Kmečka trgrovina V izvozu kmečkih pridelkov smo zaostali Naša izvozna trgovina ae napram lanskoletni nahaja v zaostanku. Sedaj je trgovinsko ministrstvo objavilo podatke izvoza v juniju, pa je iz jijih razvidno, da smo letos tudi v tem mesecu mnogo manj izvozili kakor junija 1937. Vzrok nazadovanja je predvsem v manjšem izvozu kinetijskih pridelkov. Pšenice letoe junija nismo akoraj nič izvozili, padel je izvoz koruze, zelo je nazadoval izvoz živine, avinj, zlasti pa izvoz lesa. V letošnjem prvem polletju amo izvozili za 433 miMjonov dinarjev manj kakor lansko leto v tetem času. Predvsem je ta zaostanek v izvozu zadel Slovenijo, saj sta nas glavni izvozni predmet ¦— les in živina — letos v primeri z lanskim letom najbolj nazadovala. Sicer se kažejo sedaj znaki, da bomo v drugi polovici leta imeli bolj živahno Kzvozno sezono, pri kateri bomo soudeleženi tudi Slovenci, ker ae merodajni krogi zelo trudijo, da se poveca zopet izvoz živine in lesa, povrhu bomo pa veliko skupili tudi za naša jabolka. Izvoz pšenice V avgustu prične Prizad z izvozom pšenice, in sicer v klirinške države. Najprej bo Prizad izvažal v Nemčijo, dokler ne bo izčrpan kontingent 5000 vagonov, ki nam ga je Nemčija zaenkrat podelila. Do aedaj je nakupil Prizad 500 vaganov nove pšenice. Dovoz pšenice na trg je še slab. Prizad nakupuje sedaj pšenico po 144 din za 100 kg. Izvoz živine v Italijo S 1. julijem je izvoz naše živine v Italijo popoinoma prenehal, in sicer zaradi tega, ker so že izkoriSčeni kontingenti, ki ao bili določeni za šest meaecev na konferenci 12. januarja. Sedaj se vodijo razgovori za odobritev nalyiadnih kontingentov, odnosno provizoričnih kontingentov, ki bi bili v veljavi do sestanka stalnega gospodarskega odbora, ki bo oktobra 1938. Italija sama ne dela težav glede kontingentov, ampak ao zapreke na naši strani, ker c-bstoji želja omejiti naš izvoz v Italijo. To vprašanje pa bo v najkrajšem času rešeno, tako da bodo izvozniki mogli že v začetku avgusta zopet priCeti z izvozom. Italijanske oblasti so po trgovinskem ministrstvu povabile Zavod za pospeševanje zunanje trgovine na pogajanja zaradi izvoza naše živine v Italijo. Kolikor je znano, stoje italijanske oblasti na stališču, da bi se sistem italiianskega uvoza živine iz naše države uredil slično kot so rešili Italijani to vprašanje z Mažarsko. Mažarska namreč vso svojo živino, določeno za Italijo, izvaža na Reko, kjer jo prevzame za to pooblaščena italijanska oblast. Ta oblast jo tam tudi stehta in določa ceno, nato pa prepušča živino italijanskim trgovcem. Ta način uvoza živine iz Mažarske v Italijo pa, Mažarom ni ugajal in bodo prihodnji teden ustavili izvoz v Italijo. Mažari se tudi pritožujejo zaradi svojevoljnega ocenjevanja njihove živine a strani Italije. Kar za Mažare ni dobro, ne bi bilo dobro tudi za nas in bo treba gledati, da ne nasedemo zahtevam Italijanov. Živina Prodaja na čez še vedno se dogaia, da ljudje nasedajo raznim prekupčevalcem s tem, da živino prodajajo brez tehtanja na čez. Tako sem pred kratkim, vozeč se s kolesom po Slov. goricah, srečal kmetiča, ki je gnal lepo rejeno telico probi mestu. Takoj aem uganil, da jo je prodal, kajti zraven je korakal mož, ki j& na prvi pogled po svoji zunanjosti dal videz mešetarja. Vprašam kmeta: »No, koliko ste pa dobili za telico?« Pa reče: »Prodal aem čez za 1300 din.