Cesarska pesem in kratki zgodovinski podatki o nji in o skladatelju Jožefu Haydnu. (Konec.) ^. rono svojirn skladbam pa si je postavil z oralorijeraa ,,vstvarjenje" in nletni časi" in s »cesarsko pesmijo", katere je spisal v zadnji dobi svojega življenja — vdobistarosti. Vtej dobi napravil je tudi tretji kvartet s slovečimi varijacijami na ,,cesarsko pesem". Revolucijonarno gibanje na Francoskem koncem 18. stoletja je dalo leta 1796. c. kr. nadkanclerju Saurau-vu povod, da je dal sestaviti narodno pesem, ki naj bi navduševala avstrijske narode v zvesti udanosti do preljubljenega deželnega očeta. Pesnik Haschka napravil je pesem ,,Bog ohrani" (nemško) in Saurau je Haydna smatral jedino zmožnega, da uglasbi to himno, katera naj bi bila jednaka angleški rGod save the king". — Po drugem viru se je v Haydnu samemu že na Angleškem, navdušenemu po ,,God save the king" rodila raisel, da naj bi tudi Avstrija imela Angležera jednako himno, in za to idejo je pridobil Saurau-va. — Haydn, ki je že sam prirejeval angleško himno; ki je imel pri raznih svečanostih priliko opazovati globoki udanostni cut Angležev do vladarske hiše; on, ki je mnogokrat dokazal zvestobo svoji domovini; on, ki je po večletni odsotnosti od svoje domovine jo neizmerno ljubil in cenil, imel je priliko izraziti v tej himni svoja globoka čutila do svojega vladarja in domovine. In če je bilo njegovo srce kdaj polno najblažjih čutil, bilo je gotovo, ko je komponiral »cesarsko hirano". Ta hirnna v svoji priprosti melodiji ne nadkriljuje le angleške, ampak tudi vse druge jednake himne. Stav melodije je mojstersko delo prve vrste. Nikdar se ni dosegel v godbi s skromnejšimi pripomočki večji in gotovejši uspeh. — Kako jo je sarn Haydn cenil, razvidirao iz razgovora s svojim prijateljem. Ta mu pravi, da smatra to pesera za mojstersko delo, na kar Haydn odgovori: »Skoraj jo imam tudi jaz za tako, četudi bi tega izreči ne srnel". Se v zadnjih dneh svojega življenja, ko se ga je zlasti po prihodu Prancozov polastila neka otožnost, pregnal si jo je za trenutke igraje na klavirji svojo priljubljeno mu kompozicijo ,,Bog ohrani nam cesarja". Leta 1897., 28. prosinca dobila je Haydnova hirnna imprimaturo (pravico tiska) in dne 12. svečana 1797. leta na rojstveni dan cesarja Prančiška se je pela prvikrat po vseh dunajskih gledališčih in po vseh provincijah. Haydn je dobil za to znamenit dar in podobo cesarjevo. Da se je pela tudi v ljubljanskem gledališči, razvidirao iz Vodnikovih ,,Novic" z leta 1797., ki pišejo doslovno: V nedelo (12. svecana) na cesarjovga rojstva god so tukaj v Lublan- skim theatri eno pesem po nemško peli, inu v nej svitlemu cesarju srečo vošili. Ta pesem je po krajnsko taka: Pesem na cesarjov god. Bog obvaruj cesar Fronca,Spred njegove vojske lica Srečo, zdravje Bog mu daj!Naj sovražniki beže, Ljubeznjivga naš'ga FioncaNjega dvoru naj resnica Nebo varuj vekomaj,In modrost naprej svite, Njega dni ne bodi konca,Sodnje sklepe naj pravica Svitlo solnce njemu sej!Ino vsmiljenja dele! Bog ohvaruj cesar Fronca,Bog obvaruj cesar Fronca, Srečo, zdravje Bog mu dej!Srečo, zdravje Bog rau dej! Božja milost naj ne mineNjemu zgodi se veselje: Čez kraljestvo ino rod;Našo srečo dopolnit', Hudobije moč naj zgine,Kakor brate, vse dežele Kar kol' njemu je nasprot';V eno zvezo vkup sklenit', Zapov'd božje njem' edine,Poznitn vnukom — drage želje — Njega volja naša bod'!Mir na svetu zapustit'! Bog obvaruj cesar Fronca,Bog obvaruj i. t. d. Srečo, zdravje Bog* mu dej! V istem letniku ,,Novic" z dne 18. svečana beremo nadalje: Včerej popoldne so se v Lublano perpelali njih kreleve visokosti princ Karl inu princ Ferdinand. V theatri so pesem od cesarja peli inšeen perstavek od princa Karlna. Perstavek od princ Karlna k pesrai od cesarja je leta: Trka nam Francoz na vrata, Dobri Fronc za nas skrbi, Pošlje svoj'ga ljub'ga brata, Korel rešit nas hiti. Z nami sta estrajška orla; Premagujta vekomej! Var' Bog Fronca, varuj Korla, Srečo, zdravje Bog jim' dej! Prvi slovenski prevod cesarske pesmi kakor tudi ta pristavek od princ Karl-na je torej Vodnikov (glej ,,Vodnikove pesmi" uredil Fr. Levstik. Matica Slovenska 1869). V ,,Novicah" z leta 1854. pa beremo drugi prevod z napisom: Cesarska pesem po znanem napevu Haydn-ovem. Z lastnoročnim pismom Njih c. kr. apost. Veličastva od 27. sušca (1854) potrjena. Poslovenil L. J. (Luka Jeran.) V sedanjih šolskih berilih pa je zopet prenarejena; prelagatelj nam ni znan. Kako čislan je bil Haydn po vsej Evropi, potrjujejo nam priznanja, katera je dobival od vseh stranij: Oksfortska univerziteta ga je promovirala slovesno doktorjem; mnogo akaderaij in društev na Uunaji, Ljubljani (1800), Stockholmu, Amsterdamu, Parizu, Petersburgu so ga iraenovale častnim članom; izdajale so se razne svetinje z njegovo podobo na pročelji; postavljali so se mu sporaeniki; dobival je razna darila, tako n. pr. poslal mu je neki angleški nogovičar (tovarnar) pol ducata bombažastih nogavic, v katerih je bila vpletena melodija ,,Bog ohrani nam cesarja" in druge priljubljene melodije Haydnove. Haydnova ,,cesarska pesem" pa se je kmalu razširila in postala last ljudstva; poje se še danes z istim navdušenjem, kakor pred sto leti. Naj se tudi v izvirni melodiji glasi od sela do sela, od palače do zadnje gorske koče, združujoe vse narode širne in lepe nam domovine v navdušenosti do presvetle vladarske rodovine.