------    141    ------
Natnroznanske stvari.
Geologičen izhod.
Popisal Janez Zajec. II.
Se je čas, da pogledamo Danje in tvorbo, na kteri stojč. Toliko je tudi na severni strani kopnega, da se spoznajo glinati škrilniki. Majhino gori na zahod zunaj vasi na potu prikaže se nam škrilnik, ki ga do zdaj še nismo videli. Od vrha je rujavkast, ako se pa koplje malo globokeje, vidi se skoraj samo rdeč. Ne prenaglimo se, da nas ne goljufi, kakor se geologu včasi zgodi, ako na prvi pogled sodi.   Poglejmo vise gori.
Tam-le iz-sred njive gleda lepa bela skala. Kdor poznd kamenje Hallstatt-skih skladov, bode jih tudi tukaj precej spoznal. Bel apnenec je, včasi tudi rdečkasto-pisan. Pa ta-le ima s&m ter tjfe rogoličnike (Hornsteinchen) v sebi; zato bi bil dober za arhitekto-niška dela, kakor marmor; tudi ni skladast, kakor je apnenec sploh, in ako vržeš malo zrno od njega v žep-leno kislino, ne bo penel (aufbrausen), — tedaj je dolomit, ki se od apnenca tudi kemiško loči v tem, da ima zraven enega atoma apnenca (CaO.C02 r=r) en atom ogeljnokisle magnezije (CaO.C02+MgO.C02). Tako sestavljen dolomit imenuje se normalni dolomit ter ima v sebi 54.3% GaO.C02 in 45.7%MgO.C02. Se ve, da ta sestava ni stanovitna, ker so prvič malokdaj prosti druge zmesi, kakor ravno naš s svojimi rogoličniki, drugič pa, ker se množina apnenca rada menja ter navadno prevaguje.
Ta dolomit sestavlja slemena te gore, kakor tudi druzih bližnjih proti zahodu in vzhodu.
Zdaj smemo še le soditi one škrilnike, ki se vidijo precej za skednjem zraven Danj. So namreč tako imenovani „Verfenski skladi", od ;,Werfen" na Solno-graškem, kjer so jih prvič spoznali. Ti Verfenski skladi so oddelek glavne tvorbe „triasne" v Alpah in sicer naj nizi, ki navadno leži na Ziljskih skladih. Hall-statt-ski skladi so srednji oddelek triasne tvorbe v Alpah.
Geolog ima navado, da si od vsacega važnega kraja napravi idealno prerez, ki polajša pregled in razum. Napravimo si ga tudi mi.
Tu imamo d) precej tanek škrilnik, b) bolj debel, sivkast ali rujav škrilnik, ki niže prehaja v debelo skladast, zamokel Ziljski apnenec, c) sami Ziljski skladi; d) je Verfenski škrilnik; e) Hallstatt-ski dolomit.
Kdo bi verjel, da smo v tej podobi narisali silno veliko časa, v kterem se je zgodilo toliko prememb, da bi jih vsi zgodovinarji ne mogli popisati. Tako, kakor tukaj obličje stoji, vidimo, da Verfenski skladi drugače leže od Ziljskih in že priprost človek zdrave pameti bi rekel: Ziljske sklade je neka moč od juga vzdignila proti severu, in potem še le so se Verfenski škrilniki in s časoma tudi Hallstattski dolomiti tu vrhi vgnjezdili. — Če tako^pove, rekel bi, da je vedež. Skoda, da ni geolog. Čudno bi se mu pa vendar zdelo, kako, da so le-ti skladi prišli tako na visoko. To bi mu moral jaz razložiti dokazovaje mu, da ob času, ko so se delali škrilniki Verfenskih skladov, je morje vse drugod stalo kakor ob času premogovne tvorbe.
Sploh se je varovati, pri tacem premišljevanji gledati na to, kako zdaj stoji svet; vrlo zanimivo bilo bi pa preiskovati, kako je svet stal tačas, ko se je delala ta ali ona tvorba. Toda to je težavno delo in samo učenemu mogoče, ki pozna zemljo na stotine milj na dolgo in široko.
Da so tudi Verfenski skladi nastali v morji, kažejo nam okamnine, med kterimi so imenitni „Ammo-nites binodosus, Posydonomia Clarai" itd., ki se nahajajo na „Zemlji"  pri Idriji in  drugod;   v Danjah jih
nisem dobil.
Na Gorenskem so ti skladi jako razširjeni ter se vlečejo od Idrije doli skozi Podlipo do Vrhnike in Loga; od tukaj na Loko in Kranj. Po samem se prikažejo ob panogi Šmarne gore, potem kakor otoki blizo in daleč okoli Turjaka, pri Želimljah; tudi okoli Broda in Banjeluke se kažejo skoraj v kolobarji. Navadno so bogati železne rude, zlasti blizo Podlipe, kjer se nahaja rujavec in burel ali manganova ruda.
V Hallstatt-skih skladih se nahaja med druzimi ravno tisti „Orthoceras dubium" kakor v Hallstatt-u, toraj ni dvombe o njih strategrafiškem mestu. Zarad svoje prostranosti so ti skladi jako imenitni; skoraj bi rekel, da nobena formacija ni tako razširjena po Kranjskem, kakor le-ta. Zdaj kot apnenci, zdaj kot dolomiti sestavljajo navadno naj viša slemena kranjskih gor ter se vlečejo okoli Idrije proti Polhovemu gradcu in Lučni, nastopijo pri Loki in Kranju, njih je Jelovica in Ratitovec in večidel Šmarna gora. Tudi na vzhodni strani sestavljajo južne dele kamniških planin, kranjsko-štajarsko pogričje, apnenčne gore blizo Kamnika, dolomit hriba sv. Valentina itd. Na južnem Kranjskem so dalječ razširjeni ter se od Vrhnike vlečejo skozi Cirknico, Lož na Hrvaško in Primorsko.