V VRTINCU EL PRESIDENTE DE LA NACION GENERAL PERON A LOS EMPLEADOS DE (OMERCIO El primer magistrado de la Nacičn, general Juan D. Perron, recibio en la Časa de Gobierno a los delegados del XV Congreso de la Con¬ federacion General de Empleados de Comercio. Una sostenida salva de aplausos saludo al general Peron cuando se hizo presente en el salon blanco, acompanado por el ministro del interior, secretario general de la Confederacion General de Empleados de Comercio, Sr. Angel Borlenghi, quien expreso que el principal mo- tivo de esta reunion era aprobar el convenio y ver al Presidente y aplaudirle. Seguidamente invito a usar de la palabra al Sr. Argana. Rešeno el orador la labor realizada por la Confederacion General de Empleados de Comercio y las importantes resoluciones emanadas de la asamblea, entre ellas las que ratifican el apoyo incondicional del gremio al gene¬ ral Peron y a su esposa, Sra. Eva Peron. Finalmente y a pedido de la concurrencia, que lo ovaciono entu- siastamente, hablo el general Peron. Su palabra, interrumpida en nu- merosos parrafos de su exposicion por cerrados aplausos, fue aclama- da por los delegados al termino de la mišma, a la vez que vitoreaban insistentemente los nombres del general Peron y de su esposa, senora Eva Peron. El jefe del Estado comenzo diciendo: He escuchado las palabras del companero Argana que me llenan de satisfaccion porque los objetivos de la Confederacion son, en reali- dad, los mismos objetivos nuestros. Nosotros luchamos porque las orga- nizaciones sindicales adquieran el relieve mas importante que organi- zacion alguna pueda alcanzar dentro del regimen justicialista. Y lo hacemos nosotros -— los justicialistas — por un factor de defensa pro- pia, porque entendemos que el justicialismo esta apoyado en estas or- ganizaciones y que no iria Iejos el dia que le faltara ese apoyo. Pero es indudable tambien, que etas organizaciones no ganarlan mucho con el abatimiento del justicialismo. Son dos cosas que se conforman, se complementan y se apoyan mutuamente. Obrando con inteligencia nosotros tenemos que ir conformando a estas organizaciones una situa- cion de poder." En otro pasaje de su discurso expreso: "Las luchas del futuro van a ser luchas economicas, cualquiera sea la solucion a que llegue el rnundo mediante la guerra o la paz. Yo creo que sera la guerra con se- guridad, que ahora se hace muchas veces en nombre de la paz. Es una cosa uh poco dificil de explicarse, pero sucede asi, y sea la gue¬ rra o la paz, nosotros debemos mirar para despues de esa guerra. En ella, isolamente van a explotar, diremos asi, las fuerzas que estan com- primidas. Y despues? Debemos pensar en lo que va a venir depues de esta guerra. Podemos decir que en ella es muy probable que triunfe el capitalismo, que no ha sido debilitado todavia como para sucum- bir v tiene aun fuerzas extraordinarias y poderosas. Eso sera en el me- jor de los casos, porque en el otro vendra un caos y čada uno tendra que arreglarse como pueda.'' PREDSEDNIK REPUBLIKE GENERAL JUAN PERON GOVORI TRGOVSKIM USLUŽBENCEM Predsednik republike general Juan D. Peron je sprejel v vladni pa¬ lači delegate, ki so se udeležili XV. kongresa Glavne zveze trgovskih uslužbencev. Ko se je predsednik general Peron pojavil v sprejemni dvorani v spremstvu notranjega ministra, glavnega tajnika te konfederacije, An¬ gela Borleghi, so ga vsi navdušeno pozdravili. Takoj nato je g. Bor¬ lenghi povzel besedo in naglasil, da je bila glavna naloga tega kon¬ gresa odobriti najnovejšo kolektivno pogodbo in končno obiskati tudi predsednika vlade in odobriti njegovo delo. G. Argana je zatem podal poročilo o delu in sklepih kongresa, med katerim je tudi odločitev, da Glavna zveza trgovskih uslužbencev v ce¬ loti odobrava delo predsednika generala Perona in njegove gospe soproge. Končno je na prošnjo in prigovarjanje vseh navzočih spregovoril tudi predsednik general Peron. Njegov govor so navzoči delegati kon¬ gresa združenj trgovnih uslužbencev stalno prekinjali z odobravanjem in vsklikanjem generalu Peronu in Mariji Evi Peron. General Peron se je najprej zahvalil za izročene pozdrave. Pohva¬ lil je delo kongresa in cilje, ki jih zasleduje Glavna zveza združenj trgovskih uslužbencev, da pod vlado socialne pravičnosti doseže čim več ugodnosti za svoje člane in da si utrdi položaj. Poudarjal je dej¬ stvo, da bo bodočnost prinesla gospodarske boje in težave. Pa naj se ohrani mir, ali pa naj pride do vojne. Gospod predsednik je mnenja da bo do nje gotovo prišlo. Zato je treba gledati že sedaj na to, kaj bo po tej vojni, ko bo verjetno zmagal kapitalizem. In za ta čas se mora organizacija pripravljati že sedaj, da bo trdna in močna in dobro or¬ ganizirana. Izvajanja gospoda predsednika so vsi navzoči sprejeli z dolgotraj¬ nim odobravanjem. Na poti v Buenos Aires je znani pi¬ satelj Viktor Kravčenko, ki je v letu 1944 napisal in objavil v USA knjigo “I Chose Freedom — Izbral sem svobo¬ do”. Kravčenko je bil do 1. 1944 v Mos¬ kvi visok uradnik v sovjetski težki in¬ dustriji in je bil tudi na važnih vladnih mestih. V letih čistke v komunistični stranki je bil večkrat v preiskavi in je prestal strahote, ki jih je podrobno po¬ pisal v imenovani knjigi. V letu 1944 je prišel kot sovjetski uradnik v naku¬ povalno komisijo v Washington in po ne¬ kaj mesecih službovanja zapustil sovjet¬ ski urad, se skril in v samoti napisal knjigo, ki je nato v tem desetletju po¬ stala najhujša obtožba sovjetskega reži¬ ma. Okoli knjige se je razvila živahna polemika, ki je dosegla svoj višek v lan¬ skem procesu v Parizu, ko je Kravčenko tožil Morgana in Wurmserja, oba ured¬ nika kom. literarnega tednika “Les Let- tres Franeaises” v Parizu zaradi raz- žaljenja časti. Obtožena sta namreč trdi¬ la v svojem listu, da Kravčenko ni sam napisal knjige, ampak so jo napisali uradniki ameriške vohunske službe; Kravčenko je dal samo ime, ki naj pri¬ krije potvorbo. Proces je v Parizu trajal več tednov in je izzval silno zanimanje po vsem svetu. Sovjeti so iz Moskve po¬ slali priče proti Kravčenku, prav tako pa je Kravčenko predložil nove dokaze. Pred sodnike je prišlo mnogo prostovolj¬ nih prič, ki so pričale proti Stalinovemu režimu; najglasnejša obtožnica med te¬ mi pričami je bila žena bivšega nemške¬ ga kom. voditelja Neumanna, ki je po Hitlerjevi zmagi v Nemčiji pobegnil v Moskvo. Tam ga je Stalin v dobi čistk odstranil najprej v pozabo in nato v smrt. Neumannovo ženo pa je v letu 199 izročil Gestapu, ki jo je vso vojno držala v svojem koncentracijskem tabo¬ rišču. Njeno pričevanje je izšlo v poseb¬ ni knjigi; Kravčenko sam pa je te dni objavil knjigo o pariškem procesu, ki je tudi tukaj že na trgu in nosi v angleš¬ čini naslov “I choce Justice”, francoska izdaja pa “J’ai choisi la Justice — Izbral sem pravico”. Te dni bo ta pisatelj gost Buenos Ai¬ resa. Ko je bil v Parizu, je bil silno za¬ stražen; sovjetski agenti so namreč po¬ skusili že več atentatov nanj. Ko se je 1944 pred njimi skrival v USA, so so¬ vjetski agenti vedno bili poprej na iz¬ branem mestu skrivališča kakor pa on sam. Prav tako ga sedaj spremljajo de¬ tektivi tudi na tem potovanju v Argen¬ tino. Toda že teden dni pred njegovim pri¬ hodom je bilo v listih podrobno objav¬ ljeno vse, kar hočejo njegovi prijatelji in še bolj njegovi zasledovalci vedeti o njem. Parniku, na katerem se je pripe¬ ljal v Rio de Janeiro na poti v Buenos Aires, je ime “Brazd”, in pripada znani paroplovni družbi Moore McCormack. Potuje pod tem in tem imenom in ga spremljajo posebni detektivi. Kdor ga hoče videti, se mora torej zanimati samo za točen prihod ladjo v Buenos Aires in mož pod izbranim imenom in z velikim spremstvom bo slavni Kravčenko. — Po¬ datke o njem je objavila ameriška agen¬ cija UP (United Press), ki velja za poluradno. Kdor malo pozna komunistično spret¬ nost in način, kako prej ali slej stre¬ me, da dohite s kroglo tistega, ki jim je najbolj nevaren, mora biti presenečen, kako more ameriška obveščevalna služba predati kom. agentom na muho moža, ki je v preteklem desetletju gotovo pro¬ pagandno največ koristil zahodnim de¬ mokracijam. Med ljudmi bo moral ho¬ diti strogo zastražen mož, čigar straž¬ niki so se potrudili, da ga njegovi so¬ vražniki nikakor ne zgreše. Ta zmešnjava pa ne obdaja samo Kravčenka, uspešnega služabnika demo¬ kracij. Dočim se bo ta tako kakor dru¬ god tudi v Buenos Airesu potrudil, da bo svojimi besedami in vzgledom pod¬ prl borbe proti komunistom, pa se v Londonu pripravlja večja skupina po¬ slancev delavske stranke, da odide v Beograd, kjer bo zlila svoj koš slavo¬ spevov maršalu Titu, za Stalinom dolga leta najuglednejšemu komunistu. Sicer sta si Stalin in Tito sedaj v prepiru, toda Tito je ostal komunist in njegov totalitarizem se od Stalinovega nič ne razlikuje. Ameriški reporterji so objavili celo članke, v katerih pravijo, da je izvedba komunizma v Jugoslaviji popol¬ nejša kakor pa v Sovjetski zvezi. Tito ni ukinil svoje tajne policije in ni raz¬ pustil koncentracijskih taborišč, kjer delajo ljudje na prisilnem suženjskem delu. Vse to vodstvo angleške delavske stranke dobro ve, vendar je bilo na seji eksekutive iste stranke sklenjeno, da naj gredo delavski poslanci v posete Ti¬ tu, da podpro njegovo “borbo proti so¬ vjetom”. Propaganda Kravčenka naj na eni strani pobija komunizem, angleški delavski poslanci pa bodo šli podpret propagando takega komunista, kako je Tito. In to oboje spada v enaki meri v boj za ohranitev demokracije! Pa se ta zbirka vzgledov še nada¬ ljuje: v USA so delavci sklenili, da ne bodo z ladij skladali sovjetske robe. Re¬ kli so, da s tem pomagajo trgovini ti¬ ste države, ki s svojim orožjem v Koreji pobija ameriške vojake. Čim manj so¬ vjetskega blaga v Ameriki, tem manj bo prelite ameriške krvi v Koreji. — Pa so šli Angleži in so na svojih ladjah I pripeljali sovjetsko robo v USA. V New Yorku so delavci odklonili izkladati to robo; pa je šla angleška ladja v Boston, računajoč, da bo lahko tam prevarila Petek vojskovanja na Koreji je zelo vplival na stališče cele vrste držav, ki se čutijo več ali manj ogrožene od So¬ vjetske zveze. Ko je Truman d. 27. junija objavil, da bodo ameriške oborožene si¬ le krenile v boj proti komunistom na Koreji in branit otok Formozo, je ves svet olajšano zaključil, da USA ne bodo nikdar klonile pred sovjeti in da je dru¬ gi Muenchen, to je kapitulacija demo¬ kracij pred totalitarizmom, izključena. Vsi so pač računali, da bo moderno ame¬ riško orožje v naglem času obračunalo s prvim napadom na eno izmed zaščiteuk Združenih narodov. Toda kom. oddelki so Južno Korejo hitreje zasedali, kakor pa je bilo predvideno in med 1 skupinami držav, ki so blizu' Sovjetske zveze in njenih satelitov, se je začelo živčno ti¬ panje na tisto stran, ki bi naj ogrožene države zavarovalo. V preteklem tednu smo opisali stremljenje Indije, ki je ho¬ tela zavarovati svojo nedotakljivost na ta način, da bi organizirala okoli sebe kar posebno skupino držav, ki bi si pri¬ dobile prednosti nevtralnosti na ta na¬ čin, da bi posredovale med USA in So¬ vjetsko zvezo. Toda ta prvi poskus je v Varnostnem svetu UNO propadel, lin ieno ARABSKA LIGA JE S POLITIKO DEMOKRACIJ ZELO NEZADOVOLJNA Med tem ko se je indijski delegat UNO trudil, da bi spravil svojo domovi¬ no pod streho nevtralnosti, pa so se v Kairu shajali zastopniki držav, ki pri¬ padajo Arabski ligi. Glavne države v tej skupini pa so Egipt, Sirija, Transjorda- nija in Ibn Saudova Arabija, že skoraj dve leti se ta skupina trudi, da bi se med seboj tako povezala, da bi bila sposobna braniti se proti napadalcu z vzhoda, obenem pa imeti tolik prestiž, da bi mogla prisiliti zlasti USA k temu, da bi svojo politiko do Izraela spreme¬ nile. Po velikih težavah in številnih kon¬ ferencah je bilo pripravljeno b e sedilo za podpis pogodbe o kolektivni varno¬ sti vseh arabskih držav, toda do podpi¬ sa prišlo. Med Egiptom in Transjorda- nijo je borba za vodstvo v arabskm blo- nijo je borba za vodstvo v arabskem blo¬ ku tolikšna, da si je kralj Transjordani- njim skupno razdelil oblast nad Pales¬ tino, namesto da bi se Transjordanija priključila ostalim arabskim državam in ameriške delavce. Pa se je jim tudi tam to ni posrečilo. Angleško vrhovno poveljstvo je skle¬ nilo poslati svoje oddelke, ki so bili v Hongkongu, v boj na Korejo. Tam bi se postavili ob stran ameriških četam in se vojskovali proti sovjetskim tankom, ki jih uporabljajo korejski komunisti. To¬ da angleški industrijalci pridno proda¬ jajo staro železje sovjetom in iz tega železja grade sovjeti tanke, ki bodo na Koreji klali angleške vojake. Poleg sta¬ rega železa dobivajo sovjeti iz Anglije še celo vrsto drugega materijala za svo¬ je oboroževanje. Churchill sam se je razhudil nad tem in je v javnem radij¬ skem govoru napadel angleško delavsko vlado zaradi takega nemogočega ravna¬ nja. Zastopnik vlade je moral časnikar¬ jem priznati, da so Churchillove trditve resnične, vendar nekoliko pretirane... In takih primerov skoraj da neumlji- vega ravnanja demokracij, ki se zbirajo na boj proti komunizmu, je vsak dan več. Ta vrtinec je še tolikšen, da bo še dolgo časa trajalo, da bo postal prozo¬ ren in popolnoma pregleden. V boju proti komunizmu je še tolikšna zmešnja¬ va, da bi bilo Stalinu skoraj da še všeč, da bi bila fronta proti njemu čim večja in tako zmešnjava nerešljiva. Že v sta¬ rem zakonu je zgodba, ki pravi, da je imel poveljnik pred bojem proti sovraž¬ niku v svoji armadi toliko vojakov, da si ni mogel obetati uspeha. Zato je po¬ peljal v boj samo tiste, ki so pili vodo pri studencu iz prgišča rok. Tudi v tej pripravljajoči se fronti bo moral bodoči | poveljnik dvakrat pregledati roke tistih, | ki bodo grabili za orožje. nadaljevala borbo proti razmahu Izra¬ ela v Palestini. Neenotnost arabskega sveta pa more biti samo vabilo za vdor komunistične¬ ga vpliva v ta del sveta ob Sredozem¬ skem morju. Strah pred tem nasprotni¬ kom je velik, toda v USA računajo bolj z Izraelom in Turčijo, kakor pa z arabskimi vladarji, ki so pa lastniki najbogatejših petrolejskih vrelcev na svetu. Ko je propadel poskus za skleni¬ tev pogodbe o skupni varnosti, se je v Egiptu in Siriji začela gonja proti za¬ hodnim demokracijam v novi obliki. Po¬ navljati so začeli trditev, da zahodne de¬ mokracije nimajo prav, ko se vmešava¬ jo v ‘‘državljansko vojno’’ na Koreji; kakor je angleško poseganje v boje v Birmaniji zgrešeno, kakor je treba ob¬ sojati francosko podporo Bao Daju v Indokini, ki se bori proti Hočiminhu, tako dokazujejo tudi Združene države, da razvoja v Aziji ne razumejo, ko pod¬ pirajo reakcionarno in korumpirano južnckorejsko vlado. Toda še večja na¬ paka: leta 1947 so v UNO pozvali Iz¬ rael, da naj se drži določene demarka¬ cijske črte v Palestini in da naj ne širi napadanja proti ostalim arabskim po¬ krajinam. Prav tako so v UNO odredili, da mora biti Jeruzalem mednarodno mesto. Toda Židje so šli daleč čez tisto črto in se polastili svojega dela mesta v Jeruzalemu, drugi del pa prepustili kralju Abdulahu iz Transjordanije. V o- beh slučajih je Izrael zagrešil hudo krši¬ tev sklepov UNO in bil prvi napadalec po določbah pakta UNO po letu 1945. Toda zahodne demokracije niso stori¬ le ničesar in sankcij proti Židom in nji¬ hovi vojski ni bilo; iz USA so prišli ce¬ lo vojaški prostovoljski oddelki in pd moderna oprema za tiste, ki so napada¬ li arabske dežele. In pravijo, da je ta Izrael, ki je v glavnem delo ameriške podpore, trdnjava proti sovjetskemu bloku. Kakšna ironija; v Tel Avivu so dnevno na sporedu manifestacije židov¬ skih komunistov, ki demonstrirajo pro¬ ti ameriškemu vojskovanju na Koreji. V kinematografskih dvoranah židovske prestolnice ni mogoče kazati filmov, ki bi bili naperjeni proti komunistom. A- meriška ambasada sicer terja od vlade, da naj zaščiti svobodo filmskih podjetij in notranje ministrstvo tudi izjavlja, da bo to storilo. Toda vladni ukrepi so tako šibski in dvoumni, da so filmski podjetniki odklonili nadaljnje predvaja¬ nje ameriških filmov in tednikov iz Ko¬ reje, ker vedo, da policija ne mara pre¬ prečiti kom. demonstracij. Arabci so bili vedno proti vdorom, ki so grozili s severa. Med njim je kom. propaganda še zelo šibka. Toda v bor¬ bi proti Izraelu so ugotovili, da se vpliv (ISA naslanja predvsem na obnovljeno židovsko državo v Palestini. Boj Arab¬ ske lige' proti Izraelu je doživel polom, toda rdkdo izmed Arabcev ne prizna, da je ta polom tudi končen obračun. Ta¬ ko se je v teh časih začel oglašati iz Kaira glas starega preizkušenega bor¬ ca za edinost arabskih plemen — v kraljevi palači živi kot gost vodja arab¬ skih plemen v Severni Afriki — Abd El Krim. Po prvi vojni je Abd El Krim dvignil Arabce v boj proti Franciji in Španiji. Ta je te dni podal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da mora 30 miljo- nov Arabcev, ki žive v Severni Afriki, od meja Egipta do obale Atlantika, do¬ seči svojo svobodo in neodvisnost. Ka¬ kor velja v vzhodnem delu Sredozem¬ skega morja USA za nasprotnico Arab¬ cev, ker podpirajo samo Izrael, tako ve¬ ljata v Severni Afriki kot glavni na¬ sprotnici arabskega narodnega gibanja Francija in Španija. Cirenajka, Libija, (Nadaljevanje na 2. strani) Kriza Azije sega sedaj v Afriko Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31.VHL1950 - Ano del LiBertador General San Martin IZ TEDNA V TEDEN PISMO BRATOM IN SESTRAM V SVETU Buenos Aires, konec avgusta. Že nekaj časa sem prebiram v naši ‘‘Svobodni Sloveniji” pisma iz USA in sem nad njimi navdušen, preletim drobne vrste iz Avstrali¬ je in Anglije, iz južnoameriških re¬ publik in iz Eritreje. Tu in tam se mi zdi, da med vrstami zasledim znano ime, morda poznam celo do¬ pisnika. In nekaj hipov sva si na¬ to z dopisnikom blizu: srečava se, dasi za to ne veva, kot smo se sre¬ čavali v letih trpljenja doma, v dolgih tednih jaganja po tabori¬ ščih, v bežnih trenutkih ob odho¬ dih na ladje. .. Srečanja in snide¬ nja, čeprav na dolge kilometrske daljave! Pa že dolgo mi ni bilo tako toplo pri srcu kakor pred dnevi, ko sem bral ‘‘Pismo iz Kanade”. Stara sa¬ blja, moj dragi PAK, sem dejal, kje neki se Ti je sredi globine ka¬ nadske ravnine in temnih gozdov — kakor si Kanado predstavljam po filmih o življenju kanadske ob¬ mejne policije — vlil pod Birome tako prijeten ton kramljanja z znanci in neznanci po tujem? Mor¬ da se boš smejal Ti, pa Božo Lopa¬ ta in še marsikdo drugi, ki se v “Ameriški domovini” pridno ogla¬ šajo, kakšne so naše predstave o Kanadi. Pestre so in meglene, bur¬ ne in fantazijske, skupek vložkov vseh vrst, kot je kakšnega staro¬ modnega klovna skrpucalo. Kadar koli se zamislim v sloven¬ sko družbico, zbrano v