DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. ,7 nlJ f Uredniku „.DOMOLJUBA« Ljubljana Trnovo, naročnina in inserati pa opravništvu v Heinenutinn nunah, it, 2. - Naznanilo stane S ler. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se _«»««•«<, »« IS ltr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je Se veliko ceneje. V Ljubljani, 21. avgusta 1890. Imetnik III. Kaj je novega po svetu? Vsako loto dne 18. avgusta slovesno obhajajo avstrijski narodi rojstni dan presvetlega cesarja. Letos dopolni naš vladar svoje G0. leto. To število let sicer ni veliko v zgodovini sveta, pač pa je veliko v življenju človekovem; zakaj le primeroma malo ljudi doseže to starost, še manj pa jih je, ki bi se smeli ponašati, da so dolga desetletja v trdnem zdravju telesnem iu duševnem vspešno delovali v svoji službi za splošni blagor. S tem se sme pač po pravici ponašati uaš cesar; reči si sme, da so mu dolgo vrsto let udaui v ljubezni milijoni njegovih podložnih, ker jim je skrben vladar on že 42 let, ker je svojim ljudstvom dober oče. — Slovenci sicer nimajo navade, da bi s šumnimi veselicami kazali udanost svojemu vladarju, pač pa še posebno ob takih prilikah prosijo v svojih molitvah za cesarja ter se vzlasti v takih dnevih živo spominjajo zapovedi božje, da so dolžni zvestobo svojemu gospodarju. Te zvestobe Slovenci niso nikoli prekršili, zato po pravici poje pesnik o Slovencih: Hrast se omaja in hrib; zvestoba Slovencu ne gane. — Listi poročajo, da bode papež Leon XIII. zopet izdal zanimive okrožnice, in sicer bo prva razpravljala važno društveno vprašanje, kako namreč odstraniti v človeški družbi velik nered, druga pa bo pojasnjevala, kako važno je učenje sv. pisma. — V Rimu so imeli 10. t. m. neko volitev, pri kateri so si hoteli razdraženi Italijani ohladiti svojo jezo nad avstrijsko vlado, ker je ta razpustila avstrijski državi nevarno laško društvo v Trstu. Hoteli so namreč irredentovci, to je taki, ki bi radi nekaj avstrijskih dežel priklopih k Italiji, voliti enega svojih kričačev, vendar je vlada pritisnila in izvoljen je bil drug poslanec. — Na Češkem je zmeda vedno večja in sedaj že skoro nikdo več ne upa, da bi se dognala češko-nemška sprava. Dr. Rieger, nekdaj slavni vodja češkega naroda, izgublja vsled nameravane sprave pri ljudstvu zaupanje, posebno ker Mladočehi brezozirno in z vsemi silami proti njemu rujejo; on se je zadnji čas posvetoval na Dunaju z veljavnimi možmi o kočljivih razmerah na Češkem, a je malo nade, da bi ti razgovori imeli mnogo povoljnega vspeha, ker take dogodke javno mnenje s silo prepluje kakor povodenj. — Volilno gibanje je te dneve posebno živahno na Koroškem, kjer so Slovenci res storili več, kakor je bilo v sedanjih razmerah od njih pričakovati; dva svoja poslanca gotovo izvolijo v deželni zbor in ko bi bili nemški konservativci kaj storili, spravili bi bili še več poštenih mož v deželni zbor; a med konservativnimi Nemci na Koroškem je vse zaspano, vedno se še ravnajo po znanem svojem reku: „laj lasen". — Na Gorenjem Avstrijskem so se volitve volilnih mož za konservativno stranko prav ugodno izvršile; z malimi izjemami so vsi voliiui možje poštenjaki, ki bodo soglasno volili verne, konservativne poslance. — Nemški cesar pridno popotuje; komaj seje vrnil iz Belgije in Angleške, kjer so ga seveda povsod slovesno sprejemali, je zopet na potu na Rusko, kjer se bo vdeložil ruskih vojaških vaj in gotovo tudi s carjem posvetoval se o političnih razmerah. Ne vemo, ako se bo s tem kaj posebno vtrdila avstrijsko-nemška zveza; sploh je bilo čudno slišati, da je Bizmark, prejšnji nemški kancler, o tej zvezi spregovoril te-le besede: »Nemška je z Avstrijo le zato sklenila zvezo, da ostane Avstrija od Nemške vedno odvisna in da se ji zabrani. da bi morebiti s kako drugo driavo sklenila ugodnejšo pogodbo, kakor i Nemško." Toliko pač smemo reči brez ozira na te besede, da Nemška še ui nikoli v dejanju pokaula. da bi bila v resnici prijateljica Avstriji in nasprotno kaže zlasti v zadnjem času. ko seje začela brez po- trebe vtikati v aaše notranje zadeve, kakor namenja kažejo na C.