PROTISLOVNOST DANAŠNJEGA SVETA: Dovolj denarja za orožje ni pa sredstev za boj proti iakoti S sprejetjem ..deklaracije Ciudad Mexico" se je prejSnji teden v mehiSki prestolnici konča) ministrski sestanek svetovnega sveta za prehrano, na katerem so predstavniki 36 držav iz raznih predeiov sveta razpravijaii o veiikem navzkrižju med stroški za oboroževanje ter sredstvi, namenjenimi za prehrano. Na sestanku so med drugim ugotoviti, da je biio za programe kmetijskega razvoja iani na svetu vioženih samo 0,2 odstotka sredstev, ki so jih v istem času porabiti za oboroževanje in izpopoinjevanje orožja. !n to kijub temu, da je danes na istem do zob oboroženem svetu 45$ miiijonov iačnih ijudi. V razpravi je eden izmed afriš-kih predstavnikov opozoril na tra^ gični položaj sodobnega sveta: kadar gre za orožje in s tem za pobijanje ljudi, je vedno dovolj nasvetov in kreditov, popolnoma drugače pa je tedaj, kadar gre za iakoto in iskanje pomoči v hrani. Ta obtožba je v prvi vrsti veljala bogatim in razvitim državam, ki so sicer zelo radodarne z vojaško pomočjo, se pa hkrati trmasto upirajo pozivom, da bi povečale pomoč v hrani in finančnih sredstvih državam v razvoju. Na ta absurd sodobnega sveta pa je opozoril tudi mehiški predsednik Jose Lopez Pcrtillo, ki je dejal, da je generalni sekretar OZN Kurt Waldhe:m sicer sodeloval na posebnem zasedanju glavne skupščine o razorožitvi, ni pa prišel na sestanek, na katerem so razpravljali o tem, kako nahraniti stotine milijonov lačnih. V zaključni deklaraciji udeleženci sestanka opozarjajo svetovno javnost na vznemirljivi položaj, v katerem je 455 milijonov lačnih. Zavzeli so se za razširitev ukrepov za pomoč najbolj ogroženim področjem sveta in tudi opozorili, da razvite države ne izpoljnjujejo obveznosti, ki so jih tozadevno prevzele v Združenih narodih. Jugoslavija pa se je v tej zvezi zavzela za izpolnjevanje že dogovorjene pomoči razvitih držav državam v razvoju, in sicer v višini 0,7 odstotka narodnega bruto proizvoda; ob podpori vseh držav v razvoju naj bi to uresničili do leta 1980. Zgovoren primer teh protislovij današnjega sveta so tudi tiste de- Navezava stikov za znanstveno sodelovanje Ob priložnosti 150-letnega jubileja graške zavarovalnice .Grazer Wech-selseitige" sta bili dve večji jubilejni prireditvi in sicer v Gradcu, katere se je udeležil sam zvezni prezident dr. Kirchschlager in v Celovcu, kjer so poteg vodstva in sodelavcev graške podružnice v Celovcu bili navzoči tudi predstavniki iz Gradca — prezident dipl. inž. Hans Graf Kottulinsky, pravnuk legendarnega kneza Erzherzog Johanna, generaldirektor dr. Otto An-ger in direktor dr. Fritz Fali. Zavarovalnica .Grazer Wechselsei-tige" je najstarejša te vrste. Ustanov-ijena je bila leta 1828. Njen ustanovitelj ni bil nihče drug kot znani in pri-iubljeni knez Erzherzog Johann. Iz hva-iežnosti do tega .