« čeprav nisem vešč v preaoji živine po teži na oko, sem vendar takoj presodil, da je bil kmet opeharjen za okrog 700 din, če ne še za več, kajti lepo rejena telica je pri primerjavi cen živine v zadnji številki »Slov. gospodarja« bila vaekakor vredna okrog 2000 din. Kaj pravite na to? Ali si ni teh 700 din bolj zaslužil kmet, ki je telico dve leti redil in izpital, kot pa mešetar, ki je v ta namen govoril kvečjemu pol ure, da je kmeta pretental?! Kdor ima živino za prodajo, naj jo raje da poprej stehtati, da se bo pozneje znal za ceno držati in ne bo nasedel prvemu, ki zna dobro govoriti. Pa tudi v »Slov. gospodarju« najdete vsak teden tozadevna poročila o cenah živine. — T. Dok. -r žlvinske cene Na zadnjih sejmih je bilo trgovanje zelo mlačno. Tudi cene so prav takšne. Položaj je bil sledeč: Maribor: debeli voli 4.25—5 din, poldebeli 3.50 do 4.50 din, plemenski 4.25—5.50 din, biki za klanje 3.50—4.50 din, klavne krave debele 3.75 do 4.50, plemenske 3.75—4.25. klobasarice 2.50 do 3 din, molzne 4—5 din, breje 3.50—4.25, mlada živina 4—5 din, teleta 4.50—6 din za 1 kg žive teže. — Ptuj: voli 4.25—5 din, krave 2.50—4.25 din, biki 3.75—4.50 din, juncd 3—4 din, telice 4—5 din. — Kranj: voli 6.25 din, 5.75 in 5.50 din, telice 6.25, 6 in 5.50 din, krave 5 in 4.50 din, teleta 8 7 din. — Ljubijana: voli 4—6 din, krave 2.25 do 5.50 din, teleta 6.50—7.50 din. Trgovina s svinjami Na mariborskem sejmu ao se prodajali mladi prasičl 5—6 tednov stari po 80—100 din, 6—9 tednov 110—145 din, 3—4 mesece 160—220 din, 5—7 mesecev 280—400 din, 8—10 mesecev 440—550 din, eno leto stari 710—820 din; 1 kg žive teže 6.50—8 din, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. — V Ptuju so pršutarji po 6.75—7.25 din, plemenske svinje 6—6.75 din. 6—12 tednov stari prašički 90—160 din za glavo. — V Ljubljani se prodajajo špeharji po 10, pršutarji po 9 din za 1 kg žive teže, mladi prašički 6—12 tednov atari 120 do 200 din za glavo. — Na Dolenjskem so mladi pujski od 80 do 230 din za komad. — V Kranju ae prodajajo špeharji po 10, pršutarji po 9 din za lkg žive teže. mladi prašički 7—8 tednov stari pa po 150—250 din za komad. — Na HrvaSkem (seiem v Križevcih) ae prodajajo pršutarji po 7.50 do 7.75 din. špeharji po 8.50 din, mlade plemenske avinje 10—11 din za 1 kg žive teže, mladi prašički (odojkO 40—120 din za glavo. Cene so se na Hrvaškem nekoliko dvignile. Surove kože in ovčja volna Goveje surove kože so po 8—9 din, telečje po 11 in svinjsike po 6 din za 1 kg. — Neoprana ovčja volna se prodaja po 24 do 26 din, oprana pa po 32—36 din za 1 kg. Odgovor na vprašanje Jemanje mleka teletu. A. P. gorica. Radi bi že od vsega početka jemali teletu mleko, da ga daate otrokom. Niste nam pa povedali, ali nameravate imeti tele za pleme ali ga pa nameravate prodati mesarju. Teletu za mesarja že lahko v dj-ugem tednu odvzamete polovico mleka. Da boste to mogli izvesti, morate tele najprej naučiti mleko piti. Ko tele enkrat mleko pije, kravo popolnoma izmolzite, polovico mleka vzamete za otroke, ostalo polovico pa zmešajte a koruznim zdrobom, katerega predhodno prekuhajte z malim dodatkom vode. Ker odvzamete teletu dnevno približno okrog 61 mleka, morate to mleko nadomestiti s približno 1 kg koruznega šrota. Ječmenovega šrota pa morate vzeti nekoliko več. Teletom za pleme pa pred tretjim tednom ne smemo jemati mleka. Pozneje mu jemljemo po prej opisanem na&inu. Namesto koruznega zdroba jemljemo ovaen ^drob ali pa pšenične otrobe. Dajati jih moramo nekoliko več kot pa koruznega zdroba. Zraven tega je teletu dobro dati okrog četrt kilograma ! ...cnega. semena, zdrobljenega v preostalo mleko, na dan. Omenjene koliftine dodatnih krmil veljajo za en dan. Razdelite si jih sami po dnevnih porcijah med preostalo mleko. Od devetega tedna starosti naprej lahko teletu jemljete vedno več mleka, katerega nadomestite z omenjenimi dodatnimi krmili, dokler ga popolnoma ne odstavite.