škem. - Bolletnice obstanka tega gradu. — Ljubljanski turtiarji so imeli 10. t. m. i svoj shod v Beli peči. domači ljudje pa s« bili Listek. „V s e h devet". Semen) so imeli v mestu K. Bil je obilno obiskan in zelo živahen, vzlasti so prignali mnogo goveje iivine in lepih, žiuh konj. Med drugimi sejmarji sta bila tudi oba Jeruačeva, oče in mati. Imela ste v mestu mnogo kupovati, mati drobnine za hišne, gospodinjske potrebe, oče Jernačev pa je hodil med konji ter je imel namen svojemu konju zbrati enakega za par. Ker je prišlo na trg mnogo tojcev. bili so vzlasti konji dragi, vendar je Jernač kupil prav lepega pet let starega šarea. Bilo je že proti večeru istega dne, ko mati Jrtrnačeva še vedno pričakuje moža iz trga. da bi se vrnila ua dom. .Že težko kupuje", teko si misli dolgo časa popoldne, a ko se je načelo večeriti. šla je vendar le pogledat na konjski trg; a ondi že ni bilo skoro nobenega človeka več, xato hodi Jernačeva po bližnjih gostilnah iskat moža. Slednjič ga vendar najde v veliki gostilni na kegljišču. To je bilo za Jemačevo kaj nenavadnega: mož jej do zdaj ni nikoli zašel med igralce. .Kaj pa delaš tukaj in teko dolgo?" vpraša ga žena; .glej. mrači se že in debele tri ure imamo do doma, pot tudi veš da ni najboljša vzlasti po zadnji povodnji." .Mati, nikar ne bodite hudi", zavrne jo neki igralec, rvaš mož bo še obogatel na kegljišču, komaj je namreč prvič vrgel kroglo za stavo, že je podrl vseh devet." -Od igre še nobedon ui nfeegatel", odgovori mu Jernačevka ter sili moža domov. .Precej grem. prncej", pravi Jernač. .saj bi ne bil prišel sem. a kupil sem lepega konjiča, boš videla, kako se bova moško s parom vozila proti domu. in treba je bilo kupčijo zaliti; spravili so me potem za šalo na kegljišče, kjer sem res precej pni pot podrl vseh devet, dasi nisem še nikoli v svojem življenju kegljal.* .Bolje bi bil storil, da bi tudi danes ne bil pričel", reče mu žena, .zakaj tudi vseh devet vselej ne prinese sreče." pametni in uiso prišli poslušat neslanosti nemških turuarjev. Žlri, 18. avgusta. Letina je letos izv&nredno dobra. Sena je tretjino, po nekaterih krajih celo polovico več, kakor navadno. Strnena žita so bila posebno lepa, koder niso bila poležana, tudi dosti bogata; ajda, fižol, koruza tudi dobro kaže; krompirja, ako ne bo preveč gnjil, bo veliko. Sadja je tudi precej polno, posebno hruške in orehi. Sploh upamo, da bo letošnje leto nekoliko zacelilo rane, katere nam je lanska slaba letina naredila. Ako nas Bog še zanaprej obvaruje posebnih elementarnih nesreč, ne bo treba slav. deželnemu odboru kupovati in deliti žita in krompirja „prepirovca" *) med stradajoče. Kakor se žalibog z vseh krajev naše domovine poroča, kako razsaja huda ura, tako je tudi v sosednih farah močno stolkla dne 4. avgusta, drugi dan zjutraj je pa grozno treskalo, ter je zadela strela v eni uri v treh krajih sosednih 1'aru. Največ škode je naredila v Kladniku, fara Spodnja Idrija in sicer je zgorela hiša, hlev in bogato obložena žitnica (k&čta), več obleke in denarja. S prvim dnevom prihodnjega meseca se začne poštna zveza od Žiro v v (iorenjo vas, v Poljansko dolino, dozdaj je bila sicer le v Idrijo, zdaj bo pa na oba kraja vozna pošta. —č. *) Tako ime so namreč dali tistemu krompirju, ki ga je odbor razdelil med stradajoče, zato ker so se ob delitvi prepirali, kdo ga bo ve« dobil. Pis. Kake pol ure pozneje je že drdral majhen voziček, ki sta ga peljala dva iskra konjiča iz mesta proti severni, hriboviti strani. Bila sta Jernačeva konja, lep par. Mož je bil danes zelo zgovoren in prijazen z ženo; videlo se mu je, da je proti svoji navadi nekoliko pregloboko pogledal v kozarec. „Čudno se mi zdi, da se ti le ljubi hoditi na kegljišče", spregovori mati, „sicer vem, d» nisi šel tje »radi igre, toda zapoznila sva se zelo in/ mrak naju bo prehitel." „Bova hitro doma", pravi Jernač, Je poglej, kako urno tečeta lepa konjiča." In pri teh besedah šviga® oče z bičem po konjih, ki nevajena biča, bliskoma skočita po cestinem klancu navzdol. Novo-kupljeni konj jel se je plašiti in voz je odletaval od ene strani ceste na drugo. Jernačeva bila sta v največji nevarnosti, vzlasti ker je bil tik ceste globok prepad. V veliko srečo pride vozu naproti mlad, močen človek; njegovi h