vagonu ob progi ali v drobni hišici, prislonje¬ ni ob veliko farmarjevo “palačo”, in skušam ujeti besede razgovora o slovenskih Argentincih, vedno si mislim, da so tudi predstave naših Kanadčanov o nas precej filmsko naivne: da ves čas sedimo v senci in ob brnenju ventilatorjev pijemo limonado, zvečer pa se napokamo mesa in uživamo lepoto Južnega neba. Tako nekako, ne? Pa je tako in ni tako. Kdor ho¬ če točne vedeti, naj nas pride po¬ gledat. Kdor se zadovolji od daleč, tudi prav. Vreme je muhasto ka¬ kor povsod: zjutraj greš v suknji in še bolj zimsko napravljen kot doma na delo, opoldne se potiš in proti večeru v suknjiču sprehajaš pred svojim stanovanjem, ponoči se iz kina grede treseš, če že ni¬ maš “prikolice”. Nobeno stanova¬ nje ni dovolj toplo in iz vsake špra¬ nje prodira vlaga. Kako prav za prav topli in lepi so bili prvi ve¬ čeri po “fasengi” drv v taboriščih po Koroškem, čeprav je samo 600 ali še manj kalorij krulilo po želod¬ cu. Tukaj je pa kalorij dovolj, a peči za naše pojme premalo. Za- pališ petrolejko in že ti buhne vsa vročina v glavo, a to ni toplota: vsaj takšna ne, kot ob goldeški pe¬ či nad Spittalom ali ob misli Spit- talčana na naše Senigalce ob mo¬ rju ... “No hay domingo sin sol”, za¬ trjujejo domačini. Večinoma to res drži in zato tudi nas nedelje spra¬ vijo na noge. Buenos Aires ni maj-* hna stvar: če greš do brivca, na¬ praviš skorajda pot, ki jo mode¬ ren in ljudsko napreden Ljubljan¬ čan napravi s tramvajem štev. 2 (še veste — Sv. Križ - Moste in retour!) od Pošte" do Krekovega trga. Če se zapelješ k maši, greš vsaj iz Ljubljane do Medvod, če ne dalj : na kosilo se povabiš k mla¬ demu paru v Škofjo Loko, pošlješ po “ta boljšega” v Bitnje, greš v Kranj v kino, spremiš prijatelja, ki si ga našel pri isti družini, do Kamnika, zamudiš za pol sekunde vlak in stopiš v pivnico a la Mun- chen, da gre še nekaj vlakov brez- tebe: stopiš hitro okrog vogala, za¬ vohaš Kranj ca-soborca, ki se vra¬ ča ‘s pohoda’: poslednji juriš na¬ praviš skupaj. Pa potem recite, da ni nedelje brez fantovskega sonca! Pa še južno nebo zraven — oj, lju¬ di! — smo vzklikali včasih. Zapoj nam, Jeremija Kalin, zapoj, da bodo povzeli za teboj završki fan¬ tje po kanadskih lesih, oni trije na Aljaski, onadva na Koreji, oni v Eritreji in tujski legiji, oni ob avstralskih železnicah in ob usa- rskih strojih, oni v angleških rud¬ nikih in na evropskih univerzah! Prav gotovo bodo gg. uredniki ta mesec popisali vse proslave, ki smo jih imeli ob 100 letnici smrti Osvoboditelja Argentine Generala Iz svobodnega sveta USA: Francis P. Matthews, državni tajnik za mornarico, je dejal, da mora¬ jo biti USA pripravljene, da same prve napadajo neprijatelja in tako zavaruje¬ jo mir v svetu. S tem korakom bi napra¬ vile zgodovinski preobrat v USA, ki bi pa bil potreben. USA bi tako zbrala o- koli sebe vse tiste države, ki resnično žele mir — in boj bi bil samo za to — na drugi strani bi pa bili oni, ki ga ru¬ šijo. Truman in Acheson sta takoj po¬ hitela in z vso odločnostjo zavrnila iz¬ vajanja mornariškega ministra, da naj bi se USA spremenile v ‘‘napadalca za ohranitev miru”. V Chicago zborujejo ameriški bojev¬ niki iz prve in druge svetovne vojne. MacArthur, vrhovni noveljnik vseh obo¬ roženih sil ZN na Koreji, jim je poslal poslanico, v kateri poudarja, da bodo “USA lahko imele mir”, če bodo vse otoke na Dalnjem vzhodu — med nje spada tudi Formoza — ki spadajo v pa¬ cifiško obrambno črto, držale in brani¬ le. Če pa pade ta črta, potem je vojna neizbežna. S teh otokov letalstvo obvla¬ da vsa azijska pristanišča od Vladivo¬ stoka do Singapurja. Padec Formoze bi pomenil sovražni klin v polkrogu ame¬ riške obrambe. Zato Formoza igra v tem obrambnem sistemu tako izredno važno vlogo. MacArthur nadalje v po¬ slanici navaja, da te stvari poudarja za¬ radi zmotnega mnenja, ki ga imajo ne¬ kateri z ozirom na Formozo — aluzija na zun. ministra Deana Achesona — sklep predsednika Trumana, da bodo 1 USA branile Formozo je po Mac Arthu¬ rjevi izjavi znova prižgal upanje azij¬ skim narodom, ki je bilo že na tem, da sploh ugasne. Predsednik Truman in zunanji mini¬ ster Dean Acheson z MacArthurjevo po¬ slanico nista bila zadovoljna. Zato je predsednik Truman zapovedal MacAr- thurju naj jo umakne, kar je MarAr- thur tudi storil in brzojavno sporočil kongresu ameriških bojevnikov v Chi¬ cago, da jo po povelju predsednika Tru¬ mana umika. Predsednik kongresa bo¬ jevnikov je pa MacArthurjevo poslani¬ co že pred tem bil poslal uredništvom Velikih ameriških dnevnikov, ki so jo nato tudi objavili. Kongres bojevnikov pa je po vsem tem incidentu na svojem zasedanju soglasno sprejel sklep, v ka¬ terem izreka popolno zaupanje MacAr- thurju in mu obljublja tudi vso podpo¬ ro. Ta sklep so, brzojavno poslali Mac San Martina. Ne vem pa, ako bo¬ do povedali, da je mnogo mnogo naših fantov stalo med milijonsko množico gledalcev in strmelo: veli¬ ko vojsk so fantje videli, od okupa¬ cijskih do demokratov: vseh vrst in vseh sort. Pa to vojsko, ki je 17. avgusta mar šivala, je bilo resnično užitek gledati. Prenekatri so se za¬ mislili in zagledali pred seboj vrste, ki so pred leti prepevaje ko¬ rakale; poglej: tamle je bil Fran¬ celj in Janez zraven njega, nato Cene in Miha, pa štiri vrste za nji¬ ma naš Tone in sosedov Jaka. Zdaj ni ne Franceljna in Janeza več, Ce¬ ne je v USA in Miha v kočevskih gozdih Tonetu drugari, Jaka je od¬ šel v Avstralijo, jaz pa sem tu in v duhu danes marširam. Kako lepa je urejena vojska, kako ponosen je lahko narod nanjo in kolikšno je njegovo zaupanje vanjo, če se po vsej širini avenide preliva mladost in radost, strumnost in udarnost. Velika parada 17. avgusta je prav gotovo bila ena najlepših, kar jih more spraviti skupaj moderna in napredna svobodna država! Za vojaki so v nedeljo marširali rezervisti. Kako potreben je vsa¬ koleten zbor rezervistov! Kakor vojak na straži je vsak državljan: vedno pripravljen! Za rezervisti bo prvi pomladni dan 21. septembra pohod in izlet mladine v prosto naravo — praz¬ nik mladine. Nanoreli se bodo, bo dejal ta ali oni, nič dobrega ne pri- neso taki dnevi, bo zaključil tre¬ tji. Pač — prineso pomlad: ne tak¬ šno, tolikokrat zapisano Pomlad pod oknom, pač pa veselo Vodniko¬ vo “Kos prepeva, gnezda znaša”... še topel pozdrav vsem, kjer ko¬ li ste po svetu, od Mure do Sv. Lovrenca, od Temze do Nila in od Tibere do Guadalquivira. Pozdravljeni! Vaš ' RK Arthurju v njegov glavni stan v Tokio. Trumanova prepoved objave MacAr- thurjeve poslanice kongresu bojevnikov v Chicagu je močno odjeknila v ame¬ riškem političnem svetu. Takoj so se dvignili republikanski senatorji in pos¬ lanci ter so začeli ostro napadati vlado zaradi tega koraka. Republikanski se¬ nator Kenneth Sherry, vodja republi¬ kancev v senatu je časnikarjem dejal: Povelje predsednika Trumana, s kate¬ rim je bila anulirana poslanica MacAr¬ thur j a, je žalitev, ki bo pri Amerikan- cih vzhudila ogorčenje. MacArthur go¬ tovo najbolje ve, kaj je treba storiti na Dalnjem vzhodu, da bi popravil vse na¬ pake državnega tajnika Deana Acheso¬ na in ostalih ministrov. Ameriški narod ima popolno zaupanje v MacArthurjevo mnenje”. Joseph Martin, vodja republikanskih poslancev, je pa izjavil: “To, kar se je sedaj zgodilo z MacArthurjem predstav¬ lja nov prime r za neverjetno nesposob¬ nost vlade, ki je izročila Mandžurijo in večino Kitajske komunistom, nesposob¬ nost, katere višek predstavlja sedanji korejski konflikt in novo poglavje v vrsti zmot, ki obstoja v tem, da pamet¬ ne vojaške nasvete zavračajo, samo, da pomirijo Sovjetsko zvezo.” Po mnenju tega poslanca so prepovedali MacAr¬ thurjevo poslanico samo zaradi ,tega ker ne spada v koncept izjave, ki jo je januarja meseca dal Acheson o For- mozi. Bela hiša v Washingtonu je istoča¬ sno objavila tudi pismo predsednika Trumanu ameriškemu predstavniku pri ZN tVarrenu Austini, da ameriška ob¬ veza za obrambo Formoze traja samo tako dolgo, dokler bo trajala vojna na Koreji. Ameriški admiral Chester Nimitz pravi, da bi bilo usodno za oborožene sile, ZN, če bi se v boju na Koreji u- stavild pri 38 vzporedniku in ne bi zas¬ ledovale sovražnika do njegovega uni¬ čenja. Pristavil pa je, da je to njego¬ vo osebno mnenje. Earl Cocke, predsednik Zveze ameri¬ ških bojevnikov, je dejal, daje “vojna med USA in Sovjetsko zvezo neizbež¬ na”. To je poudaril pred senatnim od¬ borom za vojaške zadeve. Predsednik Truman je izjavil, da a- meriška vlada močno zeli, da bi se ame¬ riški vojski pri njenih “neprijetnih na¬ logah na Koreji” pridružile oborožene sile tudi drugih držav, članic ZN. Ameriško letalstvo je objavilo poroči¬ lo, da v Severni Koreji na več krajih grade velika moderna letališča za pri¬ stajanje največjih in najmodernejših so¬ vjetskih letal. Sodijo, da bi Sovjeti ta¬ koj znova zasedli Severno Korejo če bi severnokorejska komunistična vojska doživala poraz in bi ne morala umakni¬ ti na svoje izhodne točke za 38 vzpored¬ nikom. Ameriško vojno ministrstvo je vpok¬ licalo pod orožje novih 47.000 rezervis¬ tov. Odbor ameriškega kongresa je odob¬ ril zakonski osnutek o nadzorstvu nad komunistično stranko. Po tem zakonu bo med drugim morala kom. stranka prijaviti oblastem vse svoje člane in dati na vpogled svoje denarno poslova¬ nje. Noben komunist tudi ne bo mogel biti zaposlen v državni službi in v in¬ dustriji, važni za državno obrambo. Ameriško vojno ministrstvo je obto¬ žilo Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko, da z orožjem podpirata Sever¬ no Korejo in da je kom. Kitajska ra¬ zen tega še mobilizirala dve armadi, t. j. skupno 200.000 mož in jih postavila na mejo Mandžurije in Sev. Koreje. Ameriškemu kongresu je več senato¬ rjev in poslancev obeh strank predloži¬ lo zak. osnutek o ustanovitvi medna¬ rodne legije, iz prostovoljcev manjših držav, članic ZN. * BOLIVIJA; Policija je odkrila novo zaroto proti vladi. Več zarotnikov so zaprli. •k URUGUAY: Uruguayska vlada bo poslala na Korejo vojaško pomoč. Sodi¬ jo, da bo dala za borbo proti komuni¬ stom 2.000 vojakov, nekaj ladij in letal. ■k CHILE: Komunisti v Santiago so s kamenjem napadli ameriško veleposla¬ ništvo. Vlada je takoj nato odredila a- retacijo vseh komunističnih prvakov. ★ ANGLIJA: Attlee je sklical tajno se¬ jo izvršnega odbora svoje stranke, na kateri bodo v glavnem obravnavali možnost čim večje zaposlitve delavstva v oborožitveni industriji. Predstavnik tvrdke Craven Brothers, ene največjih, ki so vključene v oboro¬ žitveni program, je izjavil te dni, da vsaj še tri leta ne bodo mogli njegovi delavci prispevati ničesar za obrambo Anglije, ker morajo prej izpolniti ob¬ veznosti iz več milijonskega naročila ZSSR. Na to izjavo se je oprl Churchill, ki se je kot predstavnik opozicije za¬ čudeno vprašal, kako pridejo angl. to¬ varne do tega, da bodo dobavljale ZSSR Vojaški material, medtem ko ga bo An¬ gliji sami primanjkovalo. ★ ZAH. NEMČIJA: Predsednik nem¬ ške delegacije pri Evropski zvezi H. von Brentano je izjavil, da ima Zah. Nemčija zagotovilo amer. vlade, po ka¬ terem bodo USA branile nemško ozem¬ lje v primeru napada z vzhoda. Pri tak¬ šni obrambi bi tudi nemški narod, je do¬ dal Brentano, sodeloval. — K proble¬ mu ponovne oborožitve nemške policij¬ ske sile je Brentano predložil naslednje nemške pogoje: 1) zah. nemška repub¬ lika mora biti enakopraven partner, 2) treba ji je nuditi finančno pomoč in 3) podati je treba zagotovilo, da infanteri- ja v bodoči vojni ne bo sestavljena sa¬ mo iz Nemcev. Adenauer je v svojem govoru pouda¬ ril nujno potrebo ponovne oborožitve nemške policijske sile: ni zahteval — obnovitve nemške armade. Nemška pol. sila naj bi bila vključena preko nemške vlade na skupno zah.-evropsko armado. Isti dan je govoril tudi dr. Schumacher, vodja soc. stranke, ki je mnenja, da je Nemčiji za njeno var¬ nost res potrebna krepka policijska si¬ la, nikakor pa se ne strinja s tem, da bi Nemci morali prevzeti glavni delež obrambe zahoda. To je stvar zavezni¬ kov, pravi Schumacher, ki naj v izdatni meri povečajo število svojih vojakov na nemških tleh. ★ GRČIJA: Med venizelisti, liberalci in socialdemokrati je bil sklenjen dogovor o skupnem političnem nastopu ter je iz¬ popolnjena vlada gen. Plastirasa se¬ stavljena iž pripadnikov teh stran. (Nadaljevanje s 1. strani) Tripolitanija, Tunis, Alžirija, francoski in španski Maroko — vse te pokrajine terja Adb El Krim zase. Že v drugi svetovni vojni je bila Severna Afrika ozemlje, odkoder so krenile zavezniške Vojske na pot za osvoboditev zahodne Evrope. Strategi Atlantske obrambne skupine računajo, da bodo morale usta¬ viti kom. naval v zahodni Evropi hajbrž šele na Pirenejih. Severna Afri¬ ka bo zopet edino zadostno oporišče za zbiranje tistih sil, ki bodo reševale Ev¬ ropo. V drugi svetovni vojni z arabskimi težnjami ni bilo treba računati; za tre¬ tjo svetovno vojno se arabski voditelji, že pripravljajo v zelo veliki meri. TURŠKA VLADA ODLOČNO PROTI POLITIKI NEVTRALNOSTI Med republikansko stranko, ki je bila pri zadnjih volitvah v Turčiji poražena in vladno demokratsko stranko, je bor¬ ba sedaj zavzela zelo ostre oblike. De¬ mokratska vlada je sklenila odposlati ha Korejo večji oddelek turške vojske. Ta sklep vlade je stališče turške politi¬ ke ne samo odmaknil od sleherne mož¬ nosti nevtralnosti, ampak jo je že po¬ stavil v tisto skupino držav, ki se na Koreji že vojskujejo proti komunistom. Republikanci, ki jih vodi bivši pred¬ sednik republike Izmet Ineni, pa so raz¬ vili živahno propagando “od ust do ust,” v kateri rišejo nevarnosti tega ko¬ raka in prednosti tiste politike, ki je Turčijo v drugi svetovni vojni obvarova¬ la pred posledicami vojnega razdejanja. Ta propaganda je zavzela tak obseg, da je morala demokratska vlada organi¬ zirati vse svoje pristaše, da z vso silo pobijajo to propagando, ki da povezuje turške republikance s komunisti, ki tu¬ di terjajo politiko nevtralnosti in podre¬ jenost sovjetom. Turški oddelki, ki so jih izvežbali a- meriški eksperti in so opremljeni z a- meriškim orožjem, bodo torej šli v Ko¬ rejo pokazat, kaj je dosegla ameriška Vojaška šola v Turčiji. — Toda ta vzgled turške vlade zamore le v zelo omejeni meri vplivati na sodbo in postopek a- rabskih plemen. Pravi Arabec prezira Turka tako, kakor v Evropi Bavarec prezira Prusa. — Trenotno je zahodna politika v Severni Afriki in Mali Aziji z naslonitvijo na Turčijo in Izrael na¬ predovala samo v tem smislu, da si je odbila skoraj ves arabski svet. ARGENTINA Predsednik general Peron je ob smrti biv. predsednika čilenske repu¬ blike Dr. Alessandri Palma poslal sed. predsedniku sosednje republike dr. Gonzalezn Videli najgloblje soža lje tako v svojem imenu, kakor v imenu vlade in argentinskega naroda. Pok. Alessadri Palma je bil vsa leta odločen pobornik bratstva med obe¬ ma državama. Zato je general Peron določil prejšnjo nedeljo, t. j. dan po¬ greba velikega državnika, za dan ža¬ losti v Argentini. Predsednik republike general Pe¬ ron je prejšnji petek odprl modeme zdravniške ambulatorije za kovinar¬ sko delavstvo. Ob tej priliki je imel tudi govor o pomenu dela in udej¬ stvovanja v poklicnih strokovnih or¬ ganizacijah. Po vsej Argentini so včeraj slavili praznik sv. Roze Limanske, zaščitni- ce Južne Amerike. Ta dan je vlada leta 1948 proglasila tudi kot dan za¬ hvale za vse prejete dobrote.. V Bue¬ nos Airesu so bile velike cerkvene slavnosti v baziliki sv. Roze Liman¬ ske, kjer je do nedavnega služboval tudi č. g. Janez Hladnik. V mestu Martinez na področju Ve¬ likega Bs. Airesa je pred dnevi iz¬ bruhnil požar v tamošnji tovarni za izdelovanje gumijastih copat. Požar se je tako hitro razširil po vsem obratu, da je v ognju zgorelo 12 de¬ lavk, katere so pokopali z vsemi slo¬ vesnostmi in ob udeležbi zastopnika predsednika republike generala Pe¬ rona in njegove gospe soproge in ostalih državnih oblasti. Družinam nesrečnih žrtev je takoj priskočila na pomoč Ayuda Social Maria Eva Peron. V Santa Fe je v pristanišču eksplo¬ diral velik tank, v katerem je bilo 500.000 1 nafte. Gasilcem, policijskim in vojaškim oddelkom se je posrečilo požar omejiti in nato zadušiti in tako rešiti še ostale tanke, ki so bili tudi vsi napolnjeni s tekočino. Argentinska vlada je pri poljski vladi vložila najostrejšo protestno no¬ to, s katero zahteva popolno opravi¬ čilo zaradi zadrževanje argent. di¬ plomatskega kurirja v Varšavi, ka¬ terega so imeli priprtega 15 ur. Ministrstvo za tehnične zadeve je objavilo podatke o trgovinski bilan¬ ci za prvih šest mesecev tekočega le¬ ta. Po teh podatkih je v tem ča¬ su argentinski izvoz dosegel vred¬ nost 2.566,700.000 pesov, uvoz pa 2.278.100.000 pesov. Tako je bila ar¬ gentinska trgovinska bilanca v tem razdobju aktivna za 288.600.000 pesov. V istem razdobju lani pa je Argentina izvozila blaga za 1.715.100.000 pesov, uvozila pa za 2.257.100.000 pesov. V Buenos Aires je prispel prvi predstavnik zahodno - nemške vlade minister dr. Karl Spiecker. Sprejet je bil med drugim pri zunanjem mini¬ stru dr. Pazu, razgovore pa je imel tudi z ostalimi ministri. Njegov obisk ima namen proučiti možnosti za usta¬ novitev zahodnonemškega generalne¬ ga konzulata v Buenos Airesu in ob¬ noviti redne stike med obema drža¬ vama. Viktor Kravčenko, biv. visoki so¬ vjetski funkcionar, ki je spoznal vso laž in prevaro komunizma ter se sprevrgel v njegovega največjega so¬ vražnika, je prispel v Buenos Aires. Od tu so mu šli nasproti do Monte¬ videa številni prestolniški časnikarji in ga prosili za razgovore. V izjavah, ki jih je podal, Kravčenko z vso od¬ ločnostjo nastopa proti komunizmu, razkrinkava vse njegove laži, ki se jih poslužuje za varanje svetovne javnosti. Med demokracijami in ko¬ munizmom ne more biti sprave in med njima ni nobene poti. Odločiti se je namreč treba ali za eno za dru¬ go stran. O Kravčenku objavljajo vsi tuk. dnevniki obširna poročila, kakor tudi o njegovih knjigah, ki jih je dosedaj izdal proti komunizmu. Njegova prva knjiga “I chose freedom” je prevede¬ na tudi v kasteljanščino pod naslo¬ vom “Yo elegi la libertad”. V Buenos Airesu bo ostal dalj časa in bo imel več konferenc. Obiskal bo tudi Rosa¬ no. Po najnovejših predpisih za svo¬ bodno trgovino je cena tujim valu¬ tam določena tako-le: Anglija, 39,98 za funt šterling, USA 1.427,85 pe¬ sov za 100 dolarjev, Francija 4.08 pesov za 100 frankov, Španija 30,18 pesov “para cambio familiar”, za ostalo 31,93 za 100 pezet. Stran 3, Buenos Aires, 31. VIII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA KAJ NAS UČI KOREJA Vsaka vojna se začne z velikimi pre- | dalje velika uganka v pogledu vojaške- senečenji, nevadno za obe strani. Od ene I ga potenciala. V bodočem velikem kon. do druge