List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja Tsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i I\, pol leta 2K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plač» na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 6. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, inserati se sprejema, o do srede zjutraj. - Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Praznik Sv. Treh kraljev posvetite „Slovenskemu Gospodarju"! Ce hoče gospodar redno napredovati v svojem gospodarstvu, si mora določiti primerni čas za vsar ko svoje delo. Vsak trgovec, ki želi razširiti svojo trgovino, posveti svojim trgovskim podjetjem posebne pozornosti. Vsak obrtnik, ki hoče s svojo obrtjo vspevati vkljub velike konkurence, se mora ravnati po časovnih razmerah in okoliših, ki ga obdajejo. Vsi podjetniki se morajo poprijeti primernih sredstev, da dosežejo svoje namene. „Slovenski Gospodar" je podjetje, ki žje obstoji 41 let; to podjetje nima nikakršnega osebnega dobička; izvršuje pač višji namen, da širi med slovenskim ljudstvom pravo narodno zavest, da brani odločno verske svetinje, katere smo prejeli Slovenci od svojih prednikov, da zagovarja in ščiti narddne pravice v uradih, šoli itd, da deluje neprenehoma v prospeh slovenskega kmečkega ljudstva na gospodarskem polju, da uči neprestano slovensko ljudstvo in ga pripravlja k višji omiki in izobrazbi. „Slovenski Gospodar" ima prvo in največjo zaslugo za probujo spodnještajerskega ljudstva. In kdor tega noče priznati, ne pozna zgodovinskega razvoja slovenskega Stajerja. „Slovenski Gospodar" je prava zgodovina štajerskih Slovencev v političnem in gospodarskem oziru „Slovenski Gospodar" si je do cela svest svoje težavne naloge v bodočnosti, toda skrbelo se' bode, da hode nadaljeval odločno svoje vzvišeno delo po začrtani poti v blagor in procvit slovenskega kmeta, uradnika, obrtnika in trgovca na Spodnjem 'Štajerskem. „Slovenski Gospodar" pa potrebuje gmotne in moralne pomoči od neštevilnih svojih ljubljencev. Marsikateremu je „Slovenski Gospodar" že storil dobrega; plačaj vsakdo to zahvalo listu le enkrat v letu, posveti vsakdo svoje moči in svoj upliv meki ljudstvom za „iSlov. Gosp.w na praznik Sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1908. Vsi rodoljubi, vsi naši somišljeniki, na delo za najstarejši slovenski list „Slovenski Gospodar"! Vsak naročnik naj pridobi še enega; tako si bode list podvojil število čitateljev in naročnikov, katerih štejemo blizu do 10.000. Ce bodo vsi naši prijatelji — hvala Bogu, teh je lepa armada — posvetili ' praznik Sv. Treh kraljev za agitacijo, bode „Slovenski Gospodar" temi uspešneje lahko branil svoje čete in temveč nudil pouka in prinašal novic svojim bralcem. Radi tega, možje, mladeniči, žene in dekleta, na delo za vaSega starega znanca „Slovenskega Gospodarja." V vseh krajih, vaseh, trgih, i v dolinah in na hribovih Spodnjega Stajerja naj na praznik Sv. Treh kraljev nikdo ne zamudi, storiti svojenarodne dolžnosti in pridobiti novih naročnikov za edino pravo slovensko verno glasilo: „Slovenskega Gospodarja." Volitev v deželni zbor! Zadnji ponedeljek dne 30. decembra so stopili vrli slovenski kmetje iz okrajev Oelje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šmarje, Konjice v Celju skupaj, da si določijo svojega kandidata za deželni zbor. Slovenska kmečka zveza ni storila v tem o08 ob pol 8. uri popoldne priredi bralno društvo v Sv. Lovrencu na Dravskem polju javen poučni shod. Na dnevnem redu je dvojno zanimivo predavanje: o varčevanju in o mlekarstvu. Vsi prijatelji gospodarskega napredka, domačini in sosedje, so torej prisrčno povabljeni. p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Tukajšno „Kat. si. izobr. društvo bo imelo 12. januarja, 1. 1908 svoj redni letni občni zbor po običajnem vspcredu. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Ljutomerski okraj. I Ljutomer. 6. dr. Grossman nam je poslal popravek, toda ž njim naših trditev v zadnjem listu našega letnika ni popravil, ampak še le bolj potrdil. Mogoče je tudi, da se noče vsega dobro spominjati, kar je Čez noč govoril, kako bi sicer kar črez noč mogel pozabiti na „farško cunjo", s katero je namignil na vrlega narodnega učitelja, ki je že tako mnogo storil za narodnost, čeprav nima do 8000 fo-rintov in še več čistega dohodka na leto. Imamo še veliko dragih cvetk nabranih, ki jih damo gosp. doktorju o priliki še poduhati. Le pridno pošiljajte popravke. Zadnji doktorjev spis, katerega je brezplačno naredil in poslal uredništvu kot popravek, pa se glasi: „Slavno uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. Blagovolite v smislu postave z ozirom na Vaš dopi3 v štv. 59 sprejeti sledeči popravek: Ni res, da zmerjam očitno vsakega, ki ne trobi v moj rog; res je marveč, da vsakega prepričanje spoštujem in očitno oštejem vsakega, ki polrebno nam slogo razdira. Ni res, da sem kaplanu g. Škamlecu izrazil, da bom skrbel za njegovo prestavo iz Ljutomera; res je pa, da sem izrazil upanje, da bo iz Ljutomera odrinil, kakor kaplan g. Kociper. Ni res, da sem obsodil „Kmečko zvezo;" res je marveč, da o „Kmečki zvezi" na zborovanju „Slov. pevskega društva" sploh nihče ni govoril in da je večina zbarovalcev obsojala le postopanje in rovanje kaplana g. Škamleca. Ni res, da sem agi-tiral za „Kmečko zvezo;" res je le, da se za njo sploh brigal nisem. Ni res, da sem slišal iz Spindlerjevih ust besede, ki bi zamogle žaliti poslanca g. Roškarja in ni res, da sem v svojem srcu s-jh prepričan, da gosp, Škamlec ni lagal; res je marveč, da jaz poslanca g. Roškarja žalečih besed iz opindlerjevih ust nisem slišal in res, da v svojem srcu podtikanega prepričanja nimam. Z vsem spoštovanjem dr. Karol Grossman, Ljutomer 27. dec. 1907. 1 Ljutomer. Odvetnik dr. Grossmann je silno svobodoljuben naprednjak. Svoje pristaše zalaga n. pr. s „Svobodno mislijo," s katero meni vzgojevati muropoljsko mladež. Sploh se gospod na vse kripije trudi, da bi svojim katoliško mislečim nasprotnikom izpodmaknil tla. O svobodomiselnosti sodijo drugi „Grossmanni" drugače. N. pr. nedavno je na dunajskem „Nemškem ljudskem gledališču" ravnatelj dal predstavljati Ohornovcga „St. Bernardskega opata." To je igra, v kateri se na svobodomiseln način zasmehuje samostansko življenje. Celo svobodomiselni listi obsojajo to igro. In čujte pa strmite, g. dr. Grossmann v Ljutomeru! — V socijaldemokraškem listu „Arbeiter Zeitung" piše žid in socijalni di mokrat Štefan Grossmann: „Svobodomiselna špekulacija po zaslužkih, kakor je za njo šel gospod Anton 0hov; pod naslovom „Št. Bernardski opat," je vendarle presmešna, da bi se mogla obnesti . . . kako otročji je gospod Ohorn! . . . Delo je medlo in brez soka in niti ni moglo vzbuditi običajnega pročodrimskega navdušenja!" Gospod dr. Grossmann v Ljutomeru! Vi se radi zavzemate za socijalne demokrate in svobodomiselni ste kakor dunajski Štefan Grossmann; ali sta si tudi po pokoljenju enaka, sicer ne vemo; ampak učit se lahko greste k temu socijal-nemu demokratu in židu Štefanu Grossmannu! 