štajerskega princa" in njegove družine imajo od leta 1869 naprej naslove prezidentov zavarovalnice vedno njegovi potomci. Na celovški tiskovni konferenci je v okviru jubilejne slovesnosti po pozdravnih besedah prezidenta Hansa Grafa Kottulinskega, generalni direk- žele, kjer se nenehno odvijajo razni spopadi in nemiri. To velja zlasti za Afriko, kjer ob neposrednem vmešavanju nekdanjih kolonialističnih sil ali vsaj s posredno podporo tujih sil vedno spet prihaja do krvavih obračunov. Z dobavami orožja za medsebojno pobijanje so razvite države zelo radodarne, dosti manj razumevanja pa kažejo za pozive, naj bi pomagale žrtvam takih večjih ali manjših .vojn". Ravno te dni je predstavnik mednarodnega Rdečega križa ponovno pozval vse države, naj zberejo 11 milijonov dolarjev za akcije pomoči v afriških državah, v katerih so bile zadnje mesece vojaške operacije. Dejal je, da je v Atriki zaradi spopadov v Angoli, Čadu, Eritreji, Ogadenu, Namibiji, Rodeziji, Sahari in Zairu 2 milijona beguncev, preseljencev ter vojnih ujetnikov in političnih zapornikov. Da bi ponazoril težavni položaj Rdečega križa, je omenil, da v Kolveziju en sam človek, predstavnik Rdečega križa, skrbi za prehrano 60.000 ljudi, med katerimi je tudi 12.000 otrok; v Rodeziji je pol milijona ljudi zapustilo domove; v Zambiji živi v šestih taboriščih 17.000 rode-zijskih beguncev, v Bocvano pas pride vsak mesec iz Rodezije okoli 6000 beguncev. Samo 11 milijonov dolarjev bi želel Rdeči križ zbrati za pomoč tem žrtvam, in vendar mora zaradi take razmeroma malenkostne vsote apelirati na ves svet. Toda na drugi strani gre danes vsako minuto mi- Prejšnji teden so se mudiii no obisku pri Siovenskem znanstvenem inštitutu v Ceiovcu čiani Marksističnega centra CK ZK Srbije Petar Gie-dič, Dušan Janjič in Zoran Vašič. S sodeiavci inštituta pod vodstvom ravnateija dr. Avguština Maiieja so se pogovarjati predvsem o možnostih in obiikah sodeiovanja med obema ustanovama. Domeniti so se o izmenjavi pubiikacij in o sodeiovanju na raznih prireditvah. Marksistični center bo inštitut oskrbovat tudi s strokovno iiteraturo, skrbet za recenzije objav inštituta v srbskih strokovnih revijah ter nudii sodeiavcem inštituta možnost študija ureditve manjšinskih vprašan) v Srbiji oz. Jugosiaviji. Čiani marksističnega centra CK ZK Srbije so med svojim bivanjem na Koroškem obiskaii tudi sedež ZSO, kjer sta jih tajnik ZSO dipi. inž. Feiiks Wieser in tajnik SPZ Andrej Kokot seznanita s poiitičnim in kuitur-nim poiožajem koroških Siovencev. Nadaije so si gostje ogiedaii Sioven-sko študijsko knjižnico in dijaški dom Siovenskega šoiskega društva v Ceiovcu ter obiskaii nekatere kraje na dvojezičnem ozemiju. Goste iz Beograda je na kratek pogovor sprejei tudi generatni konzui SFRJ v Ceiovcu Miian Samec. 150 let zavarovalnice Svetovno prebivalstvo ČEDALJE HiTREJE NARAŠČA Po ocenah Združenih narodov živi danes na svetu že 4 miii-jarde in 200 milijonov ljudi, v prihodnjih 37 letih pa naj bi se svetovno prebivalstvo ob sedanjem tempu naraščanja kar podvojilo, tako da bi leta 2013 naš planet štel že dobrih osem milijard prebivalcev. Vendar pa številni strokovnjaki dvomijo, da bi res dosegli take številke, ker pravijo, da svet pri današnji ureditvi in razporeditvi bogastva toliko ljudi sploh ne bi mogel prehraniti. Medtem ko gre pri gornjih podatkih le za ocene in domneve, pa so podatki, ki jih je objavil najnovejši statistični letopis OZN za leto 1976, dosti bolj realni. Leta 1976 je svetovno prebivalstvo znašalo 4 milijarde in 44 milijonov ljudi, to se pravi, da jih je bilo 77 milijonov več kot leto dni poprej, kar z drugimi besedami pomeni, da se svetovno prebivalstvo vsako leto poveča za 77 milijonov oseb. Dobra polovica vsega človeštva, namreč 56 odstotkov, živi