vojne preide približno doba ene generacije. V tem razdobju človeška de. lavnost zabeleži nove napredke na vseh področjih, predvsem v tehniki. Ker pa moderna vojska postavlja na kocko ob¬ stoj ali propad vsakega naroda, je ra¬ zumljivo, da velike države dajo za uspe¬ šno izvedbo vojne vsa razpoložljiva sred¬ stva in izrabijo napredke vseh ved, brez ozira na ceno, dejstvo in posledice. Novi vojaški izumi se dejansko praktično lah¬ ko preizkušajo še le na bojišču, kjer se na doseženih uspehih ali potrdi upanje in predvidevanje iz mirnih časov ali pa povsem odpovedo in povzroče veliko ra¬ zočaranje s težkimi žrtvami. Kakor je vojna skupek največjih naporov človešt¬ va na vseh področjih njegovega udejstvo¬ vanja, tako se tudi presenečanja in razo¬ čaranja oziroma skušnje ne nanašajo sa¬ mo na vojaške priprave, ampak more¬ biti še bolj na politične, socialne, tehnič¬ ne, moralne in druge probleme, ki so v vojni tesno zvezani s strategijo. Od zadnje velike vojne je minilo ko¬ maj pet let in to razdobje bi bilo de¬ jansko še prekratko, da bi mogli opazi¬ ti kako bistveno razliko mel metodami in postopki v zadnji svetovni vojni in sedaj. Ali izgleda, da so se razne pano¬ ge ravno kot posledica zadnje vojne za¬ čele nepričakovano hitro razvijati in s tem tudi že pripravljati nova presene¬ čenja in izkušnje za tistega, ki bi kot prvi stopil zopet v kak resnejši oboro¬ žen konflikt. Vojna na Koreji traja ko¬ maj dva meseca in že se dovolj obliku¬ jejo posledice raznih napačnih predvide¬ vanj in predpostavk, iz katerih tudi mi slabi, skromni in nepozvani —- napravi¬ mo lahko že gotove sklepe za bodočnost. Za danes se hočemo omejiti samo na naj¬ bolj vidne na vojaškem in političnem po¬ lju, ki so pa tudi trenutno najvažnejši kot odločilni činitelji za več ali manj neizbežno tretjo svetovno vojno. NAPOVED VOJNE fliktu nas v tem pogledu lahko močno presenetijo in to pozitivno in tako tu¬ di — in še menda prej — negativno. NESPOSOBNOST ZAHODA ZA TAKOJŠNJO PROTI AKCIJ O Kot posledica pomanjkljive obvešče¬ valne službe in podpiranja ter širjenja demagoškega pacifizma, so bile Zdru¬ žene Ameriške Države kot direktno za¬ interesirana država na Koreji z vdo¬ rom Severnokorejcev v Južno Korejo čez noč postavljene pred gotovo dejstvo. Čeravno so imele v neposrednem zale¬ dju s svojo vojsko zasedeno Japonsko, je trajal dober teden, da so se pojavi¬ le prve njihove čete na korejskem boji¬ šču, prve udarne divizije so pa lahko po¬ segle v boj še le po treh tednih, ko so komunisti že zasedli polovico Južne Ko¬ reje. In še sedaj, po dveh mesecih vojne, samo “kapljajo" na bojišče nove, v na¬ glici sestavljene čete, ki so komaj do- voljne za preprečenje popolne katastro¬ fe. Na osnovi teh izkušenj se popolno¬ ma upravičeno lahko vprašamo, kaj se bi zgodilo, če bi se Rusom zaželelo, da ali sami, ali pa s svojimi sateliti neke¬ ga dne napadejo in pregazijo Zahodno Evropo, ki za tak slučaj računa še vedno v prvi vrsti samo na ameriško pomoč? Korejsko zadevo bi bilo mogoče v začet¬ ku likvidirati s 4 do 5 dobrimi divizija¬ mi, a niti teh ni bilo nikjer, medtem ko bi res učinkovita pomoč Evropi morala biti vsaj tri do petkrat večja. Prevoz ta¬ ke armade v Evropo bi po stanju današ¬ njih priprav trajal najmanj pol leta, med tem bi pa Evropa že davno bila iz¬ brisana z vsakega bojišča in tudi poli¬ tične arene. Res, najresnejši opomin Za¬ hodni Evropi, da se mora postaviti čim prej na lastne noge in se zanašati pred¬ vsem na “sebe in svoje kljuse”. ODLOČILNA VLOGA PETE KOLONE Odkar obstoji svet so bile vojne, ki so pa imele nekako še viteško obeležje. Pred vsakim konfliktom je bila med sprtima strankama običajno prilika za izmenjavo misli, predlogov in zahtev, tem je še le sledil ultimat in končno je prišlo do napovedi vojne. S to prakso je prenehal že Hitler, toda tudi ta je še v trenutku brutalnega napada navadno izročal neke diplomatske note v svoje opravičilo. Rusi, oziroma njihovi sateliti Severni Korejci, so pa šli v tem pogledu še dalje in so enostavno vdrli na južno- korejsko področje brez vsakega predhod¬ nega obvestila, odnosno so naknadno po¬ skusili zavesti javno mnenje s popolnoma absurdno in smešno obtožbo, da je na¬ sprotnik prvi začel z vojaško akcijo, če¬ ravno se je ta nahajal v naravnost kaz- njivi nepripravljenosti in neopreznosti.. Poslužili so se starega komunističnega načela, da ima vsakdo pravico obdolžiti Prve ameriške čete, ki so prispele na Korejo, so pričakovali že na licu mesta bridki presenečenji: neprestreljivi ruski tanki in takojšnja in silno učinkovita intervencija v borbi manjših oddelkov gverilcev ali petokolonašev. Ti gverilci niso samo uspešno pripravljali napade, ampak so znali tudi preprečiti Ameri- kancem marsikateri manever v protiak- ciji, zaradi česar so padali položaj za položajem poleg velikih izgub in škode v materijalu. Sami Amerikanci so pri¬ znali, da za tako borbo niso bili priprav¬ ljeni in tudi niso imeli sredstev, da bi to nevarnost hitro odstranili. V “Svo¬ bodni Sloveniji” smo že pred meseci poudarjali, da je glavna komunistična moč v njenih petih kolonah, ki so raz¬ tresene po celem svetu in so tudi odgo¬ varjajoče pripravljene in izvežban.e. Toda naši zahodni prijatelji temu vpra¬ šanju niso nikdar pridajali tiste pozor svojega bližnjega tudi največjega zlo- t nosti, kakor bi morali, in so vsa opozo- čina; obdolženec odnosno napadenec naj se pa potem brani in opravičuje, kakor ve in zna! Enak postopek lahko priča¬ kujemo tudi za naslednji večji konflikt in se ne bomo smeli prav nič čuditi, če se bomo nekega jutra zbudili in zvedeli, da so ruske čete prekoračile reko Reno, češ, da Španija ogroža obstoj Sovjetske zveze ali kaj podobnega. In v veliko ža¬ lost, precej ljudi na svetu bo to goro- stasnost celo verjelo. POMANJKLJIVA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA Vdor Ruso-Korejcev v Južno Korejo je prišel za USA docela nepričakovano. Prav tako za ostali svet, čeprav že iz dosedanjih dogodkov lahko sklepamo, da so priprave za ta napad morale trajati najmanj več mesecev, katerih pa nihče ni opazoval in jih sporočal dalje. S tem so sovjeti dokazali še enkrat več, da je njihovo področje res hermetično zaprto in to ne samo s kitajskim zidom in že¬ lezno zaveso na meji, ampak tudi v no¬ tranjosti, kjer res ne bo nobenih tujih vohunov. Severni Amerikanci so napako takoj spregledali in so sedaj postavili uglednega generala Bedeli Smith-a, “možgane generala Eisenhoyer-ja” v drugi svetovni vojni, za šefa obveščeval¬ ne službe. In za organiziranje te službe so mu dali na razpolago nič manj kot eno milijardo dolarjev. Za nas je danes važno dejstvo, da je vse, kar se piše in govori o Sovjetski zvezi več ali manj samo predvidevanje z vsakovrstnimi slutnjami brez stvarne podlage in tako ostajajo sovjetske države za nas še na- rila raznih begunskih odborov smatrali za nepotrebno nadlegovanje. In zopet se moramo vprašati, kako bodo odstranili V bodočem velikem konfliktu to najve¬ čjo nevarnost, ko vemo, da v sami Za¬ hodni Evropi dobro organizirane pete kolone predstavljajo cele armade z več milijoni zagrizenih in fanatičnih prista¬ šev. In v mnogih predelih Amerike in Afrike ni nič bolje! Kje je politik in strateg, ki bi znal rešiti ta problem? Drugače so izgledi na zmagovit izhod v bodoči vojni že vnaprej v rokah sovjet¬ skih vojsk. Čakati, da se to vprašanje, od katerega je odvisna usoda sveta rešu- e in reši šele v trenutku potrebe, bi bi¬ lo slično zdravniški operaciji po smrti. Edini izhod je, da ta problem zagrabijo z največjo resnostjo — pozornostjo in odločnostjo že' sedaj, dokler je še rela¬ tiven mir na svetu in brezobzirno iztre¬ bijo in uničijo vsa taka “ognjišča”, ki skrivaj že dolgo tlijo! ČLOVEK-BOREC OSTANE GLAVNI ČINITELJ VOJNE Vsaka vojska se pripravlja na bodočo vojno na podlagi skušenj in naukov iz zadnje vojne, v kateri je sodelovala. Na¬ ši ameriški prijatelji pa so sodelovali v zadnjih dveh svetovnih vojnah samo v zadnji fazi, ko je bil sovražnik že po¬ polnoma izčrpan in brez odgovarjajo¬ čega protiorožja ,tako, da so njihovi zmagonosni pohodi bili več ali manj svo¬ jevrstni sprehodi neposredno za ognje¬ no zaveso bomb granat ter tankov. Iz teh lahkih zmag se je rodilo prepriča¬ nje, da boj odloča predvsem ogenj v čim večji količini in se naporni in komplici¬ rani manevri čet s tem sploh lahko v e č ali manj prihranijo. To slepo zaupanje v nadmoč orožja se je na Koreji, kjer so se Amerikanci prvič srečali s sv e žim nasprotnikom maščevalo, posebno, ko se je sovražnik pojavil še kot gverilec v ozadju. Amerikanec se sploh ni znašel na bojišču, ni ti ga je znal uporabiti v raznih fazah in vrstah horde. Neomaj¬ no je ostalo staro načelo, da je boj kombinacija ognja in manevra, a mane¬ ver zopet predvsem spretnost v premi¬ kanju in izkoriščanju zemljišča za čim boljšo uporabo orožja. Dober vojak ni tisti, ki čim dalje in čim višje skoči ali prej preteče lepo športno cesto, ampak tisti, ki je popolnoma zrasel z zemlji¬ ščem in zna izkoristiti dan, noč, meglo, potok, gozd, jarek, riževo polje itd. za čim učinkovitejše udarce z dobrim oro¬ žjem v pravem trenutku. Ostal je v ve¬ ljavi znan pregovor: “Boj ne bije svet¬ lo rožje, boj bije srce junaško!” In vprašati se moramo sedaj, kako je v tem pogledu z narodi na zahodni stra¬ ni po vsem tem, kar se je vse odigrava¬ lo v zadnjih letih? Zopet negativen od¬ govor! PRECENJEVANJE ZRAKOPLOVSTVA Stoječ na stališču, da z orožjem in strojem varujejo človeka in zmanjšuje¬ jo žrtve, so Amerikanci na Koreji ho¬ teli v začetnem razdobju vojne prenesti vso težo operacij na letalstvo, ki je tudi prvo stopilo v večjem obsegu v akcije. Brali smo, da so dnevno odvrgli po več sto ton bomb, da so izbrisali mesta z ze¬ meljske površine porušili mostove in skladišča itd. Sovražnik pa je pri vsem po načrtu napredoval in dosegal lepe u- spehe. Kot navaden in naraven človek je pač znal izkoristiti zemljišče, t. j. manevrirati tam, kjer ga letalstvo ni moglo najti in ne uspešno napadati. To dejstvo pa zopet samo potrjuje, da osta¬ ne letalstvo še naprej pa naj bo še ta¬ ko močno, vendarle le samo pomožna sila vojske, sicer neobhodno potrebna, glavni vojni činitelj pa je in ostane člo¬ vek na trdnih tleh in tu zopet pehota, ki jo tako radi omalovažujejo, ker se pač mora valjati po blatu in hoditi — peš. Toda tega vojaka je treba vzgojiti in utrditi v špartanskem duhu, kajti tudi najbogatejša država svojega voja¬ ka ne more zavarovati pred dežjem, bla¬ tom, ušmi, gladjo drisko itd., ki so red¬ ni spremljevalci vsake večje vojne ak¬ cije. omajana vera v atomsko BOMBO Iz ameriških časopisov smo zvedeli, da so nekateri tamošnji politiki predla¬ gali, naj bi že v korejski vojni upora¬ bili atomsko bombo in z njo znatno skrajšali njeno trajanje in tako prihra¬ nili mnogo izgub. Ali bi pa bilo res ta¬ ko? V prvih dveh mesecih je letalstvo ZN na Koreji odvrglo nekaj deset tisoč bomb na samem bojišču in v njegovem zaledju. Učinek vseh teh odvrženih bomb je verjetno enak učinku 50 do 100 atomskih bomb, toda s to; razliko, da bi učinek takih bomb bil omejen samo na kakih 30 do 50 točk s prečnikom 10—20 km. Na teh točkah bi res dosegli stra¬ hotno opustošenje stalnih objektov in prebivalstva, toda nadalnjega prodira¬ nja komunistov izven teh točk nikakor ne bi zavrli. Ta primer je končno pri¬ vedel razne oboževalce atomske bombe do resnega dvoma v njeno absolutno premoč, ki naj bi bila odločilni činitelj v bodoči veliki vojni, ki ne bo samo o- mejena na majhen korejski prostor, am¬ pak se bo pojavila kot nasprotnik Mosk¬ va z vsemi svojimi sateliti in bo aktiv¬ ne bojišče zavzemalo področje polovice zemeljske oble. Tisoč, deset tisoč in še več atomskih bomb ne bi poškropilo tega področja niti kot rahel pomladan¬ ski dež. Lahko smo pa prepričani, da take zaloge atomskih bomb še dolgo ne bo na nobeni strani. Naše članke, ob javljene o relativni vrednosti atomsko bombe v Svobodni Sloveniji, so korej¬ ske skušnje samo še bolj potrdile. SLABA POLITIKA DA SLABO VOJSKO Stalinova desna roka Molotov je po drugi svetovni vojni izjavil pred zmago¬ slavnimi maršali in generali: “Ne poza¬ bite, da ima tudi politika velike zaslu¬ ge za našo veliko zmago. Zgodi se, da politik dostikrat z eno samo spretno potezo doseže tako zmago, za kakršno bi se morale boriti cele skupine ar¬ mad. In politik jo povrh tega dobi še brez izgub.” S tem je mislil na spre¬ ten politični manever s kapitulacijo Ro¬ munije, kateri je potem sledil lahek zmagoslavni pohod čez Romunijo v Madžarsko in tudi na Beograd. Iz zgo¬ dovine vemo, da so demokratski reži¬ mi že po sami svoji konstrukciji precej slabo pripravni za velikopotezne kora¬ ke in odločitve. Zato se najraje poslu¬ žujejo “polukrepov”, samo, da so za¬ dovoljne vse stranke in različna strem¬ ljenja, posebno, če je treba seči po ne¬ popularnih ukrepih, kakor so vojska in njeno vzdrževanje. Pri mnogih vodil¬ nih osebnostih se pojmi o rodoljublju, demagogiji, osebni priljubljenosti in ko¬ risti stranke kaj radi zmešajo. In logič¬ na posledica takega kompromisnega vodstva je pred vsem slabo podprta, ne¬ zadostno oborožena in moralno zrah¬ ljana vojska. Mi Slovenci imamo za to še čisto svež in tragičen dokaz v lah¬ komiselnem beograjskem puču v mese¬ cu marcu 1941. Take države navadno preseneti vojna v ravno najbolj razdr¬ tem in nepripravljenem vojaškem sta¬ nju in težki porazi z ogromnimi žrtvami V začetni fazi so potem neizogibni. Krivcev za te poraze pa ne iščejo med odgovornimi politiki, ki se navadno po¬ skrijejo, ampak med vojskovodji in ge¬ nerali, kar dovolj dokazuje tudi zadnji še sveži primer s Korejo. Koliko vpi¬ tja je bilo v USA proti vojnim prora¬ čunom, koliko je bilo mešetarjenja z o- borožitvijo Evrope, kako srdito so napa¬ dali MacArthurja. Clarka — in dru¬ ge kako so propagirali zaupanje v sve¬ tovni mir, dokler nenadoma ni počila prva puška na Koreji — z rusko muni- cijo. Po še ne dveh mesecih, odkar je iz¬ bruhnila vojna na Koreji so pa že voti- rali nad 30 novih milijard za vojsko, vendar pa še vednet ni onih treh divizij, ki jih Mac Arthur tako krvavo potre¬ buje, da bi preprečil popolen poraz na stesnjenom mostišču okoli Pusana! Te bridke skušnje znova potrjujejo staro načelo, da morajo biti varnost in ob¬ ramba države v rokah posebnega neod¬ visnega najvišjega strokovnega foruma, ki mora biti neoviran v svojem delo¬ vanju in zavarovan pred političnim va¬ lovanjem, a zato bi pa moral odgovarja¬ ti pred samim narodom. VOJAŠKI PORAZ POMENI TUDI MORALNI RAZPAD NARODOV Če Sovjetska zveza s korejsko zadevo ni hotela ničesar drugega doseči, kakor zastrašiti narode, posebno pa še omah¬ ljivce, v kar pa dvomimo, potem je v tem odlično uspela, ker si je svoj ugled in svoje pozicije samo še povečala. Če so vse miroljubne demokratske države, zbrane okoli ZN na njen poziv zbrale skupaj komaj nekaj nad 30.000 ljudi za obrambo Koreje- Kitajska ne prihaja V poštev — ogromna večina pa je oblju¬ bila samo “simbolično pomoč, potem se ne moremo otresti slutnje, da je v sve¬ tu nekaj gnilega in da so narodi izgu¬ bili celo voljo in željo za obrambo svo¬ je svobode. Izgleda, da je mnogim pad¬ lo srce v hlače in je postala splošna težnja, da bi bilo najbolje ostati izven konflikta in se tako ne zameriti Sovjet¬ ski zvezi, ki se je z možnostjo vseh vo¬ jaških priprav v največji tajnosti, z nevarnostjo petih kolon, s slepo pokor¬ ščino satelitov in z neizmernim izvorom Vojnih sil, kakor tudi z nepristopno pro¬ stranostjo svojih teritorijev postavila na čelo vseh vojaških velesil. Ker pa ima strah velike oči, bo ta ugled Rusi- SVOBODNA SL0VENIJA Priloga štev. 7. 31. AVGUSTA 1950. Ano del Libertador General San Martin je samo še rastel, korajža in volja mnogih ogroženih narodov bo pa še hit¬ reje padala. Čeravno so trenutni neuspe¬ hi USA na Koreji lokalnega značaja in za veliko USA še ne občutljivi, vendar so moralne posledice že vznemirljive in lahko privedejo do popolnega poloma glede solidarnega in skupnega odpora ostalih demokratskih držav in narodov. Toda na drugi strani imajo doseda- danje izkušnje na Koreji tudi svojo do¬ bro in morda odločilno in rešilno stran. V polni luči so se pokazale pri zahod¬ njakih vse napake in slabosti v politič¬ nem, vojaškem in moralnem pogledu in jih Koreja sedaj resno opominja, da je prišla zadnja ura, da se streznijo, zdru¬ žijo in dvignejo iz dosedanje zaspanosti in sterilnega modrovanja ter se konč¬ no lotijo velikopoteznih protiukrepov za svojo rešitev. Če bodo dosegli to, potem smemo računati, da je Sovjetska Zveza, pa naj bodo njeni cilji, ki jih zasleduje s korejsko vojno takšni ali drugačni, dosegla ravno nasprotno in se bo v naj¬ krajšem času znašla pred novim in po¬ mlajenim svetom, s katerim bo končni obračun zelo težak. Vprašanje pa je, če bodo trenutne razmere še dopustile za to potreben čas in kako je ta časovni rok določila sama Rusija. ZAKLJUČEK Mnogo že pišejo o posrednih in nepo¬ srednih vzrokih za vse te bridke izkuš¬ nje iz Korejske vojne. Pomembni in ne¬ posredni so zgoraj omenjeni. Ne bomo dosti grešili, če trdimo, da je vendar prvi in glavni vzrok v “nedokončani” drugi svetovni vojni. Pijani zmage nad Nemčijo in uspelim atomskim napadom na Japonsko, so vsi v vojno zapleteni narodi — razen Sovjetske zveze — od¬ vrgli čez noč orožje, zmleli tanke in topove v staro železo ter proglasili na¬ stop večnega miru. Čeprav so bile pred to zmago velike in zelo poučne konfe¬ rence v Teheranu, Jalti, in Moskvi, ven¬ dar nihče ni hotel priznati nevarnosti komunizma in se tudi nihče ni poskušal vživeti v “njegovo poslanstvo”. Mi, maj¬ hen slovenski narod, smo bili med prvi¬ mi, ki smo morali občutiti strašne po¬ sledice te zmote in jo plačati za druge z izgubo domov, družin in zemlje. In danes zopet gledamo, kako veliki po¬ novno grešijo in drvijo v propast. Ali je vendar tukaj iskrica upanja, da bo¬ do vsaj skušnje na Koreji še pravočas¬ no vplivale na streznitev in končno vsta¬ jenje lepšega sveta ?! Res čudna je igra usode v tem, da so ravno Amerikanci, ki so sedaj najbolj prizadeti, s prezidentom Rooseveltom na čelu, bili oni, ki so pripeljali Mosko- vite in komunizem v Srednjo Evropo, na Korejo in še v druge predele sveta in s to svojo naivnostjo in ravnodušnostjo mnogim narodom povzročili toliko go¬ rja in toliko nesreč. Danes se, hvala Bogu, odpirajo že mnogim oči in če bi še živel Roosevelt bi moral vzklikniti s Faustom: “Kako znebim se zlih duhov, ki sam povabil sem jih v goste”... še smemo upati, da bodo skušnje iz Koreje padle kot zdravp seme na rodovitna tla! V. V. USTANOVITEV ZVEZE KRŠČANSKIH DEMOKRACIJ ZA SREDNJO EVROPO Dne 25. julija t. 1. je bila osno- nega sveta o resničnih političnih, vana v New Yorku Krščansko de¬ mokratska zveza za Srednjo Evro¬ po. Za predsednika je bil izbran msgr. dr. Jozsef Kozi Horvath, predsednik Madžarske krščansko demokratske stranke; za podpred¬ sednike pa: Dr. Miha Krek, pred¬ sednik Slovenske ljudske stranke, dr. Ivo Duhaček, član izvršnega odbora Češke demokratske stran¬ ke, Mazys Pakstas, elan Litvanske krščanske demokratske stranke in Karol Popiel, predsednik Poljske krščansko delavske stranke; za tajnika Konrad Sieniewicz, gene¬ ralni tajnik Poljske krščansko de¬ lavske stranke. Člani odbora so še: msgr. Franc Gabrovšek, dr. Adolf Klimek, dr. Laszlo Varga in Pra- nas Vainauskas. Naloga zveze je: 1) da informira narode svobod- socialnih, ekonomskih in kultur¬ nih prilikah svojih narodov in dr¬ žav ter jih seznani s sredstvi in načini, s katerimi skušajo komu¬ nistični režimi sovjetizirati javno življenje in gospodarstvo, izkore- niti krščansko vero, moralo in tra¬ dicijo ter preprečiti delo Cerkve, duhovnikov in verskih ustanov; 2) da goji medsebojno sodelo¬ vanje in razumevanje med vodite¬ lji, organizatorji in člani krščan¬ skih demokracij; 3) da poveča med svobodnimi narodi sveta zanimanje in simpa¬ tije za krščanske narode, ki jih tlači agresivni, materialistični des¬ potizem ; 4) da z združenimi močmi in z vsemi dopustnimi moralnimi in le¬ galnimi sredstvi dela na osvobo- (Nadaljevanje na 4. str.) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31.VQI.1950 - Ano del Libertador General San Martin Petdesetletnica Slovenskega Katoliškega Akademskega Starešinstva Člani Slovenskega katoliškega aka- j delovali pri organiziranju slov. kat', zlomi in ne užene nobeno nasprotova- srednješolskega dijaštva, podpirali so vi- j nje. Oni zmagajo vsako oviro. Misijonsko demskega starešinstva so zbrani okoli svojega odbora v emigraciji proslavili dne 13. avgusta t. 1. v Buenos Airesu petdesetletnico društva, ki je v slo¬ venskem katoliškem kulturnem življenju opravilo ogromno delo. V domovini bi bi¬ la ta proslava zvezana s čisto drugačni¬ mi prireditvami in manifestacijami, ki bi bile v skladu s pomenom in delom SKAS-a; v tujini je bila ta proslava skromna in tiha, vendar popolnoma v skladu z -zvestobo, ki veže vse člane na načela in ideale, ki so vodili delo dru¬ štva v domovini. PRED 50 LETI Temelji za društvo so bili položeni na prvem katoliškem shodu v Ljubljani, ko je bila med drugimi resolucijami spre¬ jeta tudi tista, ki je določala, da naj se slovenski katoliški akademiki, ki so štu¬ dirali na Dunaju, v Gradcu in drugod, zbero v katoliških akademskih društvih. Tako je bilo na Dunaju ustanovljeno prvo slovensko katoliško akademsko društvo “Danica” in pozneje “Zarja” v Gradcu in kasneje društvo “Krek” v Pragi, člani teh društev so po opravlje¬ nih študijah zamogli ustanoviti Sloven¬ sko katoliško akademsko starešinstvo, kar se je zgodilo leta 1900 po drugem katoliškem shodu v Ljubljani. Prvi pred¬ sednik SKAS-a je bil zdravnik dr. Jan¬ kovič; najdaljšo dobo je bil predsednik SKAS-a ravnatelj prof. Bogomil Remec. V emigraciji je bilo obnovljeno delo leta 1948, ko je občni zbor društva sklical v Buenos Airesu prof. B. Remec, ki je bil v letu 1945 tudi predsednik SKAS-a v Ljubljani. V vrstah Slovenskega katoliškega aka¬ demskega starešinstva so se zbirali ti¬ sti slovenski katoliški intelektualci, ki so absolvirali univerzitetne študije, bili kot akademiki člani kat. akad. društev in so nato hoteli v svojem društvu organi¬ zirano delati za prospeh katoliškega kulturnega in javnega življenja na Slo¬ venskem. Sedež odbora je bil v Ljublja¬ ni in je ljubljanski škof pokrovitelj SKAS-a. število članstva je polagoma naraščalo in je v letih po prvi svetovni vojni doseglo najvišjo številko tedaj, ko je bilo včlanjenih v društvu 650 članov. Iz vrst SKAS-a so izšle številne pobu de za obnovo in prospeh katoliškega živ¬ ljenja na Slovenskem. Glavna skrb SKAS-a pa je bila skrbeti za slovensko katoliško dijaštvo; člani SKAS-a so so- (Nadaljevanje s 3. strani) ditvi zatiranih krščanskih naro dov; 5) da začne takoj po osvoboditvi siln ‘ kom l s P° min vseh pokojnih 80 na sokošolce pri študijah na univerzah. Mnogim slovenskim katoliškim intelek¬ tualcem je bilo tako med študijami olaj¬ šano težavno življenje slovenskega di¬ jaka v tujini. Podpore SKAS-a manj premožnim akademikom so mnogim o- mogočile pravočasno zaključek študij na Dunaju, v Gradcu in Pragi in nato na¬ stop službe v domovini. Med svojimi člani je SKAS štel odlič¬ ne znanstvenike in kulturne delavce; mnogo pravnikov in profesorjev je po¬ leg strokovnega dela posvečalo svoje si¬ le za sodelovanje v katoliških kulturnih, gospodarskih in političnih organizacijah. Častni člani društva so bili nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, dr. Janez Ev. Krek, dr. Anton Korošec, prav tako so bili člani društva minister prof. Anton Sušnik, minister Dr. Krek Miha, ban dr. Marko Natlačen, številni narodni poslan¬ ci SLS, predsednik prve slovenske dežel¬ ne vlade dr. Lovro Pogačnik, dr. Janko Brejc, prof. Ernest Tomec, dr. Lamber Ehrlich, pisatelj Narte Velikonja, vodi¬ telj goriških Slovencev dr. Janko Kralj, sedanji škof na Krku dr. Srebrnič i dr. Vse to delo je SKAS opravljal sledeč sklepom in navodilom slovenskih kato¬ liških shodov. To delo je bilo tiho in po¬ žrtvovalno, bilo pa je tako obilno, da je zapustilo zelo vidne sledove v vseh slov. kat. organizacijah in ustanovah. PROSLAVA JUBILEJA V BUENOS AIRESU Sedanji odbor SKAS-a v Buenos Ai¬ resu je drugi, ki je bil izvoljen v tujini, odkar je delo obnovilo v letu 1948. Pro¬ slava Petdesetletnice SKAS-a je s celo¬ dnevnim studijskim programom bila v nedeljo dne 13. avgusta v prostorih pri čč. šolskih sestrah na Paternalu v Bue¬ nos Airesu. Vabilom se je odzvalo izred¬ no lepo število članov, ki so napolnili zborovalni prostor. Prihiteli so na pro¬ slavo tudi profesorji slovenskega bogo¬ slovja iz San Luisa in sicer g. prelat dr. Al. Odar, dr. Ivan Ahčin in dr. Ing. Len¬ ček. — Najprej je bila ob 10. uri sv. maša, ki jo je daroval prof. Anton Ore- har. Med mašo je v posebnem nagovo¬ ru razvil verske osnove, ki jih je na prvem kat. shodu podal za obnovo slov. naroda škof Missia. Po sv. maši je predsednik SKAS-a prof. Ivan Prijatelj začel proslavo jubi¬ leja. Po pozdravu se je v posebnih be¬ sedah spomnil vseh preminulih članov; nekateri izmed njih so padli kot žrtve komunistične revolucije v domovini, ne¬ kateri pa tudi na obrambnih postojankah slov. naroda pred tujcem in kom. na- polje je slovenska narodna skupnost, ko¬ likor nam je dosegljiva in ves svet oko¬ li nas, ki mora čim več zvedeti o sloven¬ skem katoliškem človeku in njegovem prizadevanju. Obenem zbirajmo in pripravljajmo gradivo za nov vse slovenski katoliški shod v domovini, za delo na njeni duhov¬ ni obnovi. Organizacija, ki ima namen braniti večna, neizpremenljiva načela življenja in ki hoče v vseh izpremembah zunanjo¬ sti iskati in svetovati najprimernejšo u- porabo teh načel v danih razmerah, or¬ ganizacija, ki hoče naravnavati življenje samo vedno nazaj k poti, ki jo nakazu¬ je Bočja Resnica, je večno mlada, vedno aktualna, vedno potrebna. Tako je Slovensko Katoliško Akadem¬ sko Starešinstvo: vedno mlado, vedno novo, vedno slovenski katoliški skupno¬ sti nujno potrebno. Zahvalimo Boga, da nam je to organi¬ zacijo ohranil tudi v pregnanstvu in da ji daje moči za nov napredek v razme¬ rah, ki bi jih sicer označili kot “nemo¬ goče”. Sprejmimo to dejstvo kot zname¬ nje volje Božje, da bodi katoliško stare¬ šinstvo tudi v bodočnosti snovatelj in činitelj katoliškega in narodnega življe¬ nja. Potrdimo ob petdesetletnici, da sprejemamo to dolžnost v vrtu Gospodo¬ vem na Slovenskem. Vsi tovariši in prijatelji starešine ter vsi Vaši gostje, sprejmite tudi moje naj- prisrčnejše pozdrave, Vaš Miha Krek.” Sledila so predavanja in sicer dopol¬ dne najprej predavanje ravn. prof. Bo¬ gomila Remca, ki je podal “Nekaj iz zgo¬ dovine SKAS-a.” Kot najstarejši član SKAS-a v tujini in njegov dolgoletni predsednik je prof. Remec nabral v svo¬ jem pregledu dragocene podrobnosti o razvoju SKAS-a od njegovih početkov do danes. Bil je pred petdesetimi leti med prvimi člani SKAS-a in je tako v nje¬ govih zapiskih zbrana lepa kronika SKAS-a in njegovega dela. Za njih je predaval prelat dr. Al. Odar IGOR in sicer o temi: “Slovenski katoličani in znanost.” Njegova razčlenitev doseda¬ njega dela slov. katoličanov v znanosti je obsegala obenem tudi že mnogo važ¬ nih postavk za program slovenskega katoliškega znanstvenega dela za dobo obnove v domovini. Popoldne po skupnem kosilu pa sta predavala dr. Eiletz Leopold o “Krizi so¬ dobne kulture” in dr. Milan Komar o “Pogledih v bodočnost”. Ko so se po proslavi člani razhajali, je bilo splošno mnenje, da je proslava jubileja nad vse dostojno izpadla in da bi bilo zelo primerno tako prireditev studijskih dni ohraniti in jo izvesti vsaj enkrat na leto. DELO SKAS-a DANES Člani društva žive v tujini v raznih državah sveta. Največ jih je v Argenti¬ ni in ker jih je od teh največ na ozemlju velikega Buenos Airesa, je bilo tudi naj¬ bolj umestno, da se je delo obnovilo okoli odbora, ki je bil izvoljen na ob¬ čnem zboru v Buenos Airesu. Ko so se begunci razšli iz raznih taborišč v Evro¬ pi, je za skupino v Argentini, najmoč¬ nejša ona v USA; nekaj članov je še v Avstriji, več pa jih je tudi v Italiji. Dalje žive v Belgiji, Angliji, Kanadi in drugod. Društvo ohranja stike z dijaškimi or¬ ganizacijami in sodeluje tudi s Pax Ro¬ mano, zlasti pa v MIIC (Mouvement In¬ ternational des Intelectuels Catolkjues), ki ima svoj sedež obenem s Pax Roma¬ no v Friburgu v Švici. Lansko leto je obiskal SKAS tudi generalni tajnik Pax K omanae g. Sugranyes de Franch, ki je A^- !Bežeca Viqced Tiho , kakor tat, je mimo mojih vrat hušknila pomlad. Ozrla se je v sobo ukradla v njej svetlobo zbežala v varstvo trat. Zdaj v meni ni več nad. Preklel sem njeno zlobo. Čas preperi v trohnobo. Med klice ptičjih jat zdaj vpijem, da sem mlad. A mimo mojih trat beži pomlad. žav se naj sestavi na podlagi držav se naj sestavi na podlagi skušenj držav v zahodni Evropi; 5. vsaka oseba mora imeti popolno svobodo pri ustanavljanju strokov¬ nih, zadružnih ali drugih prosto¬ voljnih združenj; 6. ugotavlja se, da je življenjski standard v Evro¬ pi nižji kakor pa je bil pred drugo svetovno vojno in zato je Evropa v še večji meri odvisna od čezmor¬ skih držav; 7. ko bodo vzhodne evropske države rešene komunisti¬ čne diktature, morajo zahodne dr¬ žave plemenito pomagati, finančno in tehnično, pri obnovi teh držav; 8. ko bo konec Marshallovi pomoči, zveze med SKAS-om in Pax Romano. Na rednih društvenih sestankih preda¬ vajo poleg članov tudi povabljeni gostje in sicer ugledni argentinski kulturni de¬ lavci. Člani SKAS-a odločilno sodelujejo in pomagajo pri slovenskih društvih in organizacijah v Buenos Airesu in drugod v tujini; slovenski katoliški listi in revi¬ je štejejo člane SKAS-a za svoje stalne in najbolj požrtvovalne sodelavce. Njih delo dokazuje, da hodi SKAS trdno in zanesljivo po tistih stopnjah, ki so pod¬ prle temelje katoliškega gibanja na Slo¬ venskem. Odbor za vzhodno Evropo v Londonu Borba za osvoboditev Evrope se j ki žele ohraniti povezanost z evrop- ne pripravlja samo na vojaškem sko politično in kulturno skupnost¬ jo jih narodov graditi s skupnimi napori krščanski red, ki bo spošto¬ val naravne zakone, svobodo Cer¬ kve, zajamčil krščanski red javne¬ ga življenja in svobodo verske vz- g-oje; 6) da nadaljuje z učinkovitim in praktičnim sodelovanjem Krščan¬ sko demokratskih strank, ki je bi¬ lo doseženo v emigraciji, tudi po osvoboditvi. To sodelovanje, med¬ sebojno spoštovanje in razumeva¬ nje Krščansko demokratskih strank naj postane trajni temelj in trdna opora sodelovanja vseh držav Srednje Evrope, kot inte¬ gralnega dela Združene Evrope in sestavnega dela Združenih naro¬ dov. Delavske mase za železno zaveso so se razočarale nad podržavlje¬ ni em trgovine, obrti in industrije in nad forsirano industrializacijo, ki sta jim prinesli suženjstvo in ne svobode, ki so jo čakale. Delavci hrepenijo po resničnem, napred¬ nem, krščansko socialnem redu. Zato bo stopila Zveza v stik z vo¬ ditelji krščansko-socialnih delav¬ skih sindikatov in koordinirala svoje delo z njihovimi težnjami. Zveza bo izdelala načrt politič¬ ne organizacije Srednje Evrope kot sestavnega dela Združene Ev¬ rope. Vodila bo preko tiskovne agen¬ cije in mesečnih pregledov pisme¬ no in ustmeno propagando proti komunizmu. Vso svojo skrb bo posvetila Zve¬ za mladinski organizaciji. Zdru¬ žila bo njene sile in stalno opozar¬ jala svet na njene probleme ter jo pripravljala, da se bo usposobila za politično in ekonomsko nalogo, ki jo bo morala prevzeti, ko bo nje¬ na domovina zopet svobodna. vzoči počastili z molitvijo in spomin¬ skim molkom. V kratkih stavkih je na¬ to orisal dosedanjo pot SKAS-a v tuji¬ ni in je nato predlagal, da se s proslave pošlje pozdravna izjava pokrovitelju SKAS-a prevzvišenemu drju Gregorju Rožmanu, ljubljanskemu škofu, kar je bilo z navdušenjem in odobrovanjem sprejeto. V njej se mu slovenski katoliški aka¬ demski starešine kot nasledniku knezo- škofa dr. Jegliča, pokrovitelja društva, zahvaljujejo za vso veliko podporo, ki jo je za obnovo delovanja društva v emi¬ graciji doprinesel s svojimi nasveti in priporočili pri mednarodnih ustanovah. Z enakim navdušenjem je bilo spreje¬ to pozdravno pismo predsedniku Slov. Narodnega odbora v New Yorku minis¬ tru dr. Kreku. V njem povdarjajo nje govo delo v organizaciji že v v emigraciji je pa kot ugleden član dru- , štva v veliki meri omogočil novo redno življenje slovenskim beguncev in se po¬ stavil na čelo vsega našega narodnega dela. .Za vse se mu zahvaljujejo in mu žele, da bi njegovo delo rodilo sadove, ki bodo poplačali ves njegov trud. Prebrane so bile tudi posebne vdano¬ stne izjave kardinalu in nadškofu drju Santiagu Copellu v Buenos Airesu, apo¬ stolskemu nunciju nadškofu msgr. Fietti v Buenos Airesu in sorodnim društvom v Argentini in tujini. Predsednik Slov. narodnega odbora mi¬ nister dr. Miha Krek pa je poslal Slov. kat. akad. starešinstvu pozdravno pi¬ smo, s katerim se ob petdesetletnici dru¬ štva pridružuje vsem onim, ki bodo pri tem jubileju sodelovali in mu prisostvo¬ vali. Svoje pismo zaključuje z naslednjimi pomembnimi besedami: “V sedanji mučeniški dobi katoliške Cerkve v Srednji Evropi in našega na¬ roda, smo slovenski katoliški starešine dolžni biti misijonariji. Misijonarjev ne polju; spremlja jo vztrajno delo posameznih državnikov, ki žive kot emigranti v zahodnih državah in v raznih odborih se pripravlja gra¬ divo, ki naj tedaj, ko bo osvobodi¬ tev dosežena, olajša tem deželam prehod iz bede komunističnega raz¬ dejanja v novo, redno življenje v svobodi. Tako je bil lansko leto v USA ustanovljen Odbor za svobod¬ no Evropo (Committee of Free Eu- rope) in koncem lanskega leta s6 v Londonu ustanovili “Odbor za vzhodno Evropo — Eastern and Central European Section.” Med tistimi, ki so takoj dali svoj pri¬ stanek za delo tega odbora v Lon¬ donu, sta med drugimi tudi pred¬ sednik Slovenske Ljudske Stran¬ ke dr. Miha Krek in predsednik HSS dr. Vladko Maček. Stalni član odbora v Londonu pa je dr. Lojze Kuhar, dočim so med drugimi čla¬ ni odbora še: veliki prijatelj Slo¬ vencev, francoski senator Ernest Pezet, ki je podpredsednik odbora, dalje dr. Gavrilovič za srbsko zem- ljoradniško stranko, dr Kmjevič domovini i za HSS in dr. Topalovič kot pred¬ sednik socialistične stranke. velik prijatelj društva in stalno^ohranja bo zahodna Evropa potrebovala do voz iz ne-dolarskih delov sveta, to¬ rej tudi iz vzhodnih evropskih dr¬ žav ; 9. zahodna Evropa je zadost¬ ni trg za vsa živila, ki jih morejo izvažati vzhodne evropske države; 10. vzhodne evropske države bodo imele ogromno koristi od izmenja¬ ve blaga z zahodno Evropo; 11. na svojo veliko škodo so vzhodne ev¬ ropske države prisiljene suženjsko podrediti svojo trgovino trgovini s Sovjetsko zvezo; 12. višji živ¬ ljenjski standard je mogoč pred¬ vsem, ako povečajo vzhodne evrop¬ ske države izmenjavo blaga med seboj; 13. neodvisni kmetje so bili glavni temelj za narodno in oseb¬ no svobodo; 14. glavna naloga pri obnovi bo povezava kmečkega last¬ ništva s prednostmi zadružništva T , . , , , , in najnovejšimi izkušnjami meha- jo. Ko je bil v Strasburgu leta niziranega kmetijstva; 15. znan- 1949 ustanovljen Evropski odbor stvena organizacija kmetijstva ne m Evropska skupščina, so v Lon- bo zmanjšala prenaseljenosti v ne- donu zbrani zastopniki sklenili katerih kmetijskih državah. Zato podpreti to delo za evropsko skup- b o moralo priti do industrijaliza- nost s tem, da se povežejo » v “Od- c ije nekaterih predelov; 16. indus- bor za vzhodno Evropo” in pred- trija se bo razvijala na treh te- sedstvo in glavno tajništvo odbora so prevzeli angleški zastopniki. Izdelan je bil podroben program za delo. Glavne točke tega progra- meljih: ustanove se tiste industri¬ je, ki se bodo naslanjale na zdra¬ ve gospodarske osnove; 17. te in¬ dustrije naj bodo opora kmetij- Odbor se je sešel prvič koncem leta 1949 in sicer pod predsed¬ stvom angleškega poslanca konser¬ vativne stranke Harolda Macmil- lana. Poleg že navedenih so v od¬ boru še zastopniki Bolgarov, Če¬ hov, Madžarov, Poljakov, Romu¬ nov, v odboru pa je še več ugled¬ nih angleških, francoskih in nizo¬ zemskih politikov. Na sestankih in posvetih za Ev¬ ropsko unijo je bilo ugotovljeno, da je nemogoče pustiti izven ev¬ ropske skupnosti narode, ki sedaj ječe pod komunistično diktaturo. Ko so se leta 1948 in 1949 začeli posveti za sestavo evropskega od¬ bora in evropskega parlamenta, so bili na posvetih v Haagu (1948) v Bruslju in Westminstru (1948 in 1949) navzoči tudi zastopniki iz držav za železnim zastor jem. Zastopniki teh držav so mogli pod¬ črtati, da živi v deželah za železnim zastorjem nad 100 miljonov ljudi, ma pa povdarjajo: 1. Evropa se ’ stvu in gozdarstvu; 18. nova in- ne bo mogla ohraniti, ako se ne dustrija nudi opremo za železni- združi na načelih, ki so ustvarile ce, promet, elektrifikacijo, itd.; evropsko civilizacijo; 2. Evropa more biti neodvisna in močna sa- 19. begunci v zahodni Evropi niso tujci, ampak Evropejci, ki jim naj mo tedaj, ako se združi za svojo zahodne evropske države pomaga- obrambo in gospodarski razvoj; S. jo in sicer hitro in plemenito. Ko načela o osebni svobodi, verski in se begunci vrnejo domov, bodo do- duhovni svobodi in demokratski ma predstavniki, demokratskega ideali so tiste velike vrednote, ki sveta; 20. unija med zahodno in so imele svojo zibelko v Evropi in ' vzhodno Evropo bo ustvarila pov- v njej tudi dosegle najvišjo stop- [ sod tolikšno blagostanje,, ki bo njo. U. Pravilen socialni pr o- 1 presegalo vse, kar je bilo dosedaj gram za razvoj evropskih dr- doseženo. POZDRAV Z DOMAČIH PLANIN Stran 5. Buenos Aires, 31.VHL1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA i. Heredia - Kremžar: Vir največje sile, Buenos Aires 1950 “Duhovno življenje” v Buenos Airesu je kot svojo prvo knjižno publikacijo izdalo izredno zanimivo knjigo meksi- kanskega jezuita P.C.M. De Heredia “Fuente de energia”, ki nosi v lepem Kremžarjevem prevodu naslov “Vir največje sile.” Je to knjiga, ki govori o molitvi kot tistem našem viru najve¬ čje sile, s katerim moramo vplivati na/ samega Boga, da nas usliši, s katero sa¬ mega Boga držimo za besedo, kajti re¬ kel je: “Karkoli boste prosili v mojem imenu, vam bom dal. “Toda ta knjiga ni pisana v slogu navadnih asketičnih knjig, kakor smo jih vajeni, niti ne v slogu molitvenikov in razlag, morda nekoliko v načinu naših najboljših šmarničnih spisov, polnih živih dogod¬ kov iz vsakdanjega življenja. Pa še s tem bi ne bil zadel sloga tega pisatelja, ki je s to knjigo podal nekaj čisto svoj¬ skega, amc-rikansko živahnega, ki z na¬ činom tehničnega izrazja novega sveta in iz območja modernega amerikanske- ga duha razlaga moč molitve na tako prepričljiv, nazoren in zabaven način, da bereš to, v svoji globini sicer asketsko knjigo, kot povest, in sicer kot zelo posvetno povest brez pobožnjaštva. Sam pisatelj je v koncu omenil, da knjige ni pisal za svete požne dušice, da, da je celo prepričan, da mu bodo pritrjevali vsi, samo "pobožni ljudje ne, ki se drže zastarelih oblik.’’ Zato je ubral pri raz¬ lagi molitve novo pot: v prvem delu je razložil naše zaupanje v rešitev kot teh¬ nično napravo, kot vzvod, da dvignemo svojo prošnjo dovolj visoko do Boga; dalje, da dvignemo molitev v trgovsko preračunanem pravem času in da smo vztrajni tudi če se nam zdi, da nas po¬ de iz predsob. Vera, vztrajnost in stvar, za katero prosimo, oziroma način kako prosimo :te sestavine prave molitve je pisatelj obrazložil v prvem delu z do¬ godki iz svojega in modernega življe¬ nja na način modernega mišljenja trgo¬ vsko amerikanskega sveta. V srednjem delu je moč molitve podal v neštetih primerih iz starega zakona, novega svetega pisma, iz raznih literarnih del iz raznih dežel, tako da smo kakor v razstavi mednarodnih slik: vsaka na svojemu narodu svojski način pokaže v realnem življenju, kako je bila molitev uslišana in - zakaj. Zaradi brezmejnega zaupanja v Boga .Moč molitve je mno¬ go večja kot moč denarja (po katerem ameriški svet sodi vrednost stvari!), to se vidi iz vseh teh zgodb, ki se bodo ko¬ mu zdele predrastične in preveč račun¬ ske, moderne, toda prav to je največja vrednost te knjige. Ta različnost v pi¬ sanju od dosedanjih asketičnih del knji¬ go dela tako prikupno, da se, kot je priznal sam škof, bralec ne more odtr¬ gati od nje pred koncem. To je povest o molitvi, z zaključno legendo o radijski postaji Marijini, s katero bodimo v zve¬ zi, da bo ona posredovala našo molitev pri Bogu. Knjiga ima prevajalčev zago¬ vor, v katerem opiše zanimive okolišči¬ ne, ki so ga seznanile s knjigo v najhuj¬ ši begunski preizkušnji. Knjigo je ‘‘Du¬ hovno življenje” posvetilo škofu dr. Rožmanu, ki je prevodu napisal tudi svoj uvod, v katerem daje “božji blago¬ slov vsem bralcem”. Ni treba še posebej omenjati, da je prevod resnično poslovenjen, kakor zna v emigraciji tako odlični poznavalec je¬ zika, kakor je urednik Kremžar. Knjigo priporočamo vsem. predvsem tistim, ki so obupali nad vrednostjo molitve, ali pa, ki ne znajo več moliti. Tem je tudi predvsem namenjena. Po¬ božnim pa, da si utrde svojo vero in črpajo iz nje največje sile za življenje. Knjigo je okusno opremil Marjan Ko¬ ritnik, Cena $ 15. Strani 256. Lado Piščanec: Pesmi zelene pomladi. Gorica 1950 Dne 3. marca 1944 so partizani pos¬ trelili v Cerknem na Goriškem 15 do¬ mačinov, med njimi oba cerkniška kap¬ lana Ladota Piščanca in Ludovika Slu¬ ga. Eden med njimi _ Lado Piščanec-j e bil obetajoč slovenski pesnik, ki je imel že svoj glas med svojimi prijatelji na Goriškem in Tržaškem i n katerega ime je prehajalo že v centralno slovensko revijo. V “Domu in svetu” sta bili leto poprej priobčeni pod pravim imenom dve pesni iz cikla “Božja igra”. (Mimo¬ grede omenjam: tretjo, objavljeno v tej zbirki na str. 93 je črtala laška cenzu¬ ra zaradi verza: ‘‘ko ranil bo prvi po¬ joči te val - na rokah Boga boš kot roža omedlela - in v novo brezkončno pom¬ lad zadehtela. To mistično religiozno novo pomlad je laški cenzor prof. Urba¬ ni tolmačil v političnem smislu!). Nekaj pesmi je objavil tudi v ljub¬ Nove slovenske knjige ljanski “Mladiki” pred vojno leta 1938 pod imenom Vid Škrjanc. (Objav v Do¬ mu in svetu urednik ne pozna). Šest let po Piščančevi smrti prihaja zdaj nam v roke njegova pesniška os¬ talina, kakor jo je uredil v Gorici nei¬ menovani urednik in ji napisal uvod in zaključno besedo. V obeh ne podaja ni- kade ocene pesniške ostaline, temveč jo samo razlaga genetično po postanku (zaključna beseda), v uvodu pa podaja življensko pot kot človeka in okolje, v katerem se je razvijal v pesnika. Uvod je pisan toplo, s kulturno zgodovinskim obeležjem, z mnogimi odlomki iz dnevni¬ ka. Prikazana je njegova izrazita sve- čeniško - umetniška pot, ki ga je kot izredno lepega otroka tržaškega pred¬ mestja vodila skozi goriško malo se¬ menišče, kjer se je posvečal glasbi, pe¬ tju in pesništvu in je stal pred odločit¬ vijo: ali se posveti opernemu umetniš¬ kemu ustvarjanju, ali svečeništvu. Od¬ ločil se je za zadnje in iz njegogovega dnevnika se vidi, kako globoko religio¬ zno življenje je živel. Bil je resnični slovensko narodno zavedni in naravnost asketični goriški duhovnik. Urednik je podal rast njegove osebnosti na ozadju kulturno politične zgodovine na Goriš¬ kem pred in medvojnih let, zaradi česar ima knjiga še posebno kulturno zgodo¬ vinsko vrednost. V vrednotenje pesnika Piščanca se ne spušča, dasi podaja njegovo rast v pesnika in pogled v rast njegove zbir¬ ke. Tudi tu ni prostora da bi ocenje¬ vali njegovo pesniško delo. Omenja¬ mo samo, da je med trojico go- riških pesnikov tega časa - Stanko Vuk,, Venceslav Sejalec in Lado Pišča¬ nec, gotovo najmočnejša pesniška oseb¬ nost bil Stanko Vuk (katerega so tudi ubili v Trstu verjetno komunisti). Nje¬ gova pesniška ostalina je bila tudi že urejena za tisk, pa zdaj ne vemo kje je) Piščanec mu je bil v marsičem so¬ roden. Izhajal je iz slovenskega religio¬ znega ekspresionizma (križarstva) in iz laške moderne, katere značilnost je na¬ merjeni ritem in eteričnost čustvovanja. Iz te osnove je Pišačanec rasel v svojo pesniško osebnost, katere pa še ni raz¬ vil. Zavedati se moramo, da je zbirka v veliki večini (51 pesmi) iz dijaških in semeniških let, t. j. od 16. do 23. leta; le zadnja dva cikla (17) iz let 1942. 1943. Tako je tudi umetniška vrednost zelo različna. Pesmi iz prvega časa (do 1934 no¬ sijo znake začetništva in bi morda u- rednik storil bolje, da se ni držal pesni¬ kove ureditve zbirke iz teh let, ki goto¬ vo ni bila namenjena za tisk, temveč za - spomin sebi na mladost. Iz pietete pa naj bi te pesni dal na konec kot do¬ datek, kakor je storil Prijatelj z Mur¬ novimi pesmimi (pa se mu je pri tem zgodilo, da je eno najlepših “Jesen” po¬ stavil tja kot nedovršeno) Močnejši pe¬ sniški izraz dobiva v semenišču ter so nekatere pesmi pred posvečenjem samo¬ svoj izraz pesniške moči, ki je rasla (Je¬ senska, Moji dnevi noči, Luč), zlasti pa ciklus o drevesih (ki je deloma izšel v “Mladiki”;najboljše pa so gotovo iz ci¬ kla “Božja igra”, prav tiste tri, ki so izšle v Domu in svetu in ki dajo naj¬ bolj občutiti, kakšno izgubo je Goriška utrpela z njegovo smrtjo. V tem ciklu so pesmi, kakor Vigilija, Moj srčni dan, Pričakovanje, Stara bajta... itd., ki pričajo, da bi se Piščan e c razvil v moč¬ nega religioznega pesnika s smislom za slovensko folklorno) tradicijo ter je tako stal zelo blizu tradicije Murnove. Ni je posnemal kakor svoj čas Bogumil Go¬ renjko, temveč jo je podajal s svojo o- sebno melanholijo in svečeniško dušo. Najmočnejša in najzanimivejša sta po¬ slednja cikla, ki ju je dodal urednik iz ostaline in sta nastali v letu tik pred smrtjo (1942 - 1943), potem, ko je za nekaj let popolnoma utihnil. Tu je ci¬ kel o Lepi Vidi, ki je šla s Primorske in jo himna morda bolj iz erotičnega spo¬ mina, kakor pa simbol naroda na Pri-' morskem, ki uhaja v svet in katerega ne bo mogel vsega pripeljati v svobodo, kakor razlaga urednik. ”Tebe ni” je iz¬ redno lepa pesem, kakor tudi “Videl sem te”, dočim je najslabša “Tožba o golobčku”. V tem ciklu in v zadnjem “Poslednji akordi” je Piščanec tisti pes¬ nik, za katerim jokamo ob njegovi tra¬ gični smrti. “Pisana skrinja”, “Rad bi daleč šel od tod”, Bog znaj”, „Oktobr- ska nedelja”... so pesmi naše sedanjo¬ sti, dočim je otroški ciklus božičnih pes¬ mi lepa religiozna molitev za ureditev zmede dni, ki so tedaj vstajali na Goriš¬ kem. Zadnja pesem “Črna noč” pa je že predsmrtna balada tistih dni na Go¬ riškem, ko so se odpirali grobovi, a ni bilo od nikoder rešilnega glasu: “Iz črne noči voda šumi mimo domov - mi¬ mo grobov... — Vse molči - človeka ni da dal bi glas — med nas...” In v takem času je v enega teh gro¬ bov pal tudi pesnik sam. Njegova posmrtno izdana zbirka pes¬ mi je nam lep spomin na goričkega pe¬ snika, ki je bil na poti, da nam da svoj¬ sko pesem, individualno in kraško go¬ riško pobarvano. Z nekaj pesmimi s e bo pa gotovo uvrstil v vse naše bodoče antologije in ne bd umrl. V naši politično kulturni zgodovini pa bo vedno omenjen med najdragocenej¬ šimi žrtvami brezsmiselne komunistične revolucije v Sloveniji in posebej na Go¬ riškem. In v tem pogledu sta uvod in zaključek še posebne omembe vredna. Izdala je lepo in z ljubeznijo ureje¬ no knjigo Tiskarna Budin v Gorici. Slavko Srebrnič: Neurejeni sonetni venec. Buenos Aires 1950 Slavko Srebrnič je tudi goriški pes¬ nik, ki se je že parkrat pojavil v naši izseljenski literaturi s kratkimi pesmi¬ mi filozofskega značajat tako v Kole¬ darju Svobodne Slovenije, kakor v Du¬ hovnem življenju. Posebno pesmi v tem zadnjem so lepe in so privrele iz srca. “Neurejeni venec” pa je zopet nov slo¬ venski sonetni venec. V naši literaturi jih imamo čez 40, kakor smo ugotovili pri Balantičevem sonetnem vencu. Ta venec ni spesnjen po Prešernovem zgle¬ du, pri katerem je vsak verz trikrat za¬ pet in se steka v končni, magistrale. Srebrnič postavi magistrale kot prvi sonet in iz njega potem jemlje začetne verze drugim, tako, da je zadnji verz samo dvakrat zapet. To je tehnična po¬ sebnost te zbirke. Snov venca je žalost za tolminskimi domobranci in sploh ža¬ lost nad tem neurejenim svetom in nad begunsko usodo. Škoda, da je premalo nazoren, plastičen in klen preveč se gubi v nenazornih besedah in nejasnem čustvovanju ter mu v tem pogledu skro¬ men naslov tudi ustreza. Mislimo pa, da Srebrničeva pesniška sila ni za večje kompozicije, temveč za majhne filozof¬ ske izlive. Cena 2 pesa. Založba: Papirnica ‘‘Santa Julia”, Buenos Aires, Victor Martinez. Naša pesem. Madrid 1950 Slovenski visokošolci, ki so začeli v Rimu z izdajo svojega šapirografirane- ga glasila “Nova Doba”, so v Rimu leta 1947 izdali tudi zbornik svoje poezije pod naslovom “Naša pesem”. Zdaj so v Madridu izdali drugi zvezek te priloge (šapirografiran). V njej so predstav¬ ljeni kot pesniki Mihael, Janko, Va- lient, Kalin, Vladko Kos, Fr. Valentin. V prozi pa samo Janko in Fr. Valentin. V splošnem je bil prvi zvezek boljši kot ta drugi, dasi imajo pesniki precej isto barvo: Janko sardenkovsko razpolože¬ nje, Valiant ekspresivno primero, Kos socialno nežno pesem, Kalin roma po Italiji in jo doživlja na svoj način v Ri¬ mu, Riccione, Pompejih in pod Vezu¬ vom: z zgodovinsko osnovo in današ¬ njim begunskim čustvom (moti nekaj tiskovnih napak), Mihael pa se skuša v zunanje silbolični, romantično graje¬ ni pesmi ter v sonetnem vencu iz naše dobe, kakor se kaže v par odlomkih s prozaičnimi naslovi. Proza Jankotova je rahla čustvena silhueta, Valentinova pa močnejša, kot pa smo jih vajeni izpod njegovega peresa. Kogar zanima rast slovenske poezije v emigraciji, ne bo mogel iti mimo teh v nekaj izvodih iz danih sešitkov slovenskih katoliških akademikov. Okras sešitku je napravil Španec Le- opardo de Anchoriz. Po tej strani je ta priloga “Novi Dobi” še posebej značilna in pomembna: predstavlja kulturno zgodovinsko zanimivo novost: sloven¬ sko - špansko kulturno sodelovanje. Je slovenska Lepa Vida tam našla svojega častilca ? T. D. Leon Schmid-švicarski mladinski pisatelj velik prijatelj Slovencev Pisatelj Schmid napisal življenjepis našega mučenca Grozdeta Te dni je pri Rex-Verlagu v Luzernu izšla knjiga, ki nosi naslov: Junger Held der neuen Zeit. Der Blutzeuge Christi Alois Grozde aus Slowenien. Ein Opfer des gottlosen Kommunismus. — Knjigo je napisal eden najplodovitejših švicarskih mladinskih pisateljev vikar Leon Schmid, ki se kot pisatelj podpi¬ suje Gerald Schmid. Leon Schmid — pisatelj Rodil se je I. 1916 v Haegglingenu v Švici. Svoja mlada leta je preživel na zelenih domačih tratah. Vtise o njej je že v zgodnji mladosti pisal v svoje meh- kočuteče srce. Ko je končal ljudsko šolo, so ga star¬ ši poslali študirat v slavni Einsiedeln. Schmid nikoli ni bil ozko navezan sa¬ mo na svojo domovino. Že v mladosti so se mu budile želje, da bi obiskal druge dežele. To hrepenenje so mu podžigale še knjige o tujih krajih in ljudeh, ki jih je prebiral. Kmalu se mu je ponudila prilika, da je nadaljeval svoje študije v sosednji Nizozemski. Univerzo in bo¬ goslovje je končal v Wuerzburgu in je bil 1. 1938 posvečen za duhovnika. Mladi Schmid je kazal posebno lju¬ bezen do narave. Da bi jo še bolj v nje¬ nem bistvu spoznal, se je odločil, da nadaljuje študije na univerzi v Fribur- gu, kjer je čez tri leta postal profesor prirodoslovnih ved. Nato je bil pet let profesor v slavnem švicarskem mestecu Altdorfu. V mladem duhovniku Schmidu sta se od dneva, ko je položil škof svojo dlan na njegovo glavo in mazilil njegove ro¬ ke, borila dva poklica: poklic duhovnika kot profesorja, ki mu je v prvi vrsti skrb umska izobrazba mladine in poklic duhovnika kot dušnega pastirja, ki mu je na mari dušni blagor mladine. In v Schmidu je zmagal dušnopastirski du- 1 hovniški poklic. Pustil je visoko profe¬ sorsko katedro in se pomešal med revno mladino kot duhovnik. Kot vikar je služboval tri leta v Gren- chenu — zibelki švicarske urarske umet¬ nosti. Sedaj pa ’ že eno leto službuje v svojem domačem kantonu Aargau v hribovski vasi Neuendorfu. Leon Schmid je najplodovitejši švicar¬ ski mladinski pisatelj, kar jih živi. Napisal je pet knjig, vse iz mladin¬ skega versko-vzgojnega področja: Prva Buben im Sturm” je doživela že drugo izdajo. Iz te knjige je bila vzeta mična' zgodbica o Tarciziju iz Moskve, ki je lani izhajala v “Bogoljubu v tujini” v spittalskem taborišču. Ista zgodba izha¬ ja tudi v Argentini v reviji “El joven misionero”. Tej prvi knjigi sledijo, vsa¬ ko leto po ena: “Bubentrotz — Buben- treue”, “Die gekroenten Brueder” in “Buben im Feuer”. Poleg tega Schmid piše tudi v domače nabožne in vzgojne revije. Švicarski časopisi so polni hvale o teh knjigah, kjer se mladini kažejo veliki vzori junaške vere in požrtvovalne krš¬ čanske ljubezni v času, ko je svet pre¬ plavljen z razno plehko in brezbožno li¬ teraturo, ki mladino samo odtujuje od Boga. Prijatelj Slovencev Previdnost je hotela, da je gospod Schmid spoznal Slovence. To je bilo v naših begunskih letih, ko smo tudi po Švici iskali pomoči za našo revno lačno in strgano mladino po begunskih tabo¬ riščih. V Grenchenu smo odkrili čuteče srce gospoda vikarja, ki je imel vedno odprta vrata za reveže in vedno dobro¬ hotno srce za potrebe trpeče mladine'. Dobro je vedel gospod Schmid, da do src in duš mladine lažje prideš po telesnih delih usmiljenja kakor duhovnih. Vikar Schmid je pazljivo poslušal na¬ šo žalostno zgodovino, prisluhnil je naši govorici, se zanimal za naše kraje, ki so tako podobni sestrski Švici in spoznal je, da v prsih majhnega in v zgodovini ved¬ no zapostavljenega slovenskega naroda bije isto čuteče srce kot v prsih ponos¬ nega Švicarja. Tako zelo je prisluhnil Schmid utripu našega srca in se poglo¬ bil v slovensko dušo, da je hotel biti Slovencem enak tudi po govorici. Vzel je v roke težko Janežičevo slovnico in po nekaj ur na dan sam študiral ( težki slovenski jezik. Uspehi niso izostali. Sam sebi nisem mogel verjeti, ko sem dobil od g. vikarja slovensko pisano pismo, ki je imelo manj napak kot moje nemško pisano, dasi sem več let študiral nemš¬ čino in je za Slovana lažja kot za Ger¬ mana slovenščina. Tudi v tem je poka¬ zal pisatelj svoj veliki talent. K utrditvi prijateljstva med Slovenci in pisateljem Schmidom je veliko pri¬ pomogel naš silno plodoviti ljudski pi¬ satelj Karel Mauser, ki je gospoda vi¬ karja stalno navduševal za slovenščino in mu pošiljal tudi slovensko literaturo. Medtem je gospod vikar pridno na¬ biral med svojimi številnimi prijatelji v Švici tudi materijalno pomoč. Izrabil je svoj veliki pisateljski vpliv in je ob vsaki priliki govoril o Slovencih in se¬ znanjal svet z našo največjo tragedijo v zgodovini. Sprejel je tudi prošnjo Ja¬ nezka Pogačnika, malega brezdomca in siroto brez očeta in matere, ki sta bila žrtev brezbožnega komunističnega div¬ janja. Postal je njegov birmanski boter. Z velikim navdušenjem je sprejel go¬ spod vikar naše povabilo, naj nas obišče v begunskem taborišču. Tako bo mogel na lastne oči videti vso revščino ljudi, posebno otrok, katerih velik prijatelj je vedno bil. Veliko truda ga je stalo iskanje potnega lista, ker razmere po vojni še niso bile dodobra urejene, in je bilo otežkočeno potovanje iz države v državo. S kakšnim navdušenjem je pi¬ sal, da se mu je posrečilo dobiti potni list in nam je na naše veliko veselje po¬ stavil datum svojega prihoda. Ves teden svojega bivanja v begunskem taborišču v Spittalu je bil gost Mladinskega do¬ ma. S svojo vedro skromnostjo nas je vse zajel posebno takrat ko je z našo mladino poskušal, kolikšno je njegovo znanje slovenskega jezika. Po ure in ure smo presedeli skupaj in mu pripo¬ vedovali žalostne zgodbe preteklih dni. Še tako dolga pripovedovanja ga niše utrudila in vedno znova je še to in ono povpraševal. Novo poglavje bi moral napisati o pi¬ satelju Schmidu kot prijatelju mladine. Eden od namenov zakaj je prišel v ta¬ borišče je bil tudi ta, da si ogleda, kako skrbe za mladino. Pisatelj Schmid je na¬ mreč velik občudovatelj in ljubitelj Don Boskovega vzgojnega sistema, po kate¬ rem je vzgajal tudi on svojo mladino. Z velikim veseljem je vedno pripovedo¬ val o svojih uspehih na tem polju. Ko je odhajal iz Grenchena, kjer je tri leta služboval, ga je najbolj bolelo slovo od mladine, kateri je bil skozi tri leta oče, voditelj in prijatelj. Da je res Schmid velik in nesebičen prijatelj mladine, ka¬ žejo vsa njegova pisateljska dela, ki go¬ vorijo samo o mladini in so namenjena v prvi vrsti mladini. Tudi za Grozdetov življenjepis se moramo Slovenci zahva¬ liti Schmidu kot prijatelju mladine. Pisatelj Schmid in mučenec Grozde. Nikdar se nista videla in nikdar po¬ znala. Pa je vendar tako napisal Groz¬ detov življenjepis, kakor da sta bila najboljša prijatelja, kakor da ga je po¬ znal že od mladosti. K temu je sicer mnogo pomagal Dr. Strletov življenje¬ pis o mučencu Grozdetu. Vendar, če bi se pisatelj Schmid ne poglobil prej v slo¬ vensko dušo in z ljubeznijo nastrojil svojega srca, da je utripalo skupno z utripom slovenskega srca, bi nikoli ne imeli tako dovršenega Grozdetovega ži¬ vljenjepisa. že zunanja oblika knjige je kaj okus¬ no izdelana. Palmova veja na rdečih platnicah. Mučenec rdečega komunizma. Na prvi strani je mučenčeva slika, ki predstavlja Grozdeta potopljenega ne¬ kam daleč. Morda v onostranost. Prevzvišeni g. škof Dr. Gregorij Rož¬ man je napisal knjigi ganljivo spremno pismo, ki se dotakne zgodovine Mariji¬ nega češčenja našega naroda in njego¬ vega zaupanja v sveto brezijansko Po¬ močnico. Za škofovo besedo knjigi na pot, je pisatelj napisal svoj predgovor ki se začenja z verzi našega pesnika Jeremija Kalina iz njegove “črne maše”. Pisatelj primerja Jezdeca iz junaškega Kalino¬ vega eposa Grozdetu, ki je na novega leta dan padel kot žrtev brezbožnega komunizma, potem ko je bil v svoji do¬ mači vasi javno na odru vaškega gleda¬ lišča zasmehovan, obsojen in potem nag¬ nan v zakolj. Ob koncu svojega predgo¬ vora želi pisatelj, naj bi stopil Grozde potom te knjige iz ozkih meja svoje do¬ mačije pod Triglavom in mladini vsega sveta pokazal pot, po kateri mora ho¬ diti h Kristusu. Knjiga je pisana tako sočno in prav¬ ljično zanimivo, da jo čitatelj težko od¬ loži neprebrano. Pred nami zaživi revna domačija na Dolenjskem, v kateri je bil rojen, dasi (Nadaljevanje na 6. strani) Stran 6. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31.VIII.1950 - Ano del Libertador General San Martin Tine Debeljak mmmcu Iz cikla “črni kamnolom” Takoj za kamnolom se odpira široka pampa. V nedeljo dopoldne sem šel med te črne skale in se vzpenjal po skladih s tal do roba, kakor nekoč po loškem Kamnitniku, ki mi je vedno pred očmi v teh krajih. Tudi to nedeljo sem ob¬ stal na najvišji skali, le za kakšen me¬ ter štrleči nad ravnino in se zazrl v daljavo: nikjer tistih cerkvic, kot sem jih nekoč čez 40 naštel z loškega Kam- nitnika, nikjer gozdov kot so na Sor¬ škem polju, nikjer hribčkov in planin, ne Ljubnika, ne svetega Primoža, ne Karavank, ne Šmarne gore, vse sama ravnina... s par drevesi v sredi... Sama prazna goščava... s šopi suhe trave... osata.... divjih rož... bodilja in tr¬ nja ... trstja in kje v daljavi polja son¬ čnic in lanu, če me ne moti oko ter je le visoka rezka trava... Po teh poljih raste le rušje in — koli in žica: vsa so namreč razmejena. Koli in žica in ši¬ roke pisane “tranquere” — vrata iz e- nega ograda v drugega. Kdor je zagra¬ dil pustinjo in kolikor jo je utegnil in zmogel ograditi, toliko je njegove: ta¬ ka je bila postava pred desetletjem in tako so si ljudje prisvojili “pampo”. Prisvojili pač ne pa obdelali. Velja jim za pašnike: črede konj in krav in voli- čev se pašo noč in dan, poleti in pozi¬ mi po teh poljih. Nimajo staj. Živali se peko na soncu in se mrazijo v hla¬ du in po jutranji slani jih napenja in obleže na pustinji. Okostja leže vse¬ povsod po pampi jastreb in mrčes in sonce jih požira in suši. . . Mrhovina kot v puščavi... Med travo marsikaj gni je... Gledam v daljavo in vidim edini svet teh polj: glave krav in konj... Sklanja¬ jo se k tlom kot naše žito, ko ga nagi¬ ba veter. In trava. .. izžgana trava... ne ze¬ lena poljana, temveč divja trnovita plan na pesku, trava v šopih, skoraj grmič¬ kih. In kaj je v travi ? . .. ■k Zagledanega v travo in daljavo me je opazil capataz Hoffmann. ‘‘Vas mika? če hočete greva popol¬ dne na jerebice?’’ Zakaj ne? Šel bi itak sam v divjino: hotel bi se potopiti v to travje, osate, prekrižati ta polja vsaj na razdaljo ka¬ ke ure, da potožim svoji pampi, druži¬ ci zdanjih dni in zaupni prijateljici svoje sanje in domotožje in si osvojiti njeno skrivnost. “Nimam puške in še nikdar nisem streljal.” “Bom pa jaz, vi boste samo—” “Za psa?’’ “Za družbo in tudi priganjača, seve¬ da.” ★ Dan je bil lep. Čez vso široko pampo se je razlivalo sonce. Vročina je puhte¬ la iz tal in zraka. Skoraj soparica. nezaželjem. Preživel je v težkih okolno- stih svoje mlado življenje. Lepo opisuje pisatelj našo mično Dolenjsko kakor da bi sam sedel na enem izmed pestrih hrib¬ čkov in opazoval bele dolenjske kapeli¬ ce po gričih, ki so kakor k nebu dvig¬ njene roke prosečih mater. Potem s knjigo v roki iz težkih dni mladosti spremljamo mladega študenta v Ljubljano v gimnazijo, skozi boje in trpljenje mladih dni, skozi neprestano iskanje Boga in prave poti in končno v sveto umiritev nemirnega značaja, ko kot jagnje krotko gre v mučeniško smrt. Pisatelj lepo pokaže, da Grozde ni bil kakšen s posebnimi milostmi od Boga obdarjeni mladenič. Trdo in dolgo se je moral za čednost boriti. Prav v tem je Grozdetova veličina, da je preko te¬ žav svojega nemirnega značaja in sredi okolja, ki ni bilo vedno dobro, znal najti pravo pot k Bogu. Ko jo je našel, je z apostolsko vnemo hotel, da jo najdejo tudi drugi. Prav radi teh vrlin bo Schmi¬ dov Grozde odličen doprinos k vzgojni mladinski literaturi, ker bo mladina vi¬ dela v njem svoj lastni živi jaz, ki se. bori proti toku življenja in končno zma¬ ga, kronan z mučeniško krono. Ker je bil Grozde tudi pesnik, je pi- satel Schmid lepo prevedel nekaj nje¬ govih pesmi, ki jih je smiselno vstavil med tekst, kar delo zelo poživi. Knjigo krasijo štiri lepe fotografije: Bohinj, Martuljkova skupina, Bled in podoba Brezijanske Matere Božje. Hoffmann je vzel puško dvocevko in vrgel torbo čez ramo. Jaz sem dobil sta¬ ro puško v pisarni in štiri patrone. Za¬ me bo dovolj. Zavila sva mimo kamnolo¬ ma ob železniškem nasipu. Nisva še stopala petdeset metrov po nasipu, ko nama izpod nog frkne jere¬ bica. Preden sem dvignil puško, je capa¬ taz že sprožil in zadel ptico v letu. Zvi- ia je glavo, spustila perut in pala v tra¬ vo. Parkrat se je še prevrgla in sku¬ šala v zrak, pa jo je krepka roka prije¬ la, zavila ji vrat in vrgla v torbo. “Prva”. “Mojstrski strel!” sem rekel, v srcu pa sem takoj občutil, da ne bom mogel Ustreliti ptice. Tako je zahrustalo, ko ji je zavijal vrat, da sem pogledal Vstran! Svoj čas — kot otrok — sem ubil s fračo goloba; tistega belega z rdečimi očmi, ki mi ga je podaril oče in so vsi govorili o njem kot o “mojem” Sedel je na okrajku nunske cerkve in hotel sem ga samo preplašiti. Pa sem ga za¬ del prav v grlo: zvil je vrat in se za¬ kotalil pred noge. Plašen sem ga vzel in ga tekel pokopat pod most kot če¬ belico, ki umre. Sestrica me je izdala. In bil sem tepen: “Če si ga že ustrelil, bi ga prinesel v kuhinjo in bi ga poje¬ del; bil je tvoj, Saj zato so golobi.” Vem: zato so živali, da jih pobijamo in jemo... pa vendar ni vsak klavec.. . Zdaj stopam z napetim petelinom po pampi... S capatazom sva se razmaknila: sto¬ pila sva z nasipa, pregazila nekaj šo¬ pov malvarubie, slezastega grmičja, po¬ grezala se v osat cardos, rinila skozi kosmičasto bodilje abrojos, da sva ime¬ la po hlačah, nogavicah in tudi v čelvljih bodiljaste mešičke semena, šla čez bo¬ deče neže v visoko travo pajonal ter bi¬ la ob potočku, arroyo, ki sva ga presko¬ čila. Nisva šla več drug za drugim, temveč vštric v razmaku desetih metrov in iz- kala jerebic. Spet so zafrfotale izpod ruševja dve... tri... v smeri proti ca- patazu. Ali naj ustrelim? Saj bi, pa bi lahko zadel človeka! On jih je prepus¬ til meni, jaz... hm... letu... “Zdaj bi lahko imela že tri, “je rah¬ lo pripomnil capataz. “Lahko, ko bi jih vi ustrelili!” Ob železniškem mostičku sva prepla¬ šila pet črnih divjih rac. Preden sva se zavedla, so bile že daleč. Capataz je u- strelil prepozno. “Iščeva jerebic, pa nam uidejo race. Zajec bi mi ne ušel.” Odprla sva tranquero na drug teren in jo spet zataknila z zapahom. Tu so sc pasle krave. Razšla sva se, da od dveh strani goniva proti sredini in za¬ jameva jerebice. Skrbno sem hodil mi¬ mo rušja, z nogo bezal vanj in gonil k sredini mimo krav, ki so me gledale prav po volovsko (mislim, da so se ču¬ dile mojemu lovu). Vse jerebice, ki so Morda bi knjigi ne bilo v kvar, če bi pisatelj povedal v nekaj stavkih, kdo so Slovenci in kje prebivajo. V to bi zelo služil majhen zemljevid, ki bi po¬ kazal, da so Slovenci prav tisti narod, o katerem v zvezi s Trstom toliko govo¬ re, dasi za njegovo ime malokdo ve. Dobro je naredil pisatelj, da je knjigi dodal še nekak epilog, v katerem sezna¬ nja svet z zadnjo postavo križevega po¬ ta slovenskega naroda, ki mu je bil po umazani angleški politiki ugrabljen nje¬ gov cvet — 12 tisoč mladih življenj iq nedolžno poslan rdečemu komunizmu v strašno želo. Opozoriti moram še na napako, ki se je najbrž pomotoma vrnila. V “Nach- trag” na 194 strani zgoraj beremo: “Zur gleichen Zeit entstand in der Provinz Ljubljana die “Domcbranza” oder Heim- wehr, die bis zum Mai 1945 mit den Partizanen zusammenarbeitete.” Vsak dobro ve, da to ni res, ker domobranci niso nikdar sodelovali s komunisti. Knjiga o Grozdetu, pisana v nemškem jeziku, je velik doprinos k mednarodne¬ mu poznavanju Slovencev. Pisatelj sez¬ nanja s to knjigo svet o velikem muče- niškem trpljenju Slovencev, ki so pod¬ legli kot žrtev nelojalne politike velikih narodov. Gospodu pisatelju Schmidu smo vsi Slovenci hvaležni, da nam je mučeniški lik Grozdetov, ki je postal simbol vsa¬ kega protikomunističnega Slovenca, tako internacijonaliziral, da bo poslej dosto¬ pen vsemu svetu. Janko Mernik capataz od daleč, v letu. Saj bi streljal jaz pa. .. hm, lahko bi zadel kravo —in potem ? ... vedno mi je bilo kaj napo¬ ti. .. Onstran žice je pokazal zajec glavo iz trave. “Predaleč” je vzdihnil Hoffmann, a tisti hip ustrelil dve jerebici na en mah, z enim strelom. Mojster! “Zakaj ne streljate?” “Ne pride nič pod cev,” sem odgovo¬ ril. Pa tudi ne bi mogel. Užival sem, da sem se vgrezal v travo, v osat, podil race, hodil ob potočku, ki ga prej še vi¬ del nisem, pa se tako lepo zajeda globo¬ ko v tla in pušča ob sebi trate, da bi šel zraven, se zagledal v nebo in pisal pesmi... na nebo in tisto, kar bo in naj bi bilo... O mir sredi pampe, pa ven¬ dar s takšnim življenjem v sebi, da je moj capataz v pol ure ubil sedem jere¬ bic. Sedem jerebic... Morda je katera iz¬ med njih valila mladiče, ko sva jo pre¬ podila iz gnezda? Oni dve, ki ju je u- strelil z onim strelom, ali se nista lju¬ bili, ne vedoč da z nama hodi smrt? Ali ni to tragedija ljubezni v pampi? Kdo bo skrbel za mladiče, ki so še v pu- hu ? ... In jaz hodim tod in razdiram gnezda! Z mojo puško gre čez pampo smrt! Odpirala se mi je vizija razdrte¬ ga doma v puščavi domovine: ali nisem prepodena jerebica, ki me v letu čez o- cean še ni zadela krogla? Tisti hip mi je skočila pred nosom jerebica, in u- strelil sem — prvič! In sem zgrešil... Pa bi ubil, ko bi zadel. Udaril sem se po glavi: sentimentalni nedeljski lovec, ki bi rad za večerjo pečenko iz jerebic, da ti jih kdo drugi ubija... pri tem pa Uganjaš človečansko sočutje z živalmi kot stari “svetobolski” pesniki.... Po tem prvem poku —. same* poku in dimu! — sem čutil, kako lepo je spro¬ žiti. Pritisneš petelin, ogenj se prika¬ že na koncu cevi in zrna se razprše... Kakšen občutek moraš imeti, ko pade tvoj “cilj” in spraviš v torbo od neba ti podarjeno kokoš... Začel sem gleda¬ ti še pozorneje v tla -—■ pa nisem več prepodil nobene ptice. . . videl sem le svojo družinico, kako bi me pričakova¬ la doma po lovu in bi me žena vpraša¬ la: “Bodo race? Jerebice? Ali za¬ jec? ...” In jaz bi ji dal polno torbo ple¬ na.. . lovskega plena. “Zdaj je v Tvo¬ jih rokah!” In potem bi povabila prija¬ telje in znance naše družine in žena bi se postavila s kuho.. . ej, zajček v “pa¬ či”, kako je mehak!”. . . in ona bi kra¬ ljevala z mojo lovsko srečo... in jaz bi bil dvakrat srečen... O žena, da sem lovec! In da si ti tu!... In otroci!... Zdaj sem dobil slast, ubijati, ubija¬ Spet je posegla smrt v vrste sloven¬ skih novonaseljencev. Matije Šmalca ni več med nami. Marsikomu, ki ga je poz¬ nal, in bo bral te vrstice v Svobodni Sloveniji, se bo zdela ta vest skoro ne¬ verjetna, ker je bil pokojnik še pred dvema mesecema zdrav kot dren ter je z veseljem in vnemo opravljal svoje delo v Mar del Plata. Pa je tudi on začutil, da* se bodo ure njegovega življenja kmalu iztekle. Ob¬ čutil je, da z zdravjem nekaj ni več v redu. Stopil je h krajevnemu zdravni¬ ku, ki ga je pa poslal k specialistom v Buenos Aires. Tu so si res najboljši zdravniki v radiološkem zavodu priza¬ devali, da bi mu povrnili zdravje. Tri tedne je tako visel med življenjem in smrtjo. Zdravje se mu je tu in tam za spoznanje zboljšalo, vendar v svojo kon¬ čno ozdravitev pokojnik sam ni več ve¬ rjel, čeprav je svoji ljubeči ženi in sinu edincu ob takih prilikah govoril o svojih načrtih. Kot vzoren kat. mož je pa z Bogom poravnal vse račune. Prejšnji četrtek sta ga žena in sin za¬ pustila še dokaj vedrega. V noči na petek med 24. in 25. avgustom pa je ne¬ nadoma izdihnil. Ko je v petek prišla žena s sinom znova na obisk ga je naš¬ la mrtvega. V soboto dne 26. avgusta so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na mestno pokopališče štirje sloven¬ ski duhovniki z lepim številom pokojni¬ kovih prijateljev in znancev, ki so ob tej težki izgubi tolažili vdovo in pok. sina. Pok. Šmalc je bil rojen 1893 v vasi Breg pri Ribnici na Dol. Nadarjeni kmečki sin je ostal kmet. Vsa leta prve svet. vojne je prebil na bojišču in nato v ruskem ujetništvu. Leta 1920 se je ti... ptice v letu... zajce v travi. .. Pa ni mi bilo več jerebic pod nogo. Ne zajca... Pogledam v nebo. Kaj ni tam na ob¬ zorju že dež? Tedaj prileti nad glavo sraka, vpijoč kot galeb na oceanu... kot pivka... “Ustrelite vsaj to srako!” Prav nad glavo mi vpije. Vpije, in se Vrti krog mene v višini. Kot postovka. Vpije kot ženska, vedno isto. Saj me iz¬ ziva. Zakaj ne odneha in ne zbeži? “Ima že gnezdo kje tu v rušju. Pa ni vredna nič, taka sraka. Ustrelite jo, a- li jo bom pa jaz. Saj vidite, da hoče, da jo sklatim z neba. Sicer ne bo kon¬ ca vpitju.” Kaj bi sprožil: saj sraka ni pečen¬ ka... Ženi bi ne mogel ustreči z njo... in jaz bi bil rad lovec samo zaradi nje... “Ne morem je trpeti!” je rekel ca¬ pataz in sprožil. Sraka je v hipu umol¬ knila in padla z neba nama pred noge, tako, da sem ujel še njem zadnji po¬ gled. Capataz ji je zavil vrat in jo Vrgel za šop trave. “Naj tam zgnije. Vpila pa ne bo več.” Čez čas pa je dodal:, “Saj lovec ne bi smel streljati nič¬ vrednih stvari. Če te pa izziva in ti vpi¬ je v cev kdo ne bi ustrelil, kdor je že kdaj občutil slast zadetka...” Za zabavo jo je ustrelil, prav zara¬ di ubijanja, “sem pomislil. “Morda jo je vrgel prav na njeno lastno gnezdo.” “Dež bo, končajva z lovom. Zdi se mi, da je zato ptič tako vpil, ker je slutil dež. Pol ure imava do doma. Hiteti mo¬ rava, ker tu ploha pride nanagloma, se zlije in je spet suša.” Skoraj tekla sva, kajti z obzorja sem se je že podil oblak. Vlaga se je že nesla k nama in krave so se že zate¬ kale v gruče. Hitela sva do potoka in ga preskočila. Na drugi strani naju je zajel dež. S sipine pred kamnolomom je že tekel hudournik. Prvo hišo ob kamnolomu je imel neki Poljak; capataz je skočil pod napušč in jaz za njim. Oba že) mokra. Poljak, velik rdeč možak, hrust, ki je z lahkoto prevažal deset vreč cementa na ročnem dvokolesnem vozičku, je na¬ ju povabil, 1 v izbo. Ob mizi sta bila žena, noseča rdeča kriolka in dveletna punčka. Na mizi je imel žganje in ga nama je ponudil. “Lovcema z bogatim plenom.” “Capataz je pač lovec, lovec mojster, jaz pa ne zaslužim žganja. Le enkrat sem sprožil, pa še takrat nisem zadel.” “Niste še nikdar streljali?” me je neverjetno vprašal. “Še nikdar.” “Zato pa ta kozarček, ker ste tako srečni.” telo. Oče se mu je bil med podiranjem drevja smrtno ponesrečil. Pok. Matija je pa krepko poprijel ter s svojo življen- sko družico, ki si jo je izbral v vasi Za- potok, kmalu dvignil svojo domačijo in jo vzorno uredil. Rodili so se jima šti¬ rje otroci. Najstarejšega sina je poslal študirat, za njim tudi drugega. Tudi hčerka ni ostala doma, ampak je po do¬ vršeni šolski pripravi vstopila v red sester usmiljenk. Vse velike pokojnikove gospodarske sposobnosti so prišle doma do izraza posebno v letih gospodarske krize leta 1930. Na njegov predlog je bila usta¬ novljena Kmetijsko - gospodarska in prodajna zadruga v Ribnici. Njeno vod¬ stvo je prevzel sam in z nio koristil ce¬ li ribniški dolini. Sodeloval je tudi pri Hranilnici in končno posegel tudi v ob¬ činsko gospodarsko. Na njegovo priza¬ devanje je znova prišlo do združitve lo¬ čenih ribniških občin, trške in okoliške, in je s tem občutno znižal upravne stroške. Pok. Matija Šmalc je bil ves čas vzo¬ ren kat. mož in se tudi nikdar ni bal pokazati svojega prepričanja, čeprav je odločno posegal tudi v politično bor¬ bo, vendar med svojimi polit, nasprot¬ niki skoro da ni imel sovražnika. Ob izbruhu komunistične revolucije doma, je pok. Šmalc takoj sprevidel ko¬ munistične namene in se je brez okle¬ vanja postavil na pravo mesto. Komu¬ nizem je obsodil z vso odločnostjo, zara¬ di česar so ga kom. morilci obsodili na smrt. Ta svoj sklep so najprej izvršili nad pok. sinom - prvorojencem - osmo¬ šolcem. Pa pok. Matija tudi tedaj ni klonil in se je še z večjo odločnostjo po¬ stavil v obrambo resnice. Zato je tudi “Rad bi bil dober lovec. Družini bi na- streljal jerebic in zajcev in rac, da bi imeli vsak večer gostijo. Če bi imel družino tu. Ker je nimam, mi ni treba znati streljati.” “In da jo imate—tudi ne!” je s čud¬ nim glasom dodal in kar vrgel žganje vase. “Tudi ne, verjemite mi!” je še pose¬ bej poudaril. Nagnil se je k meni, medtem, ko je capataz govoril z “rdečko” in mi dejal v poljščini: “Bil sem lovec, hej da je vse padalo pred moje cevjo. Bil sem vojak pri Pilsud- skega strelcih; in v sovražnike sem stre¬ ljal kot v tarčo. Ptico sem zadal v letu, pa na večjo razdaljo, kakor danes capa¬ taz, kot pravite. Lepo je bilo, ko si za¬ del, pa se je živol zvrnila.. Potem