1 V ljutomerski nemški šoli sta se dva učenca suvala. Pri tem je edon padel iz klopi ter si pri tem zabodel v senec svinčcik, katerega je držal v roki Ost svinčnikova se je odlomila in obtičala v kosti V radgonski bolnišnici so mu ta košček potegnili iz kosti, rana pa se je začela znotraj pri možganih gnojiti in deček je umrl. 1 Ponemčevanje ljudskih šol na slovenskem Štajerskem. Okraja Gornja Radgona in Cmurek sta tako srečna, da sta dobila na slovenske šole svojega okraja same učiteljice iz nemškega deželnega učiteljišča v Mariboru, ki so usposobljene samo za nemške šole. Te gospice so: Schu menjak pri Sv. Ani na Krembergu in Koschuch (Kožuh) pa pri Mariji Snežni. V gornjeradgonskem okraju je slovenskim kandidatinjam na kvar dobila učiteljsko službo pri Sv. Petru neka Annuschek. Neverjetno pa res .ično. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Na Štefanovo po večernicah je Mladeniška zveza imela svoje običajno zborovanje. Udeležnikov je bilo okrog petdeset, med istimi tudi precej narodno delavnih mož. Gospod državni poslanec dr. Korošec je govoril o nagodbi, o borzni špekulaciji itd. Gospod poslanec je žel burno pohvalo. Želimo samo, da gospod1 državni poslaja.ec pride med nas večkrat!1 1 Bralno društvo v Negovi ima v nedeljo, dne 12. jan. 1908 po večernicah svoj rodni občni zbor po navadnem sporedu. Prostor zborovanja, v župniščun. Slovenjgraški okraj. s Slovenjgradec. .Vsem blagim mladinoljubom, ki so pripomogli s svojimi darovi, da se jei tombola v prid ubogim šolarjem okoliške šole dobro obnesla, najprisrčnejša zahvala! Tako nam je bilo mogoče, priskrbeti otrokom lepo božičnico., Obdarovanih je bilo 160 revnih otrok; 40 jih je dobilo obuvalo, 120 pa za obleko raznih pripravnih snovi in tkanin. Dne 23. decembra ob 2. popoldne so se zbrali otroci, katerih obiskuje sedaj 300 okoliško šolo, v II. razredu, kjer jim je krajni šolski svet po stari slovenski navadi bil postavil ljubke jaslice, poleg katerih je bilo vse polno daril nastavljenih. Razložil se je otrokom pomen prirejene jim božičnice ter se jih spodbujalo k ubogljivosti, lepemu vedenju in pa pridnosti po vzgledu Jezuškovem. Otroci so zapeli mično pesem: „Spi Dete božje", potem so predna-šali razne, slavnosti primerne pesmi. ISden izmed učencev se je slednjič zahvalil vsem dobrotnikom, želeč jim vesele praznike in srečno novo leto. Otroci so še zapeli: „Oj, jaslice ljube." Po jedrnatem opominu g. načelnika, naj bodo otroci pridni in hvaležni, jim je razdelil darila. Da si videl nedolžno de-co veseliti se podarjenih ji reči, oko se ti je moralo porositi, kajti res ni večjega veselja, kakor je ono nedolžnih srčec. Zatorej pa tudi prav iskrena zahvala vsem, ki so tako obilno darovali v ta namen. Bog jih blagoslovi in jim povrni obilo vse darove. Darovalcev ne bomo osebno naštevali, bilo bi to preobširno. Kar nas pa najbolj veseli,„ je to, da so dobrotniki brez izjeme strank in narodnosti pokazali mladini svoje darežljivo srce. A vsakemu izmed njih izrekata krajni šolski svet in šolsko vodstvo najiskrenejšo zahvalo s ponižno prošnjo, da se še tudi v prihodnje blagohotno .sipomilnjajo naše ljube mladine. s Šmartno ob Paki. Pod tem naslovom se je v „Domovini" neka oseba iznebila iz laži in obrekovanj zmečkanega dopisa. Laja in zaganja se! v vse povprek, prav kakor kuže, na katerem se že nahajajo znaki steklosti. Gotovo ni v njegovi glavi vse v redu. Lepo se pa iz tega njegovega dopisa zrcali poleg njegove hudobnosti silna njegova zabitost. Po njegovi neizmerni modrosti bi pač inoral menda vsak, ki bi hotel kaj prodati, iti vprfašat za svet tega res originalnega dopisuna. Gospodi župnik, pev sko društvo in sploh vsi, katere je napadal, se pač ne bodo zagovarjali pred tem tintomalzom, kajti nečastno bi bilo, polemizirati z ljudmi takšne baze. Omenimo o tem dopisu le zato, da Pač-ani vidijo, kakšni kremeniti poštenjaki se zbirajo pod okriljem Narodne stranke, in kakšne dopisnike ima „Domovina." Na takšne izbruhe sovraštva imamo samo pomilovalen nasmeh. Bog odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo! s Slovenjgradec. V št. 55. „Narodnega Lista" z dne 19. dec. 1907. je blatil neki dopisnik našega starotržkega g. župana in predsednika pododbora Kmečke zveze za slovenjgraški okraj. „Nar. List" piše: „Ko se je pred dobrim mesecem vršiila v Slo-venjgradcu Cirili-Metodova slavnost,, — vrlo narodni gospod Schondorfer je šel na nemško slavnost." — Zakaj pa ni bilo, izvzemši enega, ki pa sploh noče popolnoma tuliti v vaš brezobzirno strankarski rog, nikogar od vaše jako nadebudno (?) zastopane stranko poprejšno nedeljo na tombolo za starotržke občinske ubožce h g. Rudlnu? Prišli so pa nemški meščani v velikem številu ter tako pripomogli stvari do uspeha. Drugo nedeljo pa je pri enaki prireditvi starotržki občinski odbor meščanom povrnil, vam pa itak ni imel nič drugega povrniti, kakor da ¡Se ogi-blje, kar je naravno, strankarske gostilne, v kateri se je godilo ob času volitve najgfše nasilje proti mišljenju katoliško-narodnih mož. Sicer pa so nekateri gospodje od Narodne stranke, — ki so če ne vse mnogostranskega prepričanja in mišljenja — tudi šli v isto gostilno kakor g. Schondorfer in drugi, čeravno se ni šlo za dobrodelne namene, ampak pomagat kričati iz „visokopolitičnih namenov" k volilnemu shodu nemških socialdemokratov. Se hujše pa je, da je g. Schondorfer bil dne 14. dec. 1907. pri nemški slavnosti. Slavnost je bila v hotelu pri pošti in sicer v salonu, ki je vzadaj proti dvorišču. G. Schondorfer pa je biU v prvi sobi v družbi gostilničarja in drugih. Nemec, ki so ga tamkaj postavili na hladno, je šel zaupno v Narodni dom in tamkaj povedal, da je pri pošti gi. starotržki župan. Za slavnost, ki je ■ bila v zadnjih prostorih, se gospod župan še zmenil, da ,celo vedel ni. Kako dolgo pa je bil tam,, ni (odgovoren nobenemu od1 vaše stranke. K vam, čeravno si ga sedaj prav iz srca želite, ne more priti, dokler spoštuje svoje prepričanje. Sicer pa, gospodje, ki znate tako dobro iz-praševati narodno vest pri starotržkem g. županu, ali smemo pokljukati znabiti tudi mi malo na duri vaše narodnostne vesti? Od kedaj pa ste tako korenito narodni? Ste-li bili poprej, ko še ni bilo' Narodne stranke, v narodnem oziru samle šleve, ko ste hodili n. pr. tudi k najbolj zagrizenemu Nemcu g. Schullerju ? Kako je bilo dne 20. maja 1907. zvečer v gostilni pri Schucku ? Ali imate narodni strankarji toliko poguma, da bi si upali tajiti, da s)e je tamkaj bolj upilo Heil Jježovnik, kakor živio Ježovnik! ? Ali mar ni res, da je i vdrl na čelu nemškim turnerjem Slovenec Narodne stranke v zasebno izgovorjeno sobo, kjer je bil g. Schondorfer s starotržldmi tam-buraši; res je, da se dcrtičfnik sam ni pretepal, a vsakdo je takoj vedel, kakšen namen je imel. Za njim so namreč prav lahko udrli neimški turnerji, komiji in mesarji v sobo nad slovenske kmete! Do-tičnik trdi, da je hotel miriti! Smešno! Korenito se motite, če mislite, da smo tako lahkoverni! In pa po Ježovnikovi zmagi! ? Ali ste res celo vi padli zopet v politično malomarnost ali bolje narodno brezbrižnost, ki je vladala neki pred ustanovitvijo Narodne stranke?! Kje ste streljali in popivali v sloboto zvečer po zmagi od plohe mokri kot žabe, če ne ravno na Gradišu? Sirote, če ste res tako slabega spom5ria„ vam povem, da je Gradiš posestvo hudega Nemca Kra-merja. Ker se vam je med volitvami zameril vrli in brzni, katoliško-narodni župan v