na azijski celini (brez azijskega dela Sovjetske zveze). Aziji sledi Evropa zli odstotki svetovnega prebivalstva in na tretjem mestu je Afrika z 10 odstotki. V Južni Ameriki živi 8,2 odstotka svetovnega prebivalstva, v Sovjetski zvezi 6,4 odstotka in v Severni Ameriki 5,9 odstotka, medtem ko prebivalstvo Avstralije in Oceanije predstavlja le polovico odstotka svetovne človeške družine. V Evropi živi glede na njeno površino še vedno izredno veliko ljudi, vendar je naravni prirastek že tako majhen, da v nekaterih evropskih državah sploh ni več mogoče govoriti o prirastku. Nasprotno je v Afriki, kjer prebivalstvo izredno hitro narašča in kjer je tudi gostota naseljenosti v večini držav še zelo nizka. Pravo ..eksplozijo" prebivalstva pa beležijo tudi nekatere azijske države. Z najdaljšo življenjsko dobo se ponašajo Norvežani, kjer zlasti pri ženskem spolu znaša kar 77,8 leta. Nad 70 let za moške in nad 75 let za ženske znaša pričakovana življenjska doba v petnajstih razvitih državah. Najmanjše izglede za dolgo življenje pa imajo Afričani (dobrih 45 let) in prebivalci južne Azije (dobrih 51 let). lijon dolarjev za oboroževanje — torej v enajstih minutah porabi današnji svet za uničevalno orožje toliko denarja, kolikor bi ga Rdeči križ potreboval, da bi pomagal žrtvam oboroženih spopadov v Atriki. Ob takih protislovjih, značilnih za današnji svet, je res upravičeno vprašanje, ali ni to izrazit samo--mor, ki si ga pripravlja človeštvo na koncu 20. stoletja? 11. kongres ZKJ v števiikah V veiiki kongresni dvorani centra Sava s 4000 sedeii v Beogradu, se je v torek za-če! 11. kongres Zveze komunistov Jugo-siavije, katerega se je udeieiiio 2091 de-iegatov, nekaj sto gostov in okrog 1500 poročevatcev. Ta novi objekt centra Sava, ki obsega 29.000 kvadratnih metrov površine in so ga graditi teto dni, je bi! zgrajen po načrtih arhitekta Stojana Markoviča iz Beograda. 11. kongresa ZKJ so se udeteiiii tudi predstavniki obeh osrednjih organizacij. Zanimivo je ugotoviti, da je na kongresu biio zastopanih kot deiegati — 844 Srbov, 345 Hrvatov, 172 Siovencev, 159 Makedoncev, 144 Musiimanov, 136 Črnogorcev, 106 Aibancev, 87 Jugosiovanov, 52 Madžarov, 11 Siovakov, 10 neopredeijenih, 7 Turkov, 6 Romunov, 6 Rusinov, 3 itaiijani, 2 Boi-gara in en Žid; skupno torej 2091 deiega-tov. Od teh je biio 1753 komunistov prvič na kongresu ZKJ. Med deiegati je biio zastopanih 423 žensk. Ko se že igramo s statistiko naj še omenimo, da je biio med deiegati največ družbenopoiitičnih deiav-cev — 526, nato deiavcev iz neposredne materiaine proizvodnje — 513, prosvetnih, kuiturnih, znanstvenih in zdravstvenih deiavcev 202, vodiinih deiavcev v gospodarstvu 176, kmetov 73, študentov in dijakov 65, upokojencev 76. Med deiegati je bita na primer, tudi gospodinja. Z odhodom deiegatov s kongresa pa center Sava ne bo samevat — nasprotno, dvorana je za razne prireditve razprodana že za eno in poi teta naprej. Spioh je znano, da je dvorana opremijena z najsodobnejšimi napravami, tako da se bo vrstita prireditev za prireditvijo, še eno prednost ima center Sava: voznikom motornih vozi! si ne bo treba beiiti giave, kje bodo pustiti avtomobiie, saj je okrog dvorane parkirnih prostorov za okrog 1400 vozii. V upravi centra Sava pravijo, da je bi) z izgradnjo dvorane dobro naiožen denar, kar