se mi je nagnil prav nad uše¬ sa in mi izgrgral: “Ko sem se vrnil nekoč po lovu, snel sem z rame puško, še nabito in sem ustrelil ženo... svojo lastno ženo...” čudno se mu je spačil obraz in je se¬ gel po žganju. Nihče ni slišal in ne bi razumel, toda moral sem se zdrzniti,, kajti njegova žena se je obrnila k me¬ ni: “Je vas streslo žganje, ne? Je moč¬ no. Pa moj mož hoče piti samo najmoč¬ nejše. Nisem odgovoril njej, le vprašal sem njega: “Ženo?. .. In ta?.. .” “Ta?... Hm... živim z njo... kako dolgo bom vzdržal z njo ne vem. V Mar del Plata se mi ponuja druga... O- no sem ubil na Poljskem...” “Zakaj ?” “Zakaj?... Ne vem. Pravili so, da je je ničvredna..., da je ničvredna..., eh. Kaj vem, ali je bilo kaj ali ne... znanca mi je res hvalila... nekoč sva se o njem sporekle... ni hotela in ni hotela utihniti...” “Zato”. “Zato: potegnil sem puško in sprožil... Da boš tiho! Potem sem zbe¬ žal... in... zdaj sem v tej pampi...” “In otroci?” “Dva sem imel. Prevzeli so jih moji starši. Kaj je zdaj z njimi po vojni ne vem...” Natočil je zopet žganja. “Pa sem jo imel rad, zdaj šele vem... Nobene take nisem več našel... Tudi pri tej ne bom vzdržal. .. Od gnezda do gnezda se podim... kot da je ne¬ kdo s puško za mano, se mi zdi. Kadar se spomnim njenega zadnjega krika... ne, ne morem biti ob drugi ženi... zbe¬ žim... ne vem. kje bom...putri... Verjetno s pampe ne bom šel... Ne vem zakaj.... Ne morem. ..” svojega drugega sina poslal v slovensko narodno vojsko. Ko je komuzem pričel ogrožati že vse okoliške kraje, je mo¬ ral tudi on z ženo in najmlajšim sinom zapustiti domačijo in se preseliti v Lju¬ bljano, odkoder je z ostalini tisoči in tisoči slov. beguncev leta 1945 odšel najprej na Koroško, odtu pa v Italijo. V Monigu, ga je dosegla grozna novica, da je bil iz Koroške vrnjen z ostalimi domobranci tudi njegov drugi sin. Z ostalimi slov. begunci je nato živel v Servigliano, nato pa v Senigaliji, od¬ koder je pred dvema letoma emigriral v Argentino. Tu je najprej delal v San Luisu, nato pa ves čas v okolici Mar del Plata, kjer si je pripravljal z samo njemu lastno skrbnostjo vse za posta¬ vitev lastnega doma. Pa nas je vse nenadoma zapustil. Tu v Argentini žalujemo za njim poleg nje gove zveste življenske družice in sina vsi, ki smo ga poznali: številni njegovi ožji sorojaki, prijatelji in znanci, v Parizu bo vdano molila za pokoj njego¬ ve duše njegova hči usmiljenka, v Se¬ verni Ameriki bosta za njim žalovala dva brata, na pokojnikovi domačiji na Bregu bo pa njegova osivela mati, že vsa sključena odšla na pokopališče v Hrvačo in bo na moževem grobu poto¬ čila solzo še za svojim ljubljenim si¬ nom Matijom. Matija! Ozri se še tja na Breg! Jih vidiš svoje nakdanje najožje prijatelje: Alekšev Rigler, Šustarček, Kozina. Tu¬ di brški Malnar sedi tam pri njih v Ko¬ zinčevi hiši. Vsi so izmučeni, osiveli, bed¬ ni starci. Od Gorenje vasi sem korači s trdimi nogami sodnijski Rigler. Zdaj je vstopil v izbo. Vprašujoče se ozirajo vanj sedeči. “Fantje, njegova mati mi je povedala: Matija se je poslovil”. Vla¬ žne so njegove oči, Kozina si gre z ro¬ kavom preko obraza, ostali strmijo vsak v svojo smer. “Na svidenje, Matija!” sfrfotale meni izpod nog, je ustrelil ca- (Nadaljevanje s 5. strani) (Nadaljevanje na 7. str.) MATIJA ŠMALC vrnil domov. Domačijo je zatekel osiro- Strem 7. Buenos Aires. 31.VIIL1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Ilovice iz Slovenije^ Kakšna bo bodoča Ljubljana. Nedavno je imel sejo ljubljanski občinski odbor — sedaj pod komunisti je “plenum mest- J nega ljudskega odbora” — ter je ob¬ ravnaval generalni regulacijski načrt, ki je izdelan za mesto z 250.000 prebi¬ valci. Načrt med drugim predvideva po¬ sebno stanovanjsko cono, ki naj bi imela vse pogoje za zdravo in ugodno stano- j vanje prebivalcev. Južni del cone bo zazidan z enonadstropnimi, severni pa pretežno s štirinadstropnimi hišami. Za industrijo je določen na zahodu in vzhodu mesta primeren kompleks in sicer vzhodno od šmartinske ceste in severno od žel. proge, na zahodu pa z velikim obsegom Litostroja. Stare industrije se bodo iz mestnega področja morale pre¬ seliti na ti področji. V mestu bodo med stanovanjskimi bloki samo obrati z vi¬ soko razvito tehniko. Živilska industrija se bo naslonila na agrarno zaledje me¬ sta, za povrtnino pa so določena zem- (Nadaljevanje s 6. strani) Punčka dveh let se mu je splazila v naročje in začela: “Atek!’’ On jo je pobožal, potem pa skoraj pahnil k materi. “Od tedaj nisem več streljal. Bog mi na daj puške: zdi se, da bi tudi sebi ne prizanesel... Srečni, da ne znate stre¬ ljati! Pijte na svojo srečo!” Natočil je žganja meni in sebi in ca- patazu, ki se je vpletel v pogovor v ka- stel janščini: “Pa sem danes imel srečo. Nekaj strelov je bilo izvrstnih. Postavim: strel v tisto kričavo srako: kot da bi jo potegnil iz zraka in naravnost pred noge. Mislim, da sem dal temu — le lep zgled, kako se strelja. Ko bo ubil prvo žival, ne bo več nehal. Kri je kri, četu¬ di živalska...’’ “Kri je kri...” sem vzdihnil in pog¬ ledal gostitelja. Nič ni rekel, samo punčko, ki mu je spet zlezla v naročje, je tokrat tiho poljubil... Ko sva se poslavljala s capatazom, nama je še vedno nalival žganja: zdi se mi, da je tudi sebi neprisiljeno točil. Smejal se je kot da bi bil že pijan. “Pa saj je tudi, je” mi je dodal na pot capataz. ‘‘Mnogo pije in velik raz- vratnež je.” Jaz pa sem imel njegovo skrivnost. Hoffmann me je povabil na jerebi- čjo omako. Ni mi šla v slast. Hvalil sem ženi njegovo mojstrstvo, pri tem pa se mi je v misli obnovil spomin na golobčka, edinega ptiča, ki sem ga ubil dozdaj, in na zadnji pogled tiste sra¬ ke. .. ali... žene? “Ampak ubiti tisto srako je bil ve¬ lik greh... lovski zločin...” “še spati ne boste mogli zaradi nje, kaj?” me je porogljivo vprašal, nato¬ čil vina in dodal: “V pampi se vse izgubi... Verjemite, da bo prenesla tudi to gnitje...” In je splaknil požirek na duhovito do¬ mislico. Ijišča ob Dolnicah, v Stepanji vasi in Vrhovcih. Za upravne, reprezentativne in kultur¬ ne ustanove je določen prostor med Pre¬ šernovo in Resljevo cesto ter od Gregor¬ čičeve ulice do železnice. Najvišje znan¬ stvene ustanove bodo razmeščene južno od Kongresnega trga in Rimske ceste. Bolnišnica tudi po novem regulacij¬ skem načrtu ostane na istem mestu. Okoli nje pa mislijo postaviti še nekaj novih objektov. Prostor za bodočo kli¬ niko bodo določili pozneje z zdravstve¬ nimi strokovnjaki. Tudi pokopališče os¬ tane na istem prostoru, dobilo bo pa še krematorij. Sedanje letališče bo v bo¬ doče služilo samo športnim namenom in za zvezo z novim civ. letališčem pri Brnkih na Gorenjskem. Središče bodočega prometa je po no¬ vem načrtu magistrala, to je Tyrševa cesta podaljšana proti jugu. Na to ma¬ gistralo je navezana vsa ostala mestna prometna mreža, ki bo s cestami delila mestno ploskev v severnem delu na pravokotnike 400x600 m. Neposredni dostop iz raznih con v središče mesta bodo obdržale stare ceste: Celovška, Tr¬ žaška, Dolenjska, šmartinska. železniški, potniški in tovorni promet bosta ločena po trasah in kolodvorih. Za potniški promet so obdržali dosedanje trase. S poglobitvijo proge mislijo od¬ praviti poslednje prometne nevšečnosti. Tovorni promet se bo razvijal po črnu¬ ški progi, ki so ji sedanji oblastniki dali ime “proga V. kongresa KPJ”. Tovor¬ nih kolodvorov bo pet in sicer: na Viču, v Št. Vidu, Črnučah, na Rakovniku, v Zalogu in še posebni osrednji tovorni kolodvor. Vse te proge pa mislijo po¬ globiti. Regulacijski načrt končno predvideva spopolnitev vodovodnih naprav, zgradi¬ tev novega . kanalizacijskega omrežja, postavitev nove plinarne, novega elek¬ tričnega transformatorja ter treh to¬ plarn ob Litostroju, za bolnišnico in pri Tehnični visoki šoli. Umrli so: Marija Mlakar, roj. Erja¬ vec v Ljb., Peter Stršmnik, učenec v Šmartnem ob Dreti, Oto Stepinc, davčni inšpektor v p. Šmarju pri Jelšah, Anton Skalar, upokoj. v Kranju, Bogdan Jen¬ ko v Ljb., p. Ladislav Hazimal, kapu¬ cin v Ptuju, Frančiška Bajt, roj. Pod¬ gornik v Bukovici, Vladimir Volčanšek, upravnih krajevnih gost. podjetij v Bre¬ žicah, Ivana Kregar v Vižmarju, Oskar Borjančič v Ljb., Mihael Ojsteršek, pos. in gost. pri Sv. Mihelu, Anton Hladen, mizar v Ljb., Franc Orašnik, gost. m pos. na Polzeli, Leopold Jager v Ljb., Janez Debevec v Borovnici, Vinko Jan¬ kovič, v Ljb., Iva Lilleg, roj. Meden v Ljb., Julka Juvanec v Ljb., Franc Bem- jak iz Spuhlje pri Ptuju, Franc Ber¬ toncelj v Ljb., Janez Mencinger, biv. industr. v Tržiču, Franc Zorko v Št. Ju¬ riju ob Taboru, Janez Kramar, župnik, v Ribnem pri Bledu, Josipina Stefanovič, pos. v Novem mestu, Anica Amšek v Celju, Marija Hlebec, roj. Belič v Raj- henburgu, Albin Leitgeb, pošt. inšpek¬ tor v p. v Vojni vasi, Jožefa Laibacher, roj. Miller v Tržiču, Franc Levstek, klep. pom. v Dvorski vasi pri Vel. Laš¬ čah, Cenko Jeločnik v Ljb. in Stanko Seme iz Leskovca pri Krškem in Joško Udovič. Koloradski hrošč močno uničuje krom¬ pirjeve nasade tudi po primorskih kra¬ jih. Z njim so okuženi vsi okraji, razen sežanskega. Pšato so si sed. kom. gospodarji doma zamislili kot največjo ljubljansko eko¬ nomijo in so z njo prvo leto “uganjali flanc”, da je bilo čudo. Tja so gonili na stotine Ljubljančanov na “prostovoljno delo”. Vsak dan jih je bilo do 700. Le¬ tos bi morali očistiti in pripraviti za se¬ tev nadalnjih 150 ha površin. Pa je kar naenkrat nastal zastoj. “Ljubljanski prostovoljci so skoraj mrknili” ugotav¬ lja poročevalec. Namesto prejšnjih 700 na dan, jih sedaj pride na Pšato samo še kakih 200 na teden. Tako bo “ljudski socialistični sektor” odpovedal tudi tu, kakor je še povsod drugod. Slovenci v Argentini Buenos Aires V zadnji številki Svobodne Slovenije je pod “Pismom iz USA” po pomoti izostal podpis avtorja F. R., kar v tej številki popravljamo. Uredništvo SVOBODNE SLOVENIJE ODHOD SLOV. EMIGRANTOV V CHILE Skupina slovenskih družin in samcev, ki so se prejšnji teden mudili v Buenos Airesu na prehodu v Chile, je že otpo- tovala v svojo novo domovino. Prejšnji četrtek je nekaj Slovencev, ki so bili prosti in niso imeli opravkov s pripra¬ vami za potovanje, prišlo tudi v prosto¬ re Društva Slovencev na Victor Marti- nez 50, kjer so jih odborniki lepo spre¬ jeli, pozdravili in nato tudi pogostili. Tu so se zanimali tudi za delo društva in za vse publikacije, ki jih izdajamo Slovenci v Argentini. Ob odhodu so se predstavnikom dru¬ štva zahvaljevali za vso pozornost, s ka¬ tero so spremljali vse dneve njihovega bivanja v Argentini. FANTOVSKI SESTANEK V nedeljo, 27. avgusta, je imela SFZ sestanek. Na sporedu je bilo več pev¬ skih, glasbenih in šaljivih točk. Prof. Gerzinič in dr. Kalin sta lepo zaigrala na klavir in violino, Jobst in Benegalija pa na harmoniko in violino. Nastopila sta tudi Urbanč in Vončina ter zaigrala nekaj veselih slovenskih na harmoniko in klarinet. Fantovo pripravo na ženi¬ tev je šaljivo prikazal Vombergar, Hor¬ vat je fantom podal kratek svetovni pre¬ gled, o pravem veselju je pa govoril tu¬ di lazarist Lenček. Po tem veselem pro¬ gramu se je podpredsednik društva spomnil tudi vseh padlih v domovini. OSEBNE NOVICE I j Smrt rojaka. Po krajši bolezni, za ra- j kom v grlu, je dne 21. avgusta umrl v bolnišnici v San Pedro, Prov. Buenos Aires, Ciril Ternovič, doma iz Solkana. Pokojnik si bil poročen ter je bil po poklicu mizar. V Argentino je prišel le¬ ta 1910. Nejprej je delal v Mendozi, na¬ to pa skoro ves čas v San Pedro, kjer ima sorodnike. Dočakal je 67 let staro¬ sti ter je umrl dobro spravljen z Bo¬ gom. Pokopali so ga na tamošnjem po¬ kopališču. Naj počiva v miru, sorodni¬ kom naše sožalje! Preselitev. Rojaka Tone Turšič in Bo¬ gomir Brate, ki sta svoječasno bila za¬ poslena pri Diademi Argentini v Como- doro Rivadavia, zadnje meseca s*a pa bila v službi v Capitalu odn. v Cordobi, sta se prejšnji torek vrnila nazaj v Co- modoro Rivadavia k Diademi Argentini. Družinska sreča. V družini Milana in Majde Volavšek v Ramos Mejia so do¬ bili sinčka. Pri sv. Petru apostolu je bil krščen 27. avgusta Silvester Jevšček, sin Alojzija in Lidije Strgar. V Lanu- su pa je bila krščena Marija Mercedes Martinčič. Botra sta bila Sedejeva. Če- štimo! Veselo godovanje. 25. avgusta je imel god priljubljeni prekmurski rojak in za¬ služen za vse Slovence Ludovik Šeruga, po domače Lajči. Kot izraz hvaležnosti vseh Slovencev do tega moža, ki je pre¬ mnogim beguncem našel stanovanje in delo, so se zbrali tisti večer lanuški pev- SLOVENCI Paraguay Največ je v Paragvaju slovenskih šol¬ skih sester, 13 vseh skupaj v osmih raz¬ ličnih hišah. Njihova prva postojanka je bila usta¬ novljena že 1. 1937. v paragvajskem Čaku, severno od argentinskega. Ta del Paragvaja je še skoro popolnoma neob¬ ljuden. Zato so se tja zatekli ostanki nekdanjih indijanskih rodov. In med te¬ mi Indijanci delujejo naše slovenske i šolske sestre skupno z nemškimi Obla¬ ti. So skoro popolnoma odrezane od os¬ talega sveta. V tihoti in nesebični lju¬ bezni se žrtvujejo za pokristjanjenje teh še na pol divjih Indijancev. Otroke uče branja in pisanja, ročnega dela, pa tu¬ di odrasle obdelovanja polja, ker oni se bavijo raje le z lovom. Danes imajo tam že dve lepo uspeva¬ joči misijonski postaji, eno v San Jose Esteros, kjer delujeta dve slovenski se¬ stri, s. Evfrozina Jureš in s. Maksenci- ja Vresnik. Tu imajo šolo za indijanske otroke in za otroke kolonov, ki so že tam naseljeni. Drugo postojanko pa ima¬ jo v Laguni, misijon de San Leonardo, kjer sta tudi dve slovenski šolski sestri, s. Tobija Fideršek in s. Serapija Černe. Tu imajo šolo samo za Indijance. S. To¬ bija Fideršek je lani po 12. letih nepre¬ trganega delovanja med Indijanci prvič prišla malo na oddih k sosestram v Asuncion. Počuti se vsa srečna med In¬ dijanci in pravi, da z nikomer ne bi na svetu menjala svojega mesta. L. 1938. so slovenske šolske sestre od¬ prle dve novi hiši v Paragvaju, obe > glavnem mestu Asuncionu: Zavod sv. Neže, kjer imajo ljudsko šolo in inter¬ nat za gojenke. V tem zavodu je zdaj za prednico č. s. Aurelija Planker, bivša ci in slavljenca počastili z lepim petjenS in godbo! Tudi naša topla voščila! KASTELJANSKO SLOVENSKI SLOVAR Na ponovno vprašanje, kdaj izi¬ de napovedani slovar naj dam stvaren odgovor. Slovar je v tisku. 200 strani bo te dni že stavljenih. Toda moram povedati pa tudi tole: Brez denarja ne gre. Delo je namreč treba v tiskarni naprej plačati in to je nemogoče, če de¬ narja ni. Zato nujno prosim rojake, da pohitite s prednaročbo, kot je bila že najavljena. Od vas je odvisno, ali bo delo hitreje ali počasneje napredovalo, zatorej prosim, da hitro prinesete ali pošljete potreb¬ nih $ 20 .— vpisnine. Denar pošljite ali prinesite na Victor Martinez osebno. Denarna nakazila pa naj se gla¬ se na Juan Hladnik, Victor Mar¬ tinez 50, Capital. JANEZ HLADNIK ODSLEJ JE DOVOLJENO POŠILJATI V JUGOSLAVIJO PAKETE S TEŽO DO 20 KG. PO SVETU dolgoletna in tako zaslužna provincijal- na predstojnica slovenskih šolskih sester v južni Ameriki. Dalje so istega leta prevzele šolske sestre bolnico Rdečega križa. Bolnico je ustanovil dr. Barbero, bivši minister in zdravnik, ki vse svoje ogromno premoženje uporablja v same dobrodelne namene, za lajšanje človeške bede. V tej bolnici je že več let predni¬ ca častita sestra Odilija Založnik, nad vse sposobna sestra, ki je obenem glav¬ na upravnica in duša vse ustanove. Družbo ji dela druga, prav tako spo¬ sobna in nad vse požrtvovalna s. Ada Prijatelj. V bolnici imajo tudi porodniš¬ nico in bolničarsko šolo, ki traja dve le¬ ti. V tej bolnici najdejo zotočišče in prvo pomoč tudi razni novi priseljenci iz Evrope, ki dostikrat ne morejo takoj dobiti primernega stanovanja in dela. L. 1941. so Slovenske šolske sestre odprle novo postojanko v Bella Vista, ki je na skrajnem severovzhodnom koncu Paragvaja, na paragvajsko - brazilski meji, kamor potujejo le z letalom. Pa¬ tri Redemptoristi iz Usa so tam prevze¬ li župnijo in poleg cerkve zgradili lepo župnijsko šolo. To župnijsko šolo so prevzele slovenske šolske sestre. Zdaj je ravnateljica šole s. Venceslava Me¬ glič, Slovenka, ostale so pa Paragvaj- čanke. Podobno župnijsko šolo vodijo tudi v Pedro Juan Caballero, istotako ob paragvajsko-brazilski meji, južno o5 Belle Viste. Tudi to župnijo vodijo Re¬ demptoristi iz USA in šolo zdaj vodi č. s. Agneta Kovačec. Severno od Asunciona v Concepcionu sta tudi dve slovenski šolski sestri v tamkašnji državni bolnici, s. Evelina Vrhovec, prednica in s. Celina Marinič. S. prednica mora pogostokrat priti v (Nadaljevanje na 8. str.) HUGO WAST 34 . 6 0 0 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. “La donna e fatta per parire”, žena je zato, da rodi, je surovo rekel pred kakšnimi sedemdesetimi leti Mussolini; reči pa je treba: žena je rojena za do¬ mače ognjišče, za družino in ne za trgo¬ vino, industrijo in politiko. Da bi pa to ne bila samo prazna in drzna ter nesramna trditev, je potreb¬ no, da ima glavar družine tako plačo, da lahko preživlja sebe, ženo, in vso dru¬ žino, namesto, da bi morala še žena v služho, To je uspelo organizirati v nekaterih državah, ki so se osvobodile stare kla¬ sične ekonomske politike s tem, da so zavrgle zlato, orodje, s katerim so de- narniki nekoč obvladali ves denarni trg in vodili v svoj dobiček državno produk¬ cijo. V državah, ki so se osvobodile odvis¬ nosti od zlata, ni bilo drugačnega dena¬ rja kakor papirnati, ki ga je izdajala država. Tu jei vsako koristno delo dobi¬ lo svoje plačilo: v razmerju z važnostjo dela, ki ga je opravil, p a tudi delavčeve potrebe. Za delo je veljalo prav tako tolčenje kamenja v kamnolomu, kakor sejanje ži¬ ta, pisanje pesmi, govoriti predavanja, zdraviti bolne ali učiti otroke. Objavljali so se seznami, ki so vred¬ notili take in take naloge po vrednosti in okoliščinah, nikdar pa ni bil brez za¬ služka kakršnikoli delavec, niti ni bilo primera, da bi kdo izdeloval stvari, za katere ne bi bilo kupcev, ali pa sploh da ne bi dobil mesta, kjer bi mogel iz¬ vajati svoj poklic in svoje znanje. V teh državah so se nehale špekula¬ cije in umišljeni bankroti denarnikov. ki so zniževali zaslužek in žetve ne v svojo škodo, temveč v škodo drugih. Vsa produkcija se je zbirala v držav¬ nih skladiščih proti potrdilom, ki je ve¬ ljalo obenem za denar; ni se pa smel ta denar držati dolgo časa izven prometa, kajti vsako leto je izgubil desetino vred¬ nosti. S tem so dosegli dva cilja: 1.) inten. zivnost v produkciji, kajti prodajalec je bil prepričan, da bo blago lahko pro¬ dal; to je dalo rast narodnemu in držav¬ nemu napredku. 