Legnu, g. Plesnik, ste mu že tedaj žugali, da ne^bo \ več župan. In komu ste dali s svojo agitacij)» županski stolec ta-korekoč pred noge. Nemškutarjen* v zahvalo za vo- .. {■ ! • - lilno agitacijo! Kako bi bilo drugače od nekaterih nemškutarjev mogoče, da bi jih prišlo črez polovico v občinski odbor? Pa ravno nemškutar in glavni agitator pri državnozborski volitvi in pa posestnik Gradiša! Ali je bila res ljudska, in po vaše ali pa bolje po ježovnikarsko, božja volja, da bi postal, gostilničar Kozinc, ki je po svojem mišljenju znan dobro Nemcem, slabo Slovencem? Tako malo torej spoštujete značajno prepričanje katoliško-narodnih mož, da iz strankarskih namenov pomagate rajši nemškutarjem. Hvaležnost je pač lepa reč! Saj so vam s svojO nasilno agitacijo in z obilno pomočjo pri surovih napadih na shode Kmečke zveze pripomogli k zmagi in vam jo iz dobro premišljenih vzrokov zaradi vaših jim danih obljub zagotovili. Ovadili ste zaradi volitev veliko vzorno narodnih Slovencev; koliko pa Nemcev? Držite se zanaprej koristnega pregovora: Pometaj najprvo pred svojim pragom! Kar zahtevate od drugih, v tem morate biti sami čisto čisti, in potem boste vendar s svojo narodnostjo dosledni! Pa le potolažimo se„ tudi v slovenj praške m okraju se bo zjasnilo, kakor hitro se odpravi nekdo vsaj iz mesta. Saj se to ne bo zgodilo samo na željo pristašev Kmečke zveze, ampak tudi na čeravno prikrite želje zmernih pristašev Narodne stranke. Kakor hitro se bo smelo reči, da Je gostilna v Narodnem domu samo narodna gostilna in ne več gostilna samo Narodne stranke, hiša, kjer sme vsakdo imeti svoje, četudi katoliško prepričanje,> bo ta prijazni krov zopet družil brate Slovence. Upanje že zeleni, čeravno se je še le pričela zima! Do tedaj pa potrpljenje. Toliko v pojasnilo in popravek zasukanih in nejasnih poročil (v razkrin-kanje nezmernih pristašev Narodne stranke) in pa pravim narodnjakom v tolažbo, da nam zašije boljša zarja, zarja nestrankarske edinosti! M. G. s Naj ga imajo. rDomovina" in „Narodni List" poročata, da je v izvrševalni odbor „Narodne stranke" med drugimi izvoljen tudi Martin Klincr. pos. v Rečici ob Paki. No mož je dobro znana eseba. katerega ne marajo celo tu-kajšni pristaši „Narodne stranke". Celjski doktorji pa ga menda potrebujejo, da jim bode praktično razlagal razne paragrafe, na katere se baje on dobro zastopi. s Bralno društvo v Skalah naznanja da ima svoj redni občni zbor na svetih treh kraljev dne 6. januarja 1908 ob H. uri poooludn" v cerkveni hiši. Vapored : 1. Pozdrav, 2. poročilo tainika in blagajnika, 3. volitev odbora, 4. slučajnosti. K mnogoštevilni udeležb: vaM odbor. Konjiški okraj. k Konjiški okraj. Včeraj dne 1. januarja sta ime' t i kandidat Alojzij Terglav in Pišek volilne shode v Konjicah | in Zrečah. k Iz konjiške okolice, v prihodnjem letu bomo res gradili novo 6 do 7 razredno slovensko ljudsko šolo. Kajti Število otrok je naraslo tako, da je stara šola res že pretesna Samo da bi se le našli taki dobrotniki, ki bi nam z denarjem pomagali! Da imamo v našem okraju mnogo dobrotnikov, kaže nam število zdaj o božiču obdarovanih otrok. 92 ubogih otrok je dobilo toplo obleko in čevlje in še več jih dobi v zimskem času opoldan top1« hrane. Posebno se odlikuje vsako leto naša slavna Posojilnica, premil. knez in škof., visokorodna kneza Windisehgratz, blagorodni g. c. kr. glavar, prečastita duhovščina, domača in tudi tisti, ki so kedaj tukaj pastirovali, blagorodni gospodje, gospe in gospodične iz trga pa tudi od drugod, gg. učitelji in učiteljice, posebno gsp. Pirnat, ki je toliko skrbi in potov imela, da se je znesek okoli 700 kron nabral. Krajni šolski svet je | sklenil se prisrčno zahvaliti vsem dobrotnikom. Bog jim naj tisočero vsem povrne Krajni šolski svet okol. Konjice, j Ignac Potnik, načelnik. Celjski okraj. poslano. Podpisana javno naznanita, da nista ▼ nobeni zvezi s protiversko „Narodno stranko" in od te stranke postavljenim kandidatom za deželni zbor. Slučaj, da sva brata od imenovane stranke postavljenega kandidata, ni nobeno priporočilo, in zato odločno ugovarjava, da se najino ime in stan zlorablja v agitatorične namene za „Narodno stranko" in od nje postavljenih kandidatov. S t. Jernej, 28. decembra 1907. Franc Zdolšek, župnik. S t. Štefan, dne 28. decembra 1907. Andrej Zdolšek, župnik. Opomba uredništva. Ta izjava bo gotovo vsakega katoliškega rodoljuba razveselila in vrlima gg. župnikoma pridobila nove ljubezni in zaupanja. c Laški okraj. Deželnozborski kandidat Alojzij Terglav in drž. poslanec dr. Benkovič priredita dne 12. januarja volilne shode v Laškem trgu, (po rani maši), v Loki (ob pol 12 uri) in v Dolu po večernicah. c Vransko-celjski okraj. G. Alojzij Terglav bo imel v družbi g. držav. posl. Roškarja volilne shode dne 5 januarja v Št. Jarju ob Taboru po rani maši, v Braslovfiah po pozni maši in v Polzeli po večernicah. e Gornjegrajski okraj. Tukaj bodo volilni shodi, na katerih se bo predstavljal volilcem kandidat Alojzij Terglav, : 2. januarja 1808, • SLOVENSKI GOSPODAR, Stran 5. dne «5. januarja po rani maši Mozirje, po pozni maši Ljubno, po tfečernicah Bočno. ' c Šmarski okraj. Kandidat Alojzij Terglav in poslanec dr. Korošec priredita shode dne 19. januarja v Ponikvi, Šma-ju in Sv. Petru. c St. Peter v Sav. dolini. Koliko je vredna „Na rodna stranka", so prav jasno pokazale zadnje volitve v okrajni zastop celjski. Tisti radkalno narodni Josip Wolf, ki je pri zadnjih državno-zborskih volitvah pcmagal Ko*-meln pripenjati slovfnsko trobojnico na Roblekovo dreto, tisti, ki jo dal svojega prašiča iz hleva, da so ga njegovi hlapci po vasi jezdili. Ta, ki je Roblekove priganjače v družbi s Cvenkelnom napajal in navduševal za sveto narodno stvar. On, ki bil lahko reSil celi okrajni zastop celjski, če bi ostal tako radikalen kakor pri državno-zborski vo-litvi. Še prašiča bi mu ne bilo treba jezditi, ampak samo svoj glas bi dal sloven ki stranki in porabil svoj vpliv, da bi še vsaj učitelj Sadnik slovensko volil. Ta je pa zatajil zopet svoj rod in prisegel zvestobo materi Oermaniji. Cven-kelj, Šrihar in drugovi jočite se: Takšna je toraj „Narodna stranka" v pravi leči. Kadar se gre proti kmečkim koristim, veri in duhovnikom, se družijo z nemškutarji in eocijalninu demokrati; za pravo slovensko stvar in narodnost, katero imajo samo za slepilo vedno na jeziku, pa nimajo srca. Takšnih kmečkih prijateljev reši nas, o Gospod! c Šmarje pri Jelšah. Držav, poslancu dr. Korošcu je okrajni glavar celjski sporočil, da še denarja za podpore ni sprejel, da pa se to gotovo zgodi v najkrajšem času in glavar bo potem takoj začel z razdelitvijo. c Dobrna. Dr. Korošec je vložil interpelacijo zaradi iandarmarije na Dobrni in zaradi znane obsodbe v Celju. c V Zibiki je bil 27. t. m. zjutraj ob 4 uri mladenič Anton Orač od ponočnjakov ubit. c Narodna stranka in Roš. Kar smo naprej vedeli, se je uresničilo: Roš ni in ne bo več župan trboveljski. Dokler je rabil svojo kmečko pamet in se držal kmečke vere, je bil povsod čislan. Postal je župan, član šolskegi sveta, okrajnega zastopa, deželni poslanec. Več let je bil tako na konju. A sčasoma mu ni več zadostovala kmečka pamet. Začel je poslušati svoje sinove in druge liberalce, tudi kmečka vera mu je jela