je hkrati vsekakor koristna pridobitev Beograda. Letališče Brnik bo .preseijeno-v Maribor Kakor smo že poročali bodo na letališču Brnik obnovili ploščad in vzletno-pristajalno stezo, zato bo letališče Brnik zamenjalo mariborsko letališče. Točno opolnoči 30. junija bo Brnik zaprl vrata in ob 1. uri zjutraj bo z mariborskega letališča vzletelo prvo letalo. Obnova brniškega letališča bo trajala do konca avgusta. Do takrat pa bo dobilo brniško letališče tudi drugo kategorijo in sicer isto kot jo imata letališči Zagreb in Beograd. V informacijo naj povemo, da imajo vsa ostala letališča v Jugoslaviji nižje kategorije. Na mariborskem letališču bo pristalo in poletelo tedensko 150 letal, odtega 75 Jatovih, 48 Inexovih, 12 Aviogenexovih, ostalo pa bodo letala tujih družb. Predvidoma bodo ta letala tedensko prepeljala čez 10.000 potnikov. Trenutno se na mariborskem letališču mrzlično dela. Gradijo nadstrešnico za vso mehanizacijo in opremo, ki jo je imelo letališče do sedaj na prostem, nadalje hangar za štiri letala, ploščad za obiskovalce in parkirišče za 400 vozil. Čeprav nagaja vreme bodo objekti končani do 1. julija. Letno za eno Avstrijo več puščav tor Otto Angen ugotovil, da je zavarovalnica zelo uspešna in da je v lanskem letu bilančna vsota prvič presegla mejo ene milijarde šilingov. V primerjavi s predlanskim letom (1976), se je ta vsota dvignila kar za 16,3 odstotka. Istočasno se je povečalo tudi število pogodb in sicer na področju odškodninske zavarovalnice od 584.103 na 611.607 in življenjske zavarovalnice od 8370 na 10.839. Analogni razvoj je bil zabeležen tudi pri celovški podružnici, kjer upravljajo skupno 45.271 pogob. V življenjski zavarovalnici se je povečalo število pogodb od leta 1976 na 1977 za 36,6 odstotka. Ob priložnosti jubilejne slovesnosti v Celovcu, je bila tudi podelitev priznanj najzaslužnejšim sodelavcem, tako je inšpektor Friedrich Lampl iz Zvveinitza v Krški dolini prejel zlato kolajno zavarovalnice. Naj še omenimo, da je pri celovški podružnici zaposlenih 105 sodelavcev, od tega 25 v deželni direkciji, ostali pa glavno ali polpo-klicno zunaj na terenu. Za spet se oglašajo alarma! glasovi, b! rotijo človeštvo, aaj Ir o bolj raz-soJao la Maj Me razmetava z bogastvom, Ah Ja ga M; toliko, Ja N z ajlm Me ravaal! gospoJarao. Zrno teb bogastev pa je, v Zač! aaglo aarašča-jočega prebivalstva, ta JI obJeloval-Ma zemlja, bi se maajša, brč! Ma ra-čaa veJMo večjlb površlM staaovaaj-sblb blobov, aovlb tovarM, veJMO širših lM Jaljšlb cest lM vsega tega, bar se jemlje „zelcMlrM površlaam". Poleg tega, Ja človeb aalčaje zeleae površlMe MeposreJMO s šlrjeajem mest lM cest, prispeva b brčeaja zeleMlb površlM taji posreJMO, s svojo teb-Mlbo, bi raš! prlroJMO ravMotežje lM povzroča spremembe v bZlml, saj ZMaMstveMlbl ugotavljajo, Ja se Ma sveta Maglo širijo paščavsba poj-ročja, bar pa je posleJlca Movlb bll-matsblb razmer. Najaovejše štaJlje govore aasleJ-Mje.