnega, mladega Ipmija. Milan Hočevar, tpgovlna špecerijskega blaga CELJE, Glavni trg 10. ¡¡oo P ziv čast. kmetovalcem in vrtnarjem! 1 Ako potrebujete pristnega de-teljnega semena, zajamčenega brez predenice (grinte), travnega in gozdnega, vrtnarskega in cvetličnega semenja, blagovolite se obrniti na staroznano, s častnim priznanjem odlikovano tvrdko BerdajS; Maribor, Zofijin trg. Novo 964 čitaj! Pozor imetje in fiitje! Najnovejie ia najboljše sredstvo ca ratt las, brk in brade je: Rastol št. L Delo je. da brke in brada postanejo goeti in dolgi, odstranja prhljaj in vsako drago k «uo bule zea z glave. Narodi naj (i vsaka draüna. Del aje sigurno in ga mnogi «dramiki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in prisnaloib pisem Cena na vsako pošto frsuoko 1 lonček K 8 t0, 2 lončka K 6'—. Poiilja m po poštne« povzetja ali če te pošlje denar naprej. Naroii »e le pod naslovom: letina pri St. Trojici, Cilju Mat 250, Slanima. Prodaja. Vsled preselitve k TrojiAki Slatini v Zg. Žerjaveah, katere laitoik sem sam, opustim vso >vojo dosedanjo trgo vino in prodam ton»j tndi mojo bifto (vilo) v trgu Sv. Trojica V Slov. gnr. Z lepim vrtom, posebno primimo za kakega peoz. dni.uvmka ali uradnika, nadalje posestvo v Gotovi z lepimi z>danimi poslopji, ležečo na okrajni cesti Sv. Lenart—Sv. Trojica—Ptuj; za gostilno in malo trgovino zelo primerno; posestvo na Velki pri Novi cerkvi ali Mariji Sntžni z zelo lepimi sadonosniki in mbn pri Str. Lenarta v Sk>*. gor. na obstoječi vodi. Mlinarji se posebno opozarjajo na mlin, kajti na Pesnici se bodo skoraj vsi mlini iarafli regulacije opnsnli. Proda se vse pod ze'o ugodnimi pogoii V«e natančneje se izve pri lastnika prane $chQtZ pri Sv. Trojici v Slov. gor. 189 Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji V svojim! Vabilo REDNI LETNI OBČNI ZBOR HraBilnice in posojilnice t Spodnjem Dravbergi registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši doe 4. aprila 1910, t. j. na praznik Marijinega oznanjenja v „Narodnem Domu" v Spodnjem Dra*-bergli, ob 2 ari popohidne. Vspored: 1. Poročilo o letnem delovanja. 2. Potrjenje račnna za 1. 1909. 3. Volitev odbora in račanskih pregledo«dcer. 4. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ob določeni ari ne bilo došlo dosti zastopnikov, se bo zborovalo eno aro pozneje brez oM» na število zastopanih ndov. K obilni udeležbi vabi 555 Načelstvo. Prostovoljna dražba Markuš. Dne 3. aprila t. 1. oh 2. uri popoldne se bo vršila pri g. MarkuSu, krčmarju in mesarju pri Sv. Barbari pri Mariboru prostovoljna dražba (licitacija) dobre, pristne domače slivovke, droženke, jabolčnice, velikih in malih vinskih «odov in kadi, vozov, hišne in kuhinjske oprave. — Dražba traja, dokler ne bo vse razprodano. &Ó4 Zakaj tako brezskrbno ravnate s svo- iim fplndppm kakor da bine bil ravnotako ?a~ J1111 LulUUuulil, žen, kakor drogi organi In vendar, če želodec ne prebsvlja, oslabi delomožoost ta!esa. Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ablaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečieo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za ielodac ii lekarne B. Fragnerja v Pragi. ^ V A R 11 fl ? Vb1 <>u embalaže Imajo poitev-O VnnlLUI no deponot ano varat. "■"■''« GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. Fragner-ja, e intr. flvor. jotaiitelja, „Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerndove ulice. IV* Po polti h raspoAUJ* vsak dan. Cela stoki. 