presedati. Zadnje državno-zborske volitve so ga pa popolnoma zmešale. Narodna stranka je dobro vedela, da je boj proti kmečki zvezi in dr. Ben-koviču v Posavju težak in brezupen, zato pa niti sam general Knkovec ni hotel sprejeti ponujanega mu mandata. Tudi drugi liberalni mogočneži si niso upali v boj. Nazadnje so iztaknili Roša, začeli ga hvaliti in precenjevati nje gove zmožnosti, dokler jim ni šel na limanice. Poraz je bil neizogiben. Skoro bi rekli, da se nam Roš usmili. Mislil, govoril in delal je, čisto po receptu liberalcev, a zdaj, ob občinskih volitvah, so ga isti liberalci pustili na cedilu. Ob državnozborskih volitvah so najbolj naglašali, da je on župan ene največjih občin štajerskih, a zdaj sami priznajo, da ni niti za župana sposoben, kam še le za držav-ga poslanca. Gnusna in odurna je ta neznačajnost in b hvaležnost stranke! Sama se hvali, da ima v novem občinskim odboru trboveljskem nadpolovično večino, a Roša pasti na cedilu!? Gotovo si jo bo zapomnil. Vi kmetje in delavci, ki ste volili Roša, ali uvidite, kako so Vas liberalci imeli za norca, ko so Vam usiljevali Roša? Ako bi Vam hoteli pomagati, bi Vam bili nasvetovali za državni zbor zmožnega moža, ne pa človeka, katerega kmalu potem sami vržejo med staro šaro. c Celje. Kako dolgo še bo trpelo slovensko ljudstvo, da se slovenski dijaki izneverjujejo največji svoji svetinji, sveti veri? Hinavci nad vse hinavce! .Ce se že sin kakega učitelja tako daleč spozabi, da smeši Kristusa in vero, se nam to ne zdi nič čudnega, da pa vodijo kmečki sinovi za nos svoje sta-riše, to pa že presega vse meje. Stariši se doma boje za sina, skrbijo in se trudijo zanj, on se pav mestu norca dela iz vere svojih starišev, zaničuje katoliške tovariše na najnesramnejši način, in se mu zelo imenitno zdi, če ne moli in blati vero. Seveda pravijo ti liberalni in radikalni dijaki, da so tudi katoliški. Na papirju so res upisani za katoličane, a taki katoličani so suhe veje, so najpodlejši hinavci, so najostudnejši izdajalci slovenskega naroda, ker oni delujejo proti najboljši opori našega naroda, proti veri, brez katere ljudstvo propade. Kmečki sinovi študirajo ob žuljih svojih katoliških starišev, da bi nekdaj pomagali se bojevati proti rimskokatoliški cerkvi, proti Kristusu. Da jih ni sram! ? No, liberalec tako nima sramote. K'do se pa vede po Celju bolj neolikano kakor, liberalni in radikalni dijaki, ki tvorijo večina celjskega slovenskega dija-Stva. Koliko in koliko je dijakov je takih, ki svojim tovarišem očitajo, kako še morejo biti tako prismojeni, da verujejo v Boga in v „neumnosti", ki jih uče duhovniki s prižnice. Tako, pokvarjeni, so že zdaj slovenski dijaki! (Pred par, leti ni bilo o tem ne duha ne sluha. In kdo je kriv vsemu temu? Naj ostane pribito za vedno: Temu so krivi agitatorji Narodne stranke, študentje, ki so študirali s pomočjo duhovnikov, ki so agitirali za Robleka in .Težov-nikai, se delali pred ljudmi verne in katoliške,, in ljudstvo jim je verjelo. Zdaj pa zapeljujejo ti pobeljeni grobovi sinove-dijake ravno istega ljudstva. To jo vse neovržna resnica, če bi pa kdo tega ne verjel, podpremo to z dokazi. e Okrajni zastop laški bo prihodnje leto pobiral 32% doklad. Občinske doklade pobirati se je dovolilo sledečim občinam v tej le visokosti: Laški trg 60%, Trbovlije 44, Sv. Krištof 95, Dol 50, Marija Gradec 102* Loka 119, JurkloSter 99, Sv. Ropert87. £a pridne služabnike so se dovolile letne Štipendije v znesku 96 K, o GornJigraB. Božična veselica bralnega dru-Stva je nepričakovano lepo uspela. Ljudstva se je Ear trlo. Je pa tudi naša mladina nastopila samo- zavestno in korajžno, kakor bi nei nastopili prvo krat, ampak že bogve kolikokrat. Mladenki Zofka Tolstovršnik in Franica Matjaž ste s čutom in ljubko deklamirali pesmi o Jezusovem rojstvu, fant Fr. Jošt pa je govoril, da 'ga je bilo veselje -poslušati. Na podlagi reka: „Vse za vero, dom, cesarja" je narisal nalogo in delokrog slovenske mladine v društvu in doma. Navdušeno mu je vse ploskalo, ko je sklenil govor z Gregorčičevo pesmijo: „Življenje ni praznik." Mešani zbor je divno in izvežbano zapel 6 pesmij. Kratek nagovor tajnika in načelnika je zaključil veselico.) Dasi je bila vstopnina samo 20 v, vendar je blagajna precej narastla. Kmalu napravimo veselico v velikem obsegu. Mi mladi, mi gremo naprej! o Solčava. Frišaufov dom na Okrešlju je zunanje popolnoma dodelan. Letos jte še napraviti pode v sobe, stopnice, predale za sobe v nadstropju in podstrešju, zahod in vodovod. o Vransko. C. kr. sodnijski oficial g. Matija S e v n i k pojde v pokoj. 'Na njegovo mesto pride bivši narednik Grafenauer iz Maribora. c Ponikva ob juž. žel. Narodna stranka je začela v volilnem boju že zopet z lažmi. Pravi, da ima njen kandidat, Stajerčijanec Zdolšek, šest gimnazijskih razredov. To ni res, tako daleč nikdar ni prišel ! Mi ne bomo zapisali o Zdolšeku žal besede, če ne bomo prisiljeni. Za to svetujemo Narodni stranki, naj deluje za resnico, kajti siefer bo svojemu kandidatu hudo škodovala. To pa lahko povemo, da tudi liberalci sami obžalujejo Narodno stranko, da so ji usilili Zdolšeka. To itak veste, da je bil Zdolšek že tudi Štajerčijanski kandidat, c Ponikva ob jnž. žel. Tukajšna začasna podružnica c. kr. kmetijske družbe priredi svoj prvi občni zbor na praznik sv. Treh kraljev, dne 6. januarja ob 3. uri popoldne v gostilni g. Franc Podgoršek. Poučno bode predaval g. dež. potovalni učitelj M. Jelovšek o umnem gospodarstvu in živinoreji. c Braslovfie. Tukajšno pevsko društvo ima v nedelje, 5. prosinca 1908 ob S. uri popoldne pri g. V. Brišnik svoj XV. občni zbor. Spored: 1, Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Pevsko društvo bode praznovalo petnajstletnico svojega obstanka na časten način. Pri slavnosti sodeluje domače tamburaško društvo in nastopi moški in ženski zbor našega društva K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. c Bralno društvo na Gomilskem ima v nedeljo dne 5. januarja 1908 ob 3. uri poimldue svoj letni občni zbor v Sol. poslopja po običajnem sporedu. Takrat vplačevala se bode tndi letuina za 1. 1908. Brežiški okraj. b Kozje. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem je imelo v nedeljo dne 22. grudna svoje letino občno zborovanje in volitev novega odbora. Izvoljeni so: dekan Marko Tomažič, predsednik; č. g. kaplan Anton Bukošek, podpredsednik; g. Vinko Brstošek, pismonoša, blagajnik; g. Mihafel Pustišek, tajnik; gg. Jožef Prešiček in Vinko Hofler, knjižničarja. Namestnikom g. Janez Bah, posestnik v Cirju. Odbornika gg. Anton Maček, mlinar in posestnik v Sonovem, in Anton Maček, mizar v Kozjem. b Dr. Benkovič in hrastniška nemška šola. Liberalni listi spravljajo dr. Benkoviča v zvezo z omenjeno šolo. Toda opomnili bi liberalce, da je za Časa državnozborskih volitev bila nemška šola že pod streho in bi bilo torej vsako; vmešavanje dr. Benkoviča v zadevo te šole zvonenje po toči. Glavno krivdo, da je zdaj v Hrastniku šulvereinska mučilnica, imajo tamošnji liberalci sami vsled svojega netaktnega nastopanja napram Nemcem, ki so na mnoga nepotrebna izzivanja odgovorili slednjič s svojo šolo. Ako hrastniški in drugi liberalci žele, jim o priložnost osvežimo spomin, da ne bodo več tako otročje zvračali