* paščave so Iz leta v leto večje lu poaeboj, boJer so se še prej ba-blm JesetZetjem pasle čreJe žlvlMe, Ml Jaaes Miti bllbe zeleMja. /n čeprav se poMeboJ traJljo z razšlrjaMjerM zeleMlb površlM la v teb svojlb aa-porlb celo aspevajo, je Iz leta v leto paščavsblb poJročlj veJMo več. ZJ! se sboraj MeverjetMO, toJa vsabo leto Imamo Ma zewe!jsb! brogll 70 tisoč ali, po MajMovejšlb poJatblb, celo 50 tisoč bvaJratulb bllometrov več pa-ščav ali vsaj maaj zeleMlb površlM. Ta površlMa ojgovarja vellbosil Avstrije, bi mer! prlbllžao 53.000 bva-JratMlb bllometrov. Pes je, v 5ovjetsbl zvezi lM v Avstraliji, JeloMM taji v ZJražeMlb Jr-žavab Amerlbe je z IzreJalm! Maporl la vellbaMsblwl strošbl aspelo sbrčltl paščavsba poJročja, ali bolje Iztrgati paščavam JoločeMe površlMe la jlb spremealt! v obJelovalaa poJročja. Zaaae so tabobaeMovaMe zeleae ba-rlere, bi so jlb postavili v Mebaterlb poJročjlb jagovzboJae Sovjetsbe zveze, bjer so z veHbaasblaz! MasaJ! Iglavcev la graJčevja zavrll proJlra-aje paščave. ToJa bljab tera rezal-tatoaz, je četrtlaa bopae zeralje — paščava. Največja paščava aa zeajj! je Sabara v Ajrlbl, aialo raaajša pa je paščava Gobi v Aziji. Strobovaja- b! ZJražealb aaroJov, bi se s tera vprašaajea: strobovao abvarjajo, pa pravijo, Ja je treaatao v aevaraostl, Ja se spreraeal v paščavo že aaJalj-ajlb 3,3 aJlljoMa bvaJratalb bllometrov zelealb površla, v aevarao-stl pa Ja je še aaJaljajlb 76 mllljo-aov bvaJratalb bllometrov površla. /a če se aačla žlvljeaja aa zemlji ae bo spreazeal!, bo človeštvo Izgabllo v aebollbo bolj oJJaljeal boJočaostl še aaJaljajlb 76 mllljoaov bvaJrat-alb bllometrov površla, bi se JaMes aorazalao obJelajejo. Obeti torej also aajboljšl. Pot agotavljajo strobovajabl, so za aapreJovaaje paščave brlve spremembe v poJaebja. Pa ta JI človeb, bi b teraa prispeva. AZorJa se člove-ba 60 tisoč bvaJratalb bJoraetrov zJl MMlo, toJa sarao po Jragl svetoval vojal, torej v aebaj Jesetletjlb se je Sabara v A jrlbl povečala za 700 tisoč bvaJratalb bllometrov po-vršlae, oziroma je bmetljstvo Izgabllo 700 tisoč bvaJratalb bllometrov obJelovalae površlae. To pa so šte-vllbe, bi Jajo misliti. V SOBOTO [N NEDELJO V ŠENTViDU PR! ST!ČN): Siovenski pevski tabor bo združi! 121 zborov s 3800 pevci in pevkami Rekordno število 121 pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva se je prijavilo za letošnji slovenski pevski tabor, ki bo v soboto in nedeljo v Šentvidu pri Štični, kjer bo v zaključnem združenem zboru sodelovalo 3800 pevk in pevcev, kar bo brez dvoma največji slovenski zbor, kar jih je kdaj nastopilo skupaj. Poleg zborov iz vse Slovenije bodo sodelovali tudi zbori iz zamejstva, in sicer skupno šest slovenskih zborov iz Avstrije, Italije in Madžarske, med katerimi bo koroške Slovence zastopal mešani pevski zbor SPD Radiše pod vodstvom Šimeja Wrulicha. Posamezni zbori bodo začeli nastopati v soboto popoldne, in sicer hkrati v dveh dvoranah, v avli osnovne šole in v dvorani prosvetnega društva v Šentvidu. Nastopi se bodo vrstili tudi v nedeljo dopoldne, ob 14. uri pa bo slavnostni sprevod, ki mu bo ob 14.30 uri sledila zaključna prireditev s skupnim nastopom vseh sodelujočih zborov. Vsak zbor bo nastopil z dvemi pesmimi, združeni zbori pa bodo pod vodstvom različnih dirigentov izvajali štiri pesmi, in sicer Potetme igre v Dubrovniku spet obetajo pester mednarodni spored Tradicionalne poletne igre v Dubrovniku, ki sodijo upravičeno meid največje in tudi na tujem najbolj znane kulturne manifestacije v Jugoslaviji, tudi za letošnjo sezono, ki se bo začela 10. julija in trajala do zadnjih dni v avgustu, obetajo pester mednarodni spored. Dramski del prireditev bo — zvest dosedanjim koncepcijam — spet