2 K, pol stoki 1 K. Proti naprej vpo- iilj. K 1*50 se pošlje mala steklenioa, za K 2 80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, za K 22*— 14 veL steklenic poštnin»1 prosto za vse postne avstr.rgr monarhije. Zaloga v lekarnah Avitro-Ogr. 240 Svarilo! Podpisana izjavljam tem potom, da nisem pličnica morebitnih dolgov katerega mojih otrok. Tudi nima razun mene nihče pravice, karkoli prodati ali od koga najemnino sprejemati. Sv. Janž (Starše), dne 14. marca 1910. Marija Frlr, pocestnica, vdova. F. P. Vidic & Co., Ljubljana ZZZ=Z= tovarna zarezanih strešnikov ....................—: ponudi vsako poljubno množino ' ■ patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola" Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Sfreh ¿edanjOSti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo. »Križevska opekarna* društvo z omejenim poroštvom s sedežem v Kri že vel h n& /Hurskem & — polju, s temeljno glavnico 200.000 K. - ^ To slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih ^A A A A A A A A A A AAA Kolje, vinska posoda, stav= slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih pF A * 9 t • t t *v k '-C ilovnatih izdelkov 11< beni les'»Iesena hlsa : U kakor : zidno opeko, zarezane strešnike sistema Steinbruck, žlebnjake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah. Tovarna z najmodernejšimi stroji stoji kakih 200 metrov oddaljena od železniške postaje Križevci na lepi ravni cesti. 52 Podpirajte edino slovensko kmečko indnstrijelno podjetje z naroČili pri vodstvu, — Naročila pošiljajo se pod naslovom: h Križe trska opekarna" v Križe weih« /"k I • od motorja oddaje 100 kg po 25 K. ""1J e Tiskarna s?. Cirila, Maribor ^d s celim gospodarskim poslopjem je na rA prodaj pri Francu Kosi, lesotržcu r^ pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Kolja imam 70.000, 2 in 2'20 metra dol-r A polovnjakov na razpolago. — ^ Stavbeni les je za vsakovrstne velike in majhne stavbe. Izvoz je na okrajni cesti. 25a lahko nese vsak fantič v majhnem kovčeku, kakor kaže poleg stoječa slika. Druga slika nam pred-oči „Eufon" po svoji zunanji o-bliki. Eufon nima trompete ali ooooooocooooooooooooooc 10 Kaj je Eufon? g§ C^O S** „Eufon" je najnovejši, naj- C^C^ ^^C) priprostejši, najglasnejši torej naj- qq K^ffl, ^ boljši godbeni aparat, katerega IO lO »O oo nobenega roga kakor navadni gra- ^ QQ [ mofoni, ki zaležejo vsled tega ve- liko prostora; vendar se igrajo na „Eufon-u" vse raznovrstne gramofonske plošče kakor: Odeon, Jumbo, Gramofonrekord, Zonofon itd. Cena ploščam je od 2 do 6 K; cena „Eufona" od 75 do 200 K. Eufon se dobi v 5 velikostih Št. 1 75 K, št. 2 100 K, št. 3 130 K, št. 4 200 K, št. 5 eufonautomat 140 K. Aparati so 32 — OO 33 cm doltfi, 14 — 16 cm visoki in 7 — 7V2 kg težki. O^^ Jako priporočljiv je Eufon št. 2. Plačuje se tudi na obroke. Na razpolago so tudi vsako-JJ vrstni gramoloni in orkestri-joni. V plačilo oziroma v zameno se vzamejo vsi stari raznovrstni godbeni aparati po najvišji ceni. Za vsako staro veliko ploščo damo 1 K, ako se vzame najmanj šest novih plošč. sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju? oo oo 00 001 oo 168 Zinauer&Co. Sv. Jakob v SI. gor., H U|»M8k <. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOÖ« Odgovor: ŽKathreiner 0(neipp - sla d no kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni. sv« boljšega zajutrka za mlado in staro. tioven. f. g- Iid»j»teJj m «ioiuik: KatoliAku Unkotuo društvo. .Odgovorni urednik : Praa Bikovi*. Tisk tiskarne »t.¿Ciril» t Mariboru. J