lastnih grehov na druge. b Šmarje pri Sevnici. Vsem gg. članom „Slov. kat. izobraževalnega društva" se naznanja, da se bo v nedeljo, dne 5. t. m. prestavila društvena soba, ki je sedaj pri g. M. Markelnu, h g. L. Senicatu v Šmarju. Člane tega društva se prosi, naj gotovo pridejo ob 3. uri popoldne v novo društveno sobo. Tem potom vabimo tudi vse prijatelje na šega društva, naj pridejo, v kolikor mogoče velikem številu v novo sobo, ker se bojo ta dan sprejemali novi člani. b Tepež — uboj. Iz Šmarja pri Sevnici se nam poroča. Na večer sv. Štefana sedelo je par vinskih bratcev v gostilni pri Vovku. Nekaj časa bili so mirni, a kmalu je ; zlezlo vino nekemu Ludvig Krajncu v glavo. Nasproti se- < dečega Franca Maček začel je psovati z besedo „smrkavec", j Maček mu mirno odgovori, če sem smrkav, se bom pa : obrisal, vzame robec iz žepa ter se obriše. Krajncu se je to preveč zdelo, zato začne še huje zabavljati, ter gre na- j posled iz gostilne. Blizu tam se je vsedel na neki porobek ter začel sam s seboj razsajati in kleti. Žena ga je prosila, naj bo pameten, ter naj gre domov. Med tem časom pa pride Maček in njegov tovariš, neki Vidmajer, ter ga napa-deta. A tu je bil Kranjc urnejši, z drvo udari Mačeka po glavi, da se ta zgrudi na tla. Pozno v noč je še le prišel domov. Ko vstopi v sobo zgrudi se na tla. V petek po noči ob pol 12. je umrl. Zapustil je svojega postaranega očeta in sestro, katerima je bil kot dober sin in skrbeč brat, obema v podporo. Krajnc je že pod ključem. Iz drugih slovanskih dežel. f V Trstu je začel izhajati nov list, ki bo ure-jevan v katoliškem in slovensko-narodnem duhu. Imenuje se „Zarja." Izhaja vsako soboto zjutraj s štirinajstdnevno prilogo „Društveni prijatelj." Stane 1 6 kron na leto. Svoj porod pojasnuje list tako-le: „Da izdajemo v Trstu nov slovienski list, do tega nas je privedla reisnična ljudska potreba. „Zarja" je odgovor na zahteve in želje, ki smo jih posebno v zadnjem času ponovno slišali od priprostega ljudstva in od omikan,cev, da pogrešajo v Trstu krepkega slovenskega političnega lista, ki bi jasno in odločno priznaval krščanska načiela." List priporočamo. t Protestantski pastor ]ß prestopil na sv. Gori v katoliško cerkev, f Dr. Ernst Kramer, ravnatelj deželnega kemičnega i preizkuševališča za Kranjsko, je umrl v soboto po daljši, j težki bolezni. Neprecenljivih zaslug si je pridobil dr. Kramer i za obdelovanje ljubljanskega barja ter je bil kot strokovni ! pisatelj splošno cenjen in pripoznan, posebno znamenito je ; njegovo delo o ljubljanskem barju in pa delo, v katerem i je natanjčno analiziral ljubljanske vodnjake. — Dr. Ernest j Kramer je bil rojen leta 1855. v Škofiji Loki, po dovršenih ; študijah na kmetijski višji šoli je bil do leta 1888 tajnik j kmetijske družbe in potovalni učitelj v Ljubljani in potem j v Trstu. Leto pozneje vodja kmetijske šole v Gorici. Potem i je nadaljeval svoje študije, dovršil 1892 doktorat in bil dve j leti na graški univerzi docent. Leta 1S94 je postal ravna-i telj kemičnega preizkuševališča v Celovcu in od leta 1899 j do 1907 v isti službi v Ljubljani, kjer ga je rana smrt i dohitela Pokojnik je bil veščak v svoji stroki in spisal več znanstvenih knjig. j- Zlata maša nadškofa Posiloviča. Zagrebški nadškof dr. Juraj Posilovič praznuje dne 8. avgusta 1908 svoj pet desetletni mašniški jubilej. Za to proslavo pripravljajo v celi nadškofiji velike svečanosti. Slovenci, — v Lurdl Od ljubljanskega škofa pooblaščeni romarski odbor v Ljubljani nam je poslal: Lurd je največja in najimenitnejša božja pot | Marijina na svetu. Marija sama si je izbrala ondi ' svoj sedež milosti. Ona je hotela, naj se tam zida cerkev, h katelri naj verniki hodijo v množicah, da jim bo delila zaklade nebeških milosti. „Naj pride tu sem veliko ljudi! Naj prihajajo v procesijah!" je naravnost sama velevala. Dna 11. svečana 1908 bo ravno 50 let, kar se 1 je nebeška Mati prvič prikazala nedolžni Bernardki. To leto se torej obhaja petdesetletnica te slavne čudežne božje poti. Zares, če se spodobi kakega dogodka petdesetletnico obhajati, zasluži to ta dogodek svetovne in nadsvetovne imenitnosti, Slovenci, ki se štejemo za posebno vnete ča-stivce Marijine, sami zase skupno še nikoli nismo bili v Lurdu. Pripravljamo se sicer že dolgo časa, a storili še vedno nismo. — Ce kdaj, zdaj v 50. letu to božje poti je čas, da izpolnimo že davno go-I jeno željo. Tudi sv. oče so izrekli željo, naj bi se zbralo v jubilejnem letu pri Materi božji v Lurdu I prav veliko romarjev. To svojo in svetega očeta željo hočemo izpolniti. Zato se obračamo do vseh velrnih Slovencev, ! katerim pripuščajo okoliščine, s prisrčnim vabilom: j Kvišku! Pojdimo v Lurd! Pojdimo do naše Matere i božje! 1. Kdaj pojdemo? Odrinemo v ponedeljek dne | 11. maja; vrnemo se v soboto 23. maja. Romanje j se bo torej vršilo v Marijinem mesecu.* Trajalo bo j 13 dni. V Lurdu bomo 4 dni. 2. Kje pojdemo? Po ti-le črti: Ljubljana—Beljak— FranzeVisfefeteh-Inomos!t—Einsieddjn — Luzern— Bern—Genfi— Lyon—Avignon—Cette— Toulouse — Tar-bes—Lourdes (Lurd). Poleg Lurda bomo obiskali še' tri velike božje poti: Einsiedeln v Švici, Fourvier pri Lyon,u,in Pa-ray-le-monial, kjer se je razodelo Jezusovo Srce. Na vsaki se bomo pomudili po en dan in ondi opravili svojo pobožnost. , 4. Koliko bo stalo? I. razred 520 K, II. 400 K, III. 250 K. V tej svoti je obseženo vse: vlak in vsa preskrba in postrežba na potu: hrana (odf Inomosta dalje, do Inomosta nazaj), prenočišče, vozovi za romarja in njih prtljago itd. a) V vagonih bodo: potniki I. razreda po 4 v enem kupeju, potniki II. razreda po 6 v enem kupeju, potniki ITI. razreda po 8 v enem kupeju. b) Vozovi bodo pripravljeni na kolodvorih za romarje in za njih prtljago posebej. V. manjših krajih Einsiedeln in Paray), kjer daljava ni velika in vozov ni lahko dobiti, bodo romarji sami šli peš s kolodvora v mesto, vozovi za prtljago bodo pa preskrbljeni tudi tam. c) Prenočevalo se bo v hotelih, in sicer: potniki I. razreda imajo vsak svojo sobo, potniki II. razreda sta 2 v eni sobi, potniki III. razreda so 3—5 v eni sobi z ravno toliko posteljami. č) Hrana bo zadostna in dobra. Ravna se po razredih.. Ker ima torej II. razred ne[ samo to prednost, da se v vagonu mečje sedi, ampak tudi mnogo drugih prednosti, zlasti za prenočevanje, bodisi v vagonu, bodi v hotelu, zato se vsem, ki lahko utrpe, priporoča II. razred. 5. Obstal bo vlak nateh-le postajah: Ljubljana državni kolodvor (v Šiški)—Skofja Loka—Krfanj—Lesce— Jesenice—Podiroščica—Beljak. Na enem teh kolodvorov bo treba vstopiti. 