zasnovan na treh težiščih: na svetovni klasiki s posebnim poudarkom na Shakespearu, na dubrovniški klasiki z Držičem v ospredju in na sodobni dramski ustvarjalnosti, ki bo tokrat poudarjala predvsem Krležo in Matkoviča. V smislu take zasnove bodo ostale na sporedu nekatere starejše, že renomirane uprizoritve dubrovniškega ansambla, v katerem navadno sodelujejo igralci iz različnih jugoslovanskih gledaliških centrov. To velja za Shakespearovega ,,Ham-leta", za Sofoklejevega „Kra!ja Oidi-pusa" (režiral bo angleški gost Wil-liam Gaskill), za Krleževega „Are-teja" in za Matkovičevega „Herakle-ja", še posebno pa seveda za slovitega „Dunda Maroja" domačina Marina Držiča. Premieri sta za to poletje napovedani dve, in sicer Goldonijeva ,,Ka-varna" (prirejena v dubrovniškem narečju) in Shakespearov „Rihard II." (pri katerem bodo vidno zastopani slovenski gledališčniki). Na sporedu bo tudi letos več gostovanj najuspešnejših uprizoritev z jugoslovanskih gledaliških festivalov, med katerimi bo posebno pozornost vzbudila albanska drama Narodnega gledališča iz Prištine s Shakespearovim „Mac-betom". Obetavne pa so tudi napovedi, ki govorijo o nastopih tujih gledališč: tako bo Teatr Stary iz Krakova gostoval z odrsko priredbo „Idiota" Fjodorja M. Dostojevskega; z dvema pantomimskima večeroma se bo predstavil Ladislav Fialka iz Pra- ge, ki bo ob tej priložnosti tudi poseben, 8 dni trajajoč seminar, namenjen študentom in profesorjem odrskega giba; iz Milana bo prišla Com-pania Francesco Salteri z dvema Goldonijevima komedijama; z Dunaja pa je napovedana znana igralka Angelika Hauff, ki bo odigrala Matko-vičevo monodramo o Klitaimnestri. Poleg vseh teh predstav pa napovedujejo celo vrsto zanimivih dogodkov tudi v okviru tako imenovane „polnočne scene", na kateri se bodo predstavljali predvsem mladi gledališčniki. same koroške narodne, s čimer bodo posebej poudarili pomen in zanimanje za položaj in boj koroških Slovencev. Med dirigenti, ki bodo vodili skupni nastop vseh zborov, bo tudi Vladimir Prušnik iz Lobnika pri Železni Kapli. Nastop se bo zaključil z "Bratovsko pesmijo", ki jo bodo združeni zbori ob spremljavi orkestra zapeli pod vodstvom skladatelja prof. Radovana Gobca, ki je hkrati tudi umetniški vodja pevskega tabora. Z vseslovenskim pevskim taborom v Šentvidu pri Stični se bo zaključil tudi 9. kulturni teden domačega prosvetnega društva, ki se je začel minulo soboto. Pestri spored je med drugim obsegal gostovanje dramske skupine s sosednje Muljave z Goldonijevo komedijo "Stric Ihta", predstavo Župančičeve .Veronike Deseniške" v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane ter Bevkovega "Kaplana Čedermaca" v izvedbi kulturnega društvo iz Stične. Med nadaljnjimi prireditvami tedna pa so napovedali tudi telovadne nastope, ognjemet in druge privlačnosti. Letošnji slovenski pevski tabor v Šentvidu pri Stični je posvečen partijskim kongresom ter 100-letnici rojstva slovenskega pesnika Otona Zupančiča. AULA SLOVENtCA CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7 Vijudno vas vabimo na ogled retrospektive gratik MtTie Ma^eša Razstava bo odprta še do 30. junija 1978, in sicer od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure. A tAr?