2.) Večji življenski standard, kajti kdor je produciral, je tudi blago prodal ter se mu je mudilo, da svoje bone porabi čim prej, da ne bi izgubili na vrednosti. Bilo je naravnost nespametno hraniti denar; najboljše je bilo, čim hitreje se ga znebiti. Zdaj so smatrali za norost stare ekonomske šole, če so nekateri na¬ rodi v lanenih nogavicah hranili zlato skozi stoletja in stoletja, ne da bi si kaj privoščili; da, celo svoje tovarnarje so oropali tisti prvine, ki bi jim mogla ko¬ ristiti v napredku; tako pa so svoje pri¬ hranke kopičili v mrtve kupe, pri tem pa so se še) bahali s svojo skopostjo. Stari ekonomisti so zapisovali v svp- | je knjige te prihranke in so živeli v ve¬ ri, da pomenijo državni kapital. V res¬ nici pa je to skopuštvo, ki so ga tako slavili pretekli časi, bilo le ovira. Če vzameno, da je prihranek samo sredstvo za novo delovanje, ga s tem, ko ga skri¬ jemo v nogavice, izropamo kroženja in “dela”; to je prav tako, če bi skrili ora¬ lo kmetu, ali klešče mehaniku z mne¬ njem, da s tem pospešujemo državno produkcijo. Namesto, da bi čuvali stoletja in sto¬ letja to svoje zlato neproduktivno, da so ga potem davni dediči razgrebli v neumnih vojskah, bi lahko živeli v mno¬ go večjem udobju, lahko bi izpopolnili svoje industrijske nasade in bi bili da¬ nes srečnejši in njihova produkcija bi bila obilnejša. Te preproste stvari niso ljudje razu¬ mevali, dokler se ekonomske šole niso odtegnile predsodku zlata, ki je rasnič- na zaseda, v katero so zapeljali izposo¬ jevalci zlata svoje “ujetnike” dolžnike. Sprememba se je zgodila v tistih dr¬ žavah, kjer državna produkcija ni bila vodena od zavisti špekulantov, ali tež¬ nje denarnikov po lastnem zaslužku, temveč od vlade za splošno korist. Ni se zgodilo v argentinski republiki, ki je zvesto vztrajala na načelih ekonomske¬ ga liberalizma in kjer je vladalo to, kar se imenuje “svobodna trgovina”, ki je samo pravica bogatejših, da drže v jar¬ mu ubožnejše. V letu 1995 so ti nakupovalci žita, ki smo jih omenili prej, hoteč izgube prejš. nje nesreče nadomestiti, izredno visoko dvignili cene kruhu in mesu; prav tako pa so tudi drugi prodajalci skušali pom¬ nožiti svoj zaslužek, kakor postavim podjetje “Tisoč zelenih vrat”, genialna ustanova Caharija Blumena, izredno bo¬ gatega deda predsednice države, gospe Hilde. Ko se je v letu 1940 odprla prva v Vrsti trgovin z zelenim pročeljem, je slavni denarnik oznanil: V dobi petde¬ setih let bo stalo v Argentini tisoč ta¬ kih trgovin.” Ker pa ni bilo verjetno, da bi on še doživel ta srečni dan, na vsak način pa bi rad užival svoje zmagoslavje, se je dal "na hladno”, to je “gurdivanizi- rati”, določujoč, naj ga pokličejo v živ¬ ljenje čez. pol stoletja, natančno v letu 1995. Nikdar se ta trgovski ded ni zmotil V svojih kalkulacijah in predvidevanjih. Resnično: v petdesetih letih je veletrgo¬ vina "Tisoč zelenih vrat” s svojimi podružnicami pokrila vso državo. V sa¬ mem Capitalu, v Buenos Airesu, je ime¬ la 400 podružnic; 600 pa v drugih pode¬ želskih mestih. Od skromnega ovratnika za srajco pa do dragocene poročne obleke za neves¬ to, vse, s čemer se je človek lahko ob¬ lačil, ali s čemer bi mogel kakorkoli okrasiti svoje stanovanje, si lahko kupil v katerikoli podružnici te veletrgovi¬ ne. Dokler je podjetje imelo tekmece, so bile cene blagu izredno nizke. Ko pa so vsi odnehali in omagali in so Blu- menovi dediči ostali edini gospodarji trga, so se cene postopoma dvigale in ljudstvo je zdaj plačevalo stroške dol¬ ge trgovske borbe. “Tisoč zelenih vrat” je bilo najmoč¬ nejše podjetje v državi, pa tudi najbolj osovraženo. Njegov uspeh je temeljil na dveh tolikokrat prekletih stebrih: 1.) na razvalinah na stotine trgovcev z dolgo in pošteno preteklostjo, ki so se zrušili pod objemom teh tisoč zelenih rok; in 2.) na izkoriščanju teh 200.000 belih suženj, bolj pritrjenih na svoje železne šivalne stroje, kakor kaznjenec na svojo verigo. Stran 8. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31.VIII.1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI (Nadaljevanje s 7. strani) Asuncion in hoditi od Poncija do Pila¬ ta, od ministerstva do ministerstva, da kaj zmoleduje za to bolnico. Boriti se mora za njen obstoj, kot bi bila bolni¬ ca njena last. Vsak drugi bi že zdavnaj izgubil potrpljenje in živce. Sestre vkljub silnim težavam vztrajajo na me¬ stu. Kot zadnja najnovejša postojanka slovenskih šolskih sester, odprta 1. 1950. je nad vse lep kolegij, ki so ga sezida¬ li pri svoji župnijski cerkvi Redemptori- sti iz USA, v delavskem predmestju Asunciona. Kolegij je nad vse moderno zidan. Imajo dvorano za kino in gleda¬ lišče, dvorišče je cementirano, da otro¬ ci lahko igrajo žogo med odmorom. Se¬ stre vodijo tu šest razredno ljudsko šo¬ lo. Imajo letos nad tisoč otrok. Ravna¬ teljica šole je Slovenka s. Božena Gu¬ bane, ki je že prej dolgo vrsto let pou¬ čevala v Belli Visti. Pomaga ji s. An¬ gelika Tavčar, ki je prfed dvema letoma prišla iz Evrope. Ostale so Paragvaj- čanke. V šoli se vsak dan poučuje tudi verouk. Enkrat na teden pride v razred poučevat eden od patrov redemptoris- tov. Vsako nedeljo morajo priti k maši in mesečno prejemati svete zakramente. Ker je v Paragvaju le laična šola, brez križev, brez molitve in brez verouka, zato so te župnijske šole s pravico jav¬ nih velikanskega pomena za versko vzgojo Paragvaja. Poleg slovenskih šolskih sester delu¬ jejo v Asuncionu tudi dve slovenski us¬ miljeni sestri, s. Julijana Federucci, prednica Državne Klinike in. družbo ji dela s. Marta Klančar. S. Julijana Fe¬ derucci je že šesto leto prednica te kli¬ nike, s. Klančar je prišla pred dvema letoma. Imajo mnogo dela, Osobje bol¬ nice sestre zelo ceni. Imajo precej pro¬ ste roke, tudi pri upravi bolnice. Pri kliniki vodijo sestre tudi dvorazredno ljudsko šolo za revne otroke. V San Ignacio de Misiones, približno 250 km jugovzhodno od Asunciona živi s. Silvestra Hanžel, ravnateljica tam¬ kajšnje ljudske šole in prednica hrvat- skih milosrdnic, ki imajo tam svoj ko¬ legij. Je to edina Slovenka med hrvat- PO SVETU skimi sestrami. Doma je z Slovenskih goric. V Paragvaju deluje že lepo vrsto let. V San Ignacio oskrbujejo župnijo jezuitje in obenem čuvajo razvaline nekdanjih znamenitih paragvajskih re¬ dukcij. V nadškofijskem semenišču v Asun¬ cionu od 1. 1949. deluje kot profesor slovenski lazarist g. Ivan Jan. Semeni¬ šče je skupno za vse tri paragvajske- škofije. Trenutno šteje nad 90 seme- niščnikov. že od leta 1880. ga vodijo la¬ zaristi argentinske province. Letos se je obhajala sedemdesetletnica, odkar so ga prevzeli prvi lazaristi. Iz tega seme- in mandioka, ki je po drugih deželah skoro ne poznajo. Kruha tu jedo zelo malo, po deželi skoro nikdar. Vso moko morajo namreč uvažati iz Argentine, zato pride kruh drago hranivo. Zaslu¬ žek je tu veliko manjši kot v Argenti¬ ni. življenske potrebščine so tudi malo cenejše z izjemo onih, ki so uvožene. Nekatere stvari, uvožene iz USA, pa pridejo tu ceneje kot v Argentini. Živi¬ ne imajo tu veliko, a tako trgujejo z njo in izvažajo v Brazilijo, da včasih primanjkuje mesa na domačem trgu. Ljudje čakajo včasih v vrstah na meso, kot pri nas doma za časa vojne in še zdaj. Olje je tudi racionirano. Podobna nišča je izšla že lepa vrsta paragvaj- i te ® ava i e s sladkorjem. Kei ga pieveč ' izvažajo, ga primanjkuje za domače po¬ trebe. Paragvaj je dežela sladkornega Slovenska hiša na Carapachayu išče slovensko gospodinjo. Zglasiti se na naslov Giiemes 5845, Carapachay, FCNGB Prov, Bs. Aires skih duhovnikov, med njimi tudi pokoj¬ ni nadškof Mons. Bogarin, preprost in najbolj popularen paragvajski cerkveni dostojanstvenik Od laikov, kolikor je znano, je v Pa¬ ragvaju g. inženir šerko s svojo mamo. Živi v Puerto Pinasco, skoro na skraj¬ nem severu Paragvaja, tri dni vožnje z ladjo po reki Paragvaj navzgor. G. inženir Šerko je podravnatelj velike to¬ varne za čreslovino, ki je last neke se¬ verno ameriške družbe. Imajo poleg ogromno ozemlje, kjer imajo speljano lastno ozkotirno železnico. V Asuncion živi že od leta 1935. pri¬ morski Slovenec g. Anton Dol jak, lekar¬ nar po poklicu. Študiral je na Dunaju, pod fašizmom zapustil Primorsko, živel nekaj časa v Parizu in končno se nase¬ lil v Asuncionu. Je zastopnik za razne inozemske tvrdke, ki dobavljajo zdravi¬ la Paragvaju. Zdaj je odprl tudi lastno perfumerijo v glavni ulici Palma v Asuncionu. Ima že tudi lepo lastno vi¬ lo. V Asuncionu živi tudi neka druga slo¬ venska Primorka iz Trsta, poročena z nekim tukajšnjim odvetnikom. Blizu Encarnaciona, ob paragvajsko-argentin- ski meji živi tudi ena Slovenka, poro¬ čena z nekim Belgijcem. Priselila se je skupno s svojim možem iz Belgije pred nekaj leti. Morda bi tu pa tam staknili še mar¬ sikaterega Slovenca po Paragvaju, a za enkrat nam še ni znano. Razmere, v katerih žive paragvajski Slovenci, so malo drugačne od onih v Argentini. Ni tistega blagostanja, reda, industrijskega razcvita, a po drugi stra¬ ni je pa treba priznati, da od lakote tu¬ di tu nikomur ni treba umreti. One be¬ raške nadloge, ki smo je bili vajeni o- pazovati po Evropi, tu ni. Ljudje se hra¬ nijo skromno. Glavno hranivo je meso •t- Po silnem trpljenju je dne 25. avgusta 1950 umrl član Dru¬ štva Slovencev gospod MATIJA ŠMALC K večnemu počitku je bil položen v soboto 26. avgusta 1950 v Buenos Airesu na pokopališču na Chacariti. Blagega pokojni¬ ka bomo ohranili v najlepšem spominu. Društvo Slovencev E U R O P L A T A POŠILJAMO PAKETE Z NAJPRIMERNEJŠIM BLAGOM Fozos 129 - I. isadstrogtje - fSnemos Aires Gospa Hilda Kohen, Blumenova po¬ tomka, in kot taka lastnica večine nje¬ govih akcij, je v letu 1995 živela v stra¬ hu, kajti hitro se je bližala ura, ko bo¬ do stroji spravili njenega deda iz lede¬ nega spanja, ga zbudili in zopet posta¬ vili v življenje. Prav gotovo bo stari hotel vzeti nazaj v svoje roke to veletr¬ govino, ki je bila najgenialnejša ustva¬ ritev njegovega kupčijskega talenta. Da bi si že zdaj nadomestili izgubo pri krizi, ki bi nastopila, se je zbral upravni svet podjetja ‘‘Tisoč zelenih vrat’’ in sklenil mirno, kakor da bi razpravljal o zvezdah, znižati za trideset odstotkov že tako bedni zaslužek ubogih šivilj. Dvignilo se je nekaj boječih protestov iz njih vrst, toda tej, ki se je drznila upreti niso v vsej državi v dobi enega meseca dali ; v delo niti enega kosa bla¬ ga Povedalo se jim je tudi to, da bodo, če bi se kaj preveč upirale, dali blago rezati in šivati v Liberijo ali na Kitaj¬ sko, v dve državi, kjer je vladala velika in bohotna trgovska svoboda. Proti tej smrtni obsodbi 200.000 ši¬ vilj ni bilo sredstva v ustavi, ki je pom¬ pozno dovoljevala tako “igro svobod¬ nih ustanov”. Bilo b} potrebno ustvariti nov zakon, če bi hoteli rešiti uboge ši¬ vilje. Zgodilo pa se je to v času meseca “tebetha”, tedaj, ko sta bili obe usta¬ vodajni skupščini na počitnicah in bi se poslanci sestali čele meseca “nisa- na’’, t. j. pet mesecev pozneje, zato je gospa predsednica lahko šla na oddih in je lovila losose v južnih jezerih. Bedne šivilje iz vseh delov dežele so se skrivno zbrale v Lup - Anarku, ne¬ ke vrste cirkusu, ki so ga za svoja zbo¬ rovanja uporabljale tudi politične stran¬ ke. Nesrečnice pa niso prihajale kakor politiki v razkošnih avtomobilih, tem¬ več peš in s smrtjo v srcu. Kajti: zbor naj bi razpravljal o nesrečni usodi ene izmed njih, ki se je dopolnila pred kak¬ šnim mesecem. Razpravljale so: Če bi se odločilo iz vsake podružnice vsaj pet šivilj iz teh tisočev ip stotisočev, ki so bile zaposle¬ ne v tej veletrgovini, da bi se žrtvovale za svoje tovarišice, pa bodo vse rešene. In kaj pomeni pet tisoč žrtev spričo rešitve ostalih 195000 šivilj in njihovih ognjišč ? Sprejet je bil načrt, vse so se obve¬ zale, da bodo molčale o sklepu in vsaka je sprejela bel listič, ki ga je nato vrni¬ la s svojim imenom in svojo številko, da bo žrebana. Tako so to žalostno noč, ko so izžre¬ bale svoje odlikovanke, tajno obvestile vse te izbranke, pred katerimi vrati teh podružnic naj se dopolni njihova uso¬ da. Ni bilo nebenih tožb, nobenih ugovo¬ rov. Pod noč se je zaključil skrivnostni shod in žrebanje, in šivilje so se razšle tiho, ne da bi Buenos Aires količkaj ve¬ del o njihovem sklepanju. Izbranke so bile različne starosti. Bi¬ le so med njimi družinske matere, za katere se je začenjala starost brez ilu¬ zij pa tudi deklice sedemnajstih let, ka¬ tere pogled je razodeval še bleščečo ne¬ dolžnost. Vse so hranile zase svojo skrivnost, čeprav v lastnem obupu. Drugega dne pa-ob zori-se je podalo po pet izbrank k vratom vsaktere teh podružnic, ne da bi vedeli zato možje, ne starši, niti ne policija, in tam so se zastrupile, potem, ko so obesile na prsi list z napisom: ‘‘Sem stara štirideset let, imam moža in tri otroke. “Ali: “Imam dvajset let in sem bila nevesta. “Ali: ‘‘Imam se¬ demnajst let in imam bolno mater, ki bo ostala sedaj sama in bo umrla od lokote. Naj mi oprosti”. trsa in bi zato sladkorja bilo na pretek, ako bi znali z njim malo bolje gospo¬ dariti. Temu ali onemu dela v Paragvaju te¬ žave tukajšnje podnebje. Zime so prav prijetne, tako da mnogi prihajajo sem¬ kaj preživljat zimski mraz Poleti se je pa včasih treba pošteno znojiti, a spet vročina ni tako neznosna, ker je precej suha. Značilno za to podnebje so tudi nenadne temperaturne spremembe, bo¬ disi pozimi bodisi poleti. Potegne južni veter in takoj pade temperatura včasih tudi za 15—20 stopinj. Sicer je pa Paragvaj še dežela bodoč¬ nosti. Večina zemlje je še neobdelane. Gostota prebivalstva je silno redka, 5 na 1 kvadratni kilometer. Primanjkuje novih priseljencev, da bi se ta dežela malo bolj civilizirala. Paragvajec je resnici na ljubo povedano malo len za delo. Orodij skora da ne poznajo, da bi bolje in hitreje obdelovani zemljo. Vidno se pozna, kje gospodari tujec. Obstoji že nekaj kolonij, nemških, belgijskih in ruskih, ki so pravi vzor umnega obde¬ lovanja zemlje. Od njih se tudi domačini marsikaj nauče in privzamejo, le žal, da so te kolonije bolj same zase in dosti¬ krat nočejo imeti veliko stika z doma¬ čini. Veliko zavirajo tudi napredek dežele stalni politični prepiri med strankami in revolucije. Največ izdatkov gre za vojsko, sorazmerno več kot v Argen¬ tini. Tudi v verskem oziru je radi pomanj¬ kanja duhovščine ljudstvo, nravno sicer še precej dobro in nepokvarjeno, a ven¬ dar silno zanemarjeno. Ves Paragvaj nima več kot okoli 100 duhovnikov. Ra¬ di velike verske nevednosti imajo soraz- meroma lahko delo razne protestantske ločine, s svojo dobro organizirano in do¬ bro plačano propagando. V Asuncion samem je že več protestantskih temp¬ ljev raznih ločin in tudi po deželi se odpirajo. Z denarjem in raznimi uslu¬ gami marsikakega nevedneža pridobe. Vendar Katoliška Cerkev ima še ved¬ no veliko premoč in ugled. O kakem organiziranem društvenem življenju Slovencev v Paragvaju pa ni mogoče govoriti. Jih je premalo in tako raztreseni na vseh koncih, da je to ne¬ mogoče. V tem oziru smo popolnoma navezani na stike z Argentino. Prav lepe pozdrave vsem Slovencem v Argentini in po svetu! I. J. Vsem znancem po svetu in doma sporočamo žalostno novico, da je v petek 25. avgusta t. 1. ob pol enih po polnoči umrl v radio¬ loškem zavodu v Buenos Airesu naš dobri: mož, oče, sin brat gospod MATIJA ŠMALC K večnemu počitku smo ga položili na mestnem pokopališču Chacarita v Buenos Airesu v soboto, 26. avgusta ob štirih po¬ poldne. Dragega pokojnika priporočamo v molitev! Buenos Aires - Breg pri Ribnici - Pariz - USA 30. avgusta 1950 Ano del Libertador General San Martin. žena Ivana s sinom Ludvikom in hčerko Ivano — s. Marijo, materjo Lucijo in sestro Ivano ter brati Karlom, Jožetom in Ludvikom. PRIPRAVE ZA NOVE ODLOČILNE BOJE NA KOREJI Boji na Koreji so bili v minulem ted¬ nu srditi in krvavi. Tako oborožene sile Združenih narodov, kakor tudi severne korejske komunistične armade, so si prizadevale, da bi izsilile odločilno zma¬ go, pa se to ni posrečilo ne enemu ne drugemu. Komunisti so vrgli v boj nove oddelke na jugu, zahodu in vzhodu. Amerikancem hočejo predvsem izrtati iz rok glavno izkrcevalno pristanišče Pusang, proti kateremu izvajajo vedno večji pritisk. Komunisti zbirajo močne oddelke tudi na zahodu ter si hočejo iz¬ siliti prodor v Taegu. Trenutno pa naj¬ bolj pritiskajo na Pohang pravtako va¬ žno pristanišče za zavezniško vojsko. Na vseh teh bojiščih so bili vse dni krvavi boji. Vanje so posegali na obeh straneh poleg pehote tudi oklepni od¬ delki, topništvo ter na zavezniški strani tudi letalstvo v nezmanjšanem obsegu in vojna mornarica. Na korejsko bojišče so te dni prispeli že tudi prvi angleški borbeni oddelki, ki so jih izvežbali predvsem za boje v planinskih predelih bojišča. CERKVEN! OGLASNIK V Lanusu bo 3. sept. sv. maša za pa¬ dle Kogovšek iz Rovt. Maša bo ob 8.30 Barilochah lahko dobe zaposlitev: Tiskarski strojnik in drugi tiskarski de¬ lavci. Če se kdo zanima za to zaposli¬ tev naj piše na naslov. Dr. Vislavo Ar¬ ko, Rolando 244, SC de Bariloche. Sl AMILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T H y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 ZAGREBŠKI KROJAŠKI SALON za dame in gospode IVAN MORI C "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 OPOZORJAMO ne veliko in lepo izbiro ur švicarskih znamk in sicer RECORD, UNVER, DELOS, HIDALGO, v najmodernejših obli¬ kah. — Vse imajo triletno jamstvo, so avtomatične in protima- gnetične. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO Vsak dan odprto do 20 ure, ob sobotah popoldne pa se lahko zglasite v na¬ šem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338 Dto. 5 Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem "SANTA JULI A” VICTOR MARTINEZ 39 NUDIMO VAM LEPO IZBIRO KOT: kipe, podobe, slike, križe, kropilčke, srebrne pozlačene svetinjice, verižice, razne obeske, zlate obeske za ure. PODOBICE vseh vrst, tudi za krst in prvo obhajilo. Sveče in kadilo. ŠOLSKE POTREBŠČINE: .zvezke, pisemski papir vseh vrst, pe¬ resa in svinčnike. RAZGLEDNICE za voščila in mesta Buenos Aires. NALIVNA PERESA in BIROME za vsak okus. ALBUME in vogličke za albune. ŽEPNE notese in beležke. MISALE: Kasteljansko - latinski. Vse te predmete pogrešaju v domovini. Napravite jim veselje, če jim jih pošljete, ker tega doma nimajo. Pomagajte jim. Pridite, oglejte si! Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬ rantirana prvorazredna izdelava. • - Obiščite me in se prepričajte! IVAN MORIČ San Jose 1121 - Piso 1 - Dpto. A CENENI PAKETI-PRVOVRSTNO BLAGO VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI Zahtevajte naš novi cenik! TRANSITO ENCOMIENDAS I NTERN A CI O N ALES URADNE URE: OD 9. DO 18. CANGALLO 439, Oficina 602 T. E. 34-9185 99 Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102. Buenos Aires. T. E. 54-4644