6. Kje se je treba oglasiti? Oglasitev in vsa pisma» ki se tičejo romanja, pišite na naslov: Uprav- ništvo »Slovenca" v Ljubljani. Oglasiti se je treba do zadnjega sušca. Kdaj in kako je treba plačati? Koj ko se kdo oglasi, se mu pošljeta dve pošitno-branilni položnici ¿čeka). Na eno je treba takoj z obratno pošto dopo-slati 10 K za pripravljalne troške, ostala glavna svota (po odtegnjenib 10 K) se pa mora doposlati vsaj do 15. aprila. Labko se pa tudi cela svota odšteje naenkrat, kdor namreč hočej, takoj, ko se oglasi, vse plačati. Romarji zunaj avsflrijjskih mej„ s Hrvaškega, Ogrskega, Italijanskega, morajo doposlati denar po poštnih nakaznicah svoje države. Ako bi bil kdo pozneje iz važnih vzrokov zadržan iti na pot, se mu bo svota vrnila. Odtegnila se bo samo mala svotica v poravnavo troškov, ki pa 20 K ne bo presegala. Odglasiti se je treba vsaj, 3 dni prej brzojavno ali v priporočenemu pismu. Drobtinice. Drzen tat na Dunaju. Skrajno predrzno tatvino, ki popolnoma spominja na kopniško komedijo, je izvršil v dunajskem arzenalu neki zlikovec. V soboto dne 21. dec. opo'dne se je pripeljal neki poročnik računovodja pred arzenal. Plačal je voz in Sel nato v arzenal. V arzenala je zahteval od službujočega podčasnika ključe k blagajniški sobi, v kateri so blagajne vseh onih polkov, ki so sed-j v arzenalu. Poročnik je jako samozavestno nastopal in je bil oblečen popolnoma po predpisih. Nikomur se ni zdel sumljiv. Poročnik je, kakor že omenjeno, zahteval ključe k blagajniški sobi in izjavil, da mora revidirati blagajno 42. artilerijskega polka in o reviziji poročati divizijskemu poveljniku. Poročniku je službujoči častnik brez pomisleka dal ključe. Zahteval je spise, da mu „kolega" potrdi sprejem, kar je „kolega" z veseljem storil. Poročnik je na to odprl blagajniško sobo — odpreti je moral pet vrat! in ko je bil v sobi, sobo — od znotraj zaprl. Sedaj je poročnik pričel z dleti in drugim vlomilnim orodjem vlamljati v blagajno 42. artilerijskega polka. Vlom se mu je krasno posrečil. Vzel je iz blagajne 27.780 K in dve hranilni knjižici, na katerih je bilo vloženih 1.978 K 76 h in 49 K. Ko je vse dobro shranil po žepih, je pustil orodje ležati na tleh ter je blagajniško sobo pravilno zaprl in — izginil iz arzenala. Straže so mu salutirale . . . Kmalu na to je prišla v arzenal prava komisija, ki je zahtevala od službujočega častnika ključe od blagajniške sobe, da vzame nekaj denarja za neki drugi polk. Službujoči častnik je izjavil komisiji, da mora itak v sobi biti že neka druga komisija, ker ključev še ni dobil nazaj. Komisija je šla k blagajniški sobi, ki je bila — zaprta. Ključev ni bilo nikjer. Stvar je postajala sumljiva; poiskali so ključavničarja, ki je moral odpreti vseh pet vrat, nakar so šele zapazili, kakemu predrznemu sleparju so naseli. 3000 K, ki so bile v blagajni v neki šatulji, je vlomilec prezrl. Iz arzenala je bila vlomilčeva prva pot v hranilnico, kjer je na ukradeni hranilnični knjižici, brez vsake ovire dvignil 1940 K. Policija je po opisih vlomilčeve osebe kmaln dognala, da je vlomilec bivši provijantski častniški namestnik žid Leopold Goldschmidt, katerega zasleduje artilerijski polk št. 6 radi poneverjenja eraričnega denarja v znesku nad 4000 K. Goldschmidt je meseca septembra tega leta od svojega polka dezertiral in vzel seboj 4000 K eraričnega denarja. Meseca oktobra je bil že brez sredstev in so ga. v Nemčiji v Mannhaimu obsodili kot vagabunda na štiri .dni zapora. Se le dne 26. dec. se je posrečilo prijeti drznega» tata. Med tem je zbežal v Nemško in v Brizingu pri Mona^ kovem so ga dobili bavarski orožniki v roke. Pri sebi je imel še 21.000 K inJ80 mark. V Brizingu si je Goldschmidt kupi! motor-kolo za 500 mark in ga takoj plačal v gotovini. Prodajalec je opazil, da ima še pri sebi bankovec aa tisočak, kar se mu je zdelo sumljivo. Obvestil je takoj orožnike, ki so Goldschmidta prijeli v trenutku, ko se je hotel odpeljati v Monakovo. Aretovanec je sprva tajil, kasneje pa je vse priznal. d Ječe pri okrožnih in okrajnih sodiščih. Pravosodno ministrstvo je ukazalo, da se ječa ne bo mogla več presedeti pri okrožnih in okrajnih sodiščih, ki nimajo za to pripravnih prostorov. „Ječa" se zamore v bodoče presedeti le po kaznilnicah. d Kako draga je megla ▼ Londona. Umevno je, da so se londonski mestni očetje razveselili iznajdbe, ki jim jo je nedavno piedložil Maggiora, naj bi se namreč začelo streljati proti megli s posebnimi topovi. Londonu provzroča megla ogromno škode. V poznih jesenskih in zimskih dneh je nekatere dni megla tako gosta, da se vidi komaj trt metre pred seboj pri belem dnevu. V takih dneh je oviran ves promet in trgovina, kar pomenja za prebivalstvo do tri milijone izgube na dan. Samo umetna ulična razsvetljava stane 140.000 K, poulične železnice pa izdajo za razsvetilne signale 120 000 K. d Poizkušeni umor na Sveti večer. Na sveti večer je korakal jetniški paznik Kautsky v Pragi ob 10. uri zvečer nazaj k deželnemu sodišču od svoje rodbine, pri kateri je praznoval Sveti večer. Med potjo zapazi, da zasledujejo policisti tri lopove, ki so poizkušali vlomiti v neko trgovino, a jih je presenečil neki trgovski sotrudnik. Kautsky se takoj pridruži policistom in leti za vlomilci. Pred glavno pošto dohiti enega lopova. Ko ga hoče prijeti, se lopov hitro obrne in ustreli iz revolverja na Kautskega. Krogla prodere kapo in ga zadene v črepinjo. Kautsky se zgradi krvav na tla. Dasi hite od vseh strani ljudje, ki hočejo prijeti morilo, U le v množici izgine. Policisti primejo med tem enega iimed tatov, ostalih dveh pa niso dobili. Prijeti tat noče povedati svojega imena in tudi ne imen svojih tovarišev. Smrtno ranjenega paznika Kautskega so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico. Napad vzbuja veliko pozornost, ker se jo pripetil na najbolj obljudenem kraju mesta. d Pametna žival. Pr> vožnji iz Butovic v Bilovec se je zlomilo kolo poštnega voza in daleč na okrog ni bilo živega krsta. Postni voznik si je pomagal iz zadrege na ta način, da je izpregel enega konja, napisal je listek, na katerem je s kratkimi besedami opisal svojo nesrečo ter je listek privezal konju na komat. Potem jo pognal konja in ljubi Konjiček je capljal domu! V eni uri je že bil zopet nazaj in sicer zopet barn p* z drugim poštnim vozom. d Restavracija kunčevega mesa naj Dunaju. Neka družba je prosila dunajski magistrat, da jej da koncesijo za restavracijo, v kateri se bo prodajalo izključno samo meso domačih zajcev. To meso bo pripravljeno na različne načine kakor pečenka, iilet, obara itd. d Drobne novice. V. Iquique v Ameriki se je med štrajkujočimi delavci solitarnega rudnika in vojaki vnel boj. V boju so rabili vojaki strojne puške, vsled česar je padlo 200 delavcev. — V Ronkih na Kranjskem je umoril v tovarni električni tok delavca Andreja Lavrenčiča iz Doberdoba. Iz celega telesa mu je švigala elektrika. Ko so ustavili električni tok, je padel mrtev na tla. — Na Martiniku pod ognjenikom Mont Pelejem nameravajo sezidati novo mesto, kjer je prej stalo zrušeno mesto St. Pierre. — Z vsakim parnikom se vračajo v Trst in Reko delavci iz Amerike. — .V Buenos Aires stavka več tisočev mornarjev in kurjačev. — .V Gradcu je umrl generalštabni zdravnik v pokoju» g, dr. Julij Kle-menčič. d Čuden kočijaž. V mestu Bleakvodu v Mine-sotti se je pred kratkim odigral zelo čudovit, a popolnoma resničen slučaj. Več let je žie tu bival neki kovač po imenu Porter, ki je nekega dne obolel in kmaln nato umrl. Pred hišo je čakalo mnogo ljudi, da ga spremijo k večnemu počitku. Ko se je začel že sprevod pomikati, je naenkrat pridrdral mimo avtomobil, katerega so se konji tako prestrašili, da so se splašili ter da je padel vsTed tega tudi kočijaž z voza. Konji so dirjali s krsto proti pokopališču, a blizu njega so zavili na drugo stran ter tako izginili ljudem izpred oči. Ker so pogrebci uvideli, da jih ni mogoče ujeti, so se vrnili