-: 25 let Prešernove družbe Prešernova družba v Ljubljani letos slavi 25-letnico obstoja. To je ena izmed tistih založb v Sloveniji, ki širi dobro slovensko čtivo med široke množice bralcev, saj je njen založniški program zasnovan tako, da v svojem izboru letno nudi zanimive knjige domačih in tujih avtorjev. Njeno delovanje sloni na mreži poverjenikov, ki letno zberejo veliko število naročnikov tako, da danes Prešernova družba sodi med najuspešnejše založbe v Sloveniji. Ziljska oheet navdušila Brneo, Šmihel in Sele O^rgHjfMnje TMrodnif; Ij/rds^iB značajev in šeg je M%jog% weT narodnosti. To fe(j% tndi za ncs ^oro%e šiofence, ^i se pa tega t/ marsičem in marsikdaj premalo zavedamo. Kolibo ijadt^il; običajev je živelo med našimi prednici, mi pa j:T danes skorajda spiol? ne poznamo ali vemo o njil? Bore malo. Aezaltat te naše apatičnosti oB intenziviranja ohranjevanja Ijadshih običajev, slovenskih koroških zzzrzčrzjTzost/, etnogrrzJsBiB posebnosti (planiranje in realizacija tovrstnega THKZfjrz) ipd. je več ali manj nezadovoljiv. Naše največje bogastvo pa je slovenska narodna in ijadska pesem. Veliko pesmi je ohranjenih samo v ijndshem izročila, starejši Ijadje jih sicer znajo zapeti, nimajo pa partitar. Tovrstne pesmi rešiti pred pozabo si je zadal med dragim tadi digirent šentjakobskega mešanega pevskega zbora Tajko Af:iisavi;evič, ki je z neamornim idealizmom zbiral pesmi in tekste med koroškimi Slovenci. Ob tem iskanja sta z Z/fja/zo/T!, domačinom Nikom Krieg/o/rz zbrala pesmi in melodije ,,Vascit pr Žile". Pesmi pa je za to prireditev priredil Samo Vremšak, priznani skladatelj iz Kamnika, ki vodi pri nas že nastopajoči zbor ,,Tira" iz Kamnika. Tajko Afiiitavijevič je tako s svojimi "Sodelavci" iztrgal delček naše prelepe Ijadske kaltare pozabi in nam tako ohranil enega najlepših Ijadskih običajev Slovencev-Ziljanov, katerim so že nemške nacionalistične sile nkradle naš siovenski običaj štebvanja, ki so si ga herrenvoikovsko prilastili in si ga še prilaščajo kot svoj Vo/BstM77:sBrdMcB. /sto se je zgodilo tadi z ,,rejem pod lipo". Ta greh naših kaitarnih dejavnikov, ki je te običaje zanemaril in tako pastil splavati v nemška-tarsko miakažo bo težko poravnati. Zato je ta prireditev šentjakobskih pevcev hvale vredna in priporočljiva za posnemanje tadi na dragih področjih. Povedati je še treba, da je plese izvajala Akademska Jolklorna skapina "France .Marolt" iz Tjabljane pod vodstvom Marije Sašter. Plesna skapina je nastopala v pristnih ziljskih nošah in tako s plesnimi vložki dala vizaalno podobo ziljski svatbi in tako prireditev bistveno popestrila kar se je izražalo ob vseh treh nastopih na Prnci, v Šmihela, in $e!ah. Povsod so nastopajoči gledalce in poslašalce navdašiii in marsikoma je lahko žal, če se ni adeležil tega enkratnega prikaza zaljabljenih in snabečih Ziijanov, ki so se konec koncev a jeli v srečnem objema običajne aasciti. Povezavo pri nastopih je imel Tonči $tiker, ki pa žal ni našel tistega pogama, da bi z isto sproščenostjo in veselostjo povezoval program, //deležba je bila v vseh treh krajih nastopanja zelo dobra, morda smo na Brnci pričakovali malce več Ijadi in se spraševali po vzroka pičle prisotnosti pablike. Paren aplavz je v vseh dvoranah izražal zadovoljstvo in zadoščenje ob vsrkavanja kaltarnih dobrin naših prednikov. Vsem izvajalcem želimo še veliko aspeha ob njihovih nastopih, da bi prišli še kam dra