domov. Na veliko začudenje vsega prebivalstva je po preteku par ur došel isti mrtvaški voz v mesto in na kočijaževem mestu ni sedel nihče drugi kakor mrtvi Porter. Po daljšem času se je namreč voz prekiicnil v neki jarek in konja sta obstala kakor bi bila zakopana. Vsled silnega sunka se je navidezno mrtev Porter zbudil ter se ne malo začudil, ko je zapazil, da se nahaja v krsti.t Toda kmalu je spoznal situacijo, spravil je voz in konje v red ter se vrnil v mesto. d Petrolej se je podražil za 50 h pri 100 kg. Tudi špirit je dražji. Vse se podražuje, le kmet bi ne smel s cenami svojih pridelkov kvišku, potem se naenkrat kriči nanj, da druge stanove oškoduje. Smešnice. (Pek sam pri sebi). „Na vsak način morem sedaj ceno žemljam povišati. Kajti še manjših že ne morem več delati. (Sam nima dela.) Ko se je sprehajal neki knez ob morju, prišlo je več mož ter mu padlo pred noge s prošnjo, da bi jim pre|skrbel kako de-lo. „Obžalujem", je rekel knez ginjen, „v tej zadevi vam ne morem pomagati, kajti sam nimam nič dela. Prebrisano. UčiteHj vpraša v šoli: „Kako se kozlovo meso najdalje sveže ohrani?" — Uče-neb odgovori: „Ce se pusti kozla pri življenju!" (Tudi prav.) Gospodar: „To vam povem, predno mi nS plačate najemnine, vas ne pustim iz stanovanja." — Najemnik: „Hvala Bopu, sedaj sem saj za celo življenje preskrbljen s stanovanjem."1 r i b r i v c u.) (Brivec: „Kje ste se pustili zadnjič briti ?" — B,: „Po • obrazu." (Narediti — pomagati.) Učitelj: „Kdo ti je pomagal narediti nalogo France?" — France: „Nihče!" — Uč.: „Govori resnico, ti ni li pomagal tvoj stareji brat?" — Fr.: „Ne!" — UČ.: Torej si sam naredil nalogo?" — Fr.: „Ne, on jo je naredil sam." (V krčmi.) Zdravnik: „Tu vam predstavim naj sta rejšega moža v našem mestu, star je 80 let in po poklicu je dimnikar. — Novo došli gospod: „Ni čudo, prekajeno meso se vodno najdalje ohrani." Književnost. Malo življenje. Povest. Spisal dr. Fr. Detela. Ljubljana. Založila Katoliška Bukvama. Stane broširano 1 K, vezano 1.90 K. Navedeno povest prav toplo priporočamo bralnim društvom in vsem Slovencem, Ocene povesti ne pišemo, ker kdo bo ocenjeval dela tako proslulega slovenskega pisatelja, ka-koršen je dr. Detela. Vse» popolno: tehnika, slog, vsaka oseba in slika na svojem mestu, jezik lep, poljuden. Pisatelj spada med najboljše slovenske pisatelje in se delo priporoča samoposebi. Izdal je osem napevov k blagoslovu < za mešane zbore g. Karol Bervar, organist v Celju. Pesmi so lahke in melodične. Dobe >se pri skladatelju v Celju, partitura 1 K, 4 glasovi v 2 komadih 1 K. Prodaja jih tudi Katoliška Bukvama v Ljubljani. G. Karol Bervar prodaja tudi: 3 božične pesmi in 5 Tantum ergo« § Dom in Svet je najboljše in najspretnejše urejevan ilustriran leposlovni list. Prva številka za 1. 1908, ki je . 'avnokar izšla, kaže na prvi mah spretnost urednikovo, ki ! si zbere okoli sebe naj polj udnejše slovenske pisatelje. Imena | pisateljev in pesnikov dr. Fr. Detele, Finigarja, Ca,ikarja. < in Silrina Sardenka in Medveda, jamčijo čitateljem n jlepše | zabavno in poučno berilo. List, ki stane samo 10 L, | topleje priporočamo, zlasti ker se obeta, da se bode o«iral ; mnogo na štajerske razmere, kakor je to že storil v ztdnjih treh številkah. Zlasti moramo občudovati prekrasne slike. Slika „Sveta družina" se da vporabiti za «ajlepšo stensko podobo. Lepe so tudi krajevne slike. Na čelu je Vodrikova podoba z geslom: „Napoleon reče: Ilirija vstan!" in „Slovenec, tvoja zemlja je zdrava." Listu želimo kar največ naročnikov tudi iz štajerske! -Najnovejše novice. Volilna borba. Konjice. (Brzojavno poročilo.) Volilni shod v Konjicah dne 1. januarja krasno uspel. Kandidat Slovenske kmečke zveze Alojzij T e r g 1 a v soglasno in z navdušenjem sprejet. Laški trg. (Brzojavno poriočilo.) Shod liberalne stranke ponesrečil. Zdolšek propadel. Vse za Ter-glava. Poročilo sledi. Celje. Pri deželnozborskih volitvah 1, 1902, je Zdolšek bil kandidat tudi nemškutarjev proti dr, L Dečku. Vlovil je samo 51 glasov. In ta mož bi naj bi sedaj „narodjen" kandidat? „Domovina" je takrat pisala kot naroden list proti Zdolšeku, Sv. Bolfenls v Slov. gor. Dne 20. m. m. je umrl vrl naroden in veren mož S. Firbas iz Bišeč-kega vrha. Bil je skozi 35 let cerkovnik ter služil trem župnikom. Ziapustil je ženo in dva otroka; eden študira na mariborski gimnaziji. Pogreba se je udeležilo nad 500 faranov, dokaz, kako priljubljen je rajjni bil. N. v. m. p.! Zadružni tečaj v Mariboru. Vsiem udeležencem tečaja, ki so prosili podpore, so se poslala pismena obvestila in določila prenočišča, kamor se naj podajo, ko pridejo v Maribor.. Ostalim; udeležencem, katere pošlje kaka posojilnica, oziroma gredo v tečaj na lastne stroške, naznanjamo, da še je v gostilni ,„Zum goldenen Ross" (Viktringhofgasse) nekaj prenočišč na razpolago. Vesela vest. Zadnje dni smo dobili iz nekaterih župnij po 50 novih naročnikov, iz ene pelo 100. Prisrčna hvala našim agitatorjem! Na Sv. (Treh kraljev dan še elnkrat na agitacijsko delo! Bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju ima stoj redni obini zbor v nedeljo, dne 5. prosinca 1908 ob 3. uri popoldne v Soli. Ustnica urednlžfva. Podljubelj: Prehud napad, nevarno! Pozdrav! — Sv. Andr»? v Slov. goricah: Hvala za pojasnila, toda za list preosebno. Pozdravljeni. — Loče: Najboljše, da take reči med seboj rešite doma. Pozdrave! Loterijske številke. Dne 28. d< cimbr» 1907. Gradec ... 39 22 63 81 18 Dunaj 24 89 76 32 13 Naznanilo. Štajerski deželni zbor bo tudi v letu 1908 priredil viničarske tečaje, na katerih se bodo temeljito izobrazili preddelavci in viničarji za amerikanske nasade in sadonosnike. Ti tečaji se bodo vršili na: 1. deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipuici, 2; deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, 3, deželni viničarski šoli v Gornji Radgoni, 4. dež. viničarski šoli v Ljutomeru in 5. deželni viničarski Šoli v Skalcah pri Konjicah. TeČa(ji se začnejo 15. februarja in končajo 1. decembra 1908. Sprejelo se bode v Mariboru 14, v Silberbergu 24, v Gornji Radgoni 16, ¡v Ljutomeru 12, v Skalcah 12 posestniških in viničarskih sinov. Ti dobijo v omenjenih zavodih prosto stanovanje, hrano, in mesečno 8 K plače. Izobrazba na teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le toliko teoretična, kolikor Je potrebno za preddelavce in samostojne viničarje. Po sklepu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabi. — Za sprejem v enega teh tečajev morajo prosilci vloižiti do 15. januarja 1908 prošnjo na deželni odbor. V prošnji je natanko navesti, v kater kraj želi prosilec. Prošnji je priložiti: 1. zdravniški spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni, 2 nravstveno spričevalo od župnijskega urada, 3. do kazilo, da je star 16. let. 4. odpustno spričevalo b ljudske šole. Pri vstopu se mora vsak zavezati od 15. februarja do 1, decembra 1908 neprenehoma ostati v tečaju in kar se tiče izobrazbe ubogati vsa navodila deželnih strokovnjakov. Gradec, 18. dec. 1907. 22 (1-1) Od det. odbora Štajerskega. irlff1 irrih1 frflfril ^ • ww «jh* e^ 2. januarja 1908. ALA ILA. be*«da «Uno 9 t in. r, .n»*n>t¡ tri t ojiii*!'.. a ».lil!) proti predplačilu — P1" r* *n|fil t.£¡k«m¿tvo b« mora priložiti aaawka xa odgovor. irlnilrano posestvo v Jarenini z gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, njiva, lep sadenosnik in gtndenec. Na zelo prijaznem kraju, 6 minut od cerkve. Več se lxYe pri Antonu Pavalec mizarju r Jarenini. itampll]« ix kavčuka, modele *a poMitkkarije, izdelke po «asi Ksrol Karner, »la-tariar^w v Mariboru, «^b., iteeposka ulica štev. 16-Vhod: Webergasse 8.____ Star srebrn denar k»^ ^ tolarje Marije Tereaij«, J" t. d. kupuje A. K» * Mohorn. 639 Oriala n aaaopUe pnporofca sL društvam v vseh velikosti P. Ko-stiž v Celja.__^ Stolpne are, najnovejše in najboljše konstrukcije z večletno garancijo priporoča I. Berthold t Ernovžu (Ehrenhausen), toplima za stolpne ure z elek-i^Jčno strojno močjo. Dose-daj izdelal 300 ur! 780 10—5 Dva potovaloa zavarovalne stroke se sprejmeta takoj za eno domačo zavarovalnico. Izurjeni v tej stroki, imajo prednost. Dopisi se naj pošiljajo na uredništvo tega lista pod „Potovalec 1B5U. 814 8—2 Pisinonoža se sprejme na c. kr. pošti na Cveni. 806 8-2 Gospodinja se sprejme na posestvu zavoda Marijinih bratov, Gradec, Kirchengasse št. 1., mora svinjo-rejo dobro razumiti in znati oskrbeti, za 6—6 oseb d rutine kuhati navadno hrano; spričevalo od g. župnika pridati; 16—18 K mesečne plače. 815 8—2 »svsftna slivovka liter po 1 gld. 12 kr. in vinska droženka se pro-vja s»mo na domu pri g. Jerič v Karčovini štv. 126 pri Mariboru. 816 5—2 'roda se takoj dibroidoča trgovina z mešanim blagom v i&estu na Spodnjem Štajerskem pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uredništvo. 817 8—2 Mizarskega učenca sprejme takoj mizar Niaolaj Benkič Tegetthoffova oesta 44. Maribor. 835 3—1 Za svo]o se želi vzeti dekiico ka-hih 14 let s'»-o. Kdo? se izve pri upravništvu. 836 2—1 Ženitbena ponudba. Obrtnik na deželi, 25 let star, tudi z nekaj posestvom v vrednosti 12 000 K, se želi poročiti z deklico, ki bi imela okoli 4000 kron denarja. Besne ponudbe naj se pošljejo če mogoče tudi s sliko » „Komad" poste restaute, po it» Sv. Križ pri Ljutomeru. 848 2—2 Posestvo, 4« oralov, blizu Maribora, 2 hubi, lepe nji»«, travniki in gozdi, pod ugodnimi pogoii proda Vil. Suppanz, Maribor, Banca- larig sse 4. 826 2 —2 VoSčene sveče priporoča za svečnico Jožef Dniek leoetar in svečar v Mariboru. 4 4—1 Bukove klade 6 m dolge, 40—65 ra premere pri vrhu, kupi po ugodni ceni H. Griiold, Račje pri Mariboru. 00 0—0 Resnična Senilna ponudba. Skrben in pošten mladem«, 26 let star, ki ima 7300 K, se želi priženiti k nevesti, katera ki imela lastno kako večje kmečko posestvo. Ponudbe je poslati kako hitro mogoče na naslov Poste restante .Miroslav", pošta liadenci. Štajersko. Harmonij, dobre *kmajra in ame-»ikansko tadeian i. naprodaj u 50 K v AupuiMa 8» ' ' " V moji lekarnilki praksi, katero izvráujein ia Se* 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljša sredstvo za rast las, t. j. Kapflor Si II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje pr-Eljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vnako pošto) je: eden loniič 8 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitcij naroči. Prosim, da se naroSi samo Od mene pod naslovom: P. Jurišid, lekarnar, Pakrao, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Galošne, prave ruske s znamko „Zvezda prevodnik" priporoča P. Kosti č V Celju. 789 (1) Lepo posestvo, 10 minut od farne cerkve, obstoječe iz travnikov, njiv, gozdov in zelo lepih sado-nosnikov je takoj na prodaj. Proda se skupno ali pa tudi posamezni kosi. Kje? se izve v gostilni „Rojko" Sv. Trojica v SL goricah 44. 830 8—2 Služba organista in cerkovnika je razpisana do 15. januarja 1908 pri dekanijski in nadžupnijski cerki sv. Jerneja v Rogatcu. Prosilci se naj predstavijo osebno pri cerkvenem predstojnistvu. m m 83i s-2 gor. Jakob aiov. M SM Hlapec se sprejme, priden in pošten za govejo živin >; letno plačilo 100 K in potrebno obuvalo. Franc Plateis, posestnik na Ročici, pošta Sv. Jakob v Slov. gor. 833 8—2 Vinogradnikom naznanjam da imam 50,-tisoč cepljenih trt na prodaj in sicer vrste: Mosler na Portalis 10.000 Burgunder, v. Por-talis 10.000, laiki Rizling Portali» 10.000, Silvaner Portalis 10.000, Gutedel. v. P. 5.000, Muškat Portalis 5.000; trte so dobro zaraščena in vkoreninjen*. Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip.-Portalis, stanejo 100 komadov 8 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti dokler je kaj zalog*. Ivan Verbjak, posestnik in trtnar, 8p. Breg. Ptuj. 1 8—1 Proda se nova hiša 2 sobi, 2 kuhinji, vrt, ▼ Pobrežju itev. 276. Vpraša se pri lastniku. 21 2-1 Krejaški p«nočnik se takoj sprejme v delo sejemsko in naročilno. Jožef Verdnik, kroj. mojster v SI. Bistrici. 5 1-1 Vinogradniki I. štajerske trsniiar-ske zadrug* pošta Juriinci pri Ptuju sprejema ž* sedaj naročila za nasadno dobo 1908—9 pod sle-dačim pogojem: Kdor narodi cepljene trte do 1. marca 1908 ima po želji vsak* vrste popusta 10 K pri tisoč komadih, od katerih se aaj pošlje 10 odstotkov ar*. Kdor ima sortiran* vrste tr«n* c.piče na £rodaj, Silraner, beli Burgundac 1 Muškat, kupi zadruga. 6 8-1 Kupim kiio pripravno za trgovino blizu eerkv*. Naslov pov* nprav- ■ištvo. a 8-1 Kapi» JO.OOO klučev od Rip.-Port. I. vrste, a» eeple.j« sposobne, na «pomlad. Ponudb« sprejmem že sedaj, «aj s* naznani cana in število imajočog» rožja. Jernej Mi-kolii, Zat&l* pri Rogatcu. 17 1-1 Preda se v»l«d pomanjkanja zdravja pol ur* od žapniške oerkve posestva srednj« velikosti z gospodarskim poslopjem, vinogradom, sado-aosnikom, njivami, travniki i* gosdi. Kje, pove oprav. 9 8-1 Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdeluje altarje, p ritnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrli, spomenike itd. Zaloja izjofovljenlh nagrobnih spo-456 menikov. Vinogradniki! 11, štajerska trsniMa pošfsfjuržlncirprl Pfuju ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj. 720 (1) Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, \speh siguren. Cena. je za 12 steklenic (1 dvannjsto-rica.) K franko na vsako pošto po povzetja ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jufisiča» lekarnarja v Pakracu št. 201. (Slavonija.) Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev Maribor, JPuflTpamae 9. Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo Clfmase Bohsel-moforji pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1'/« do 2 '/, vinaija. Ti motorji je lahko ogledajo v teku pri meni. Karol Sinkovič, 76 zastopnik Climaae Bohaol-motorjev Najprisrčnejšo voščilo k novemu letu vsem svojem čast. odjemalcem 14 w M. trgovina s špeoerij. blagom in semeni v Mariboru ob Dravi. Prav veselo m NOVO LETO * 15 1—1 vošči vsem svojem 4ast. odjemalcem Jožef Ulag-a, trgovina z manulakt. blagom. Baribor, Tegetthol. cesta. Srečno in veselo *>novo 1908. lefo, ** želi prečastiti duhovščini in cenjenim svojim odjemalcem, priporočajoč se in proseč v nadalje cenjene naklonjenosti in zaupanje udani 11 l-l KONRAD KAGER, pasar, zlatar in srebrar, delavnica za eerkveno umetnost in zaloga optičnih predmetov. Celje, Glavni trg. št. 10. -= Priporočam =- se visokočastiti duhovščini za Svečnioo zaradi voščenih svečic in sve* najboljše kakovosti po najnižjih eenah. Pošiljam franko. Z odličnim spoštovanjem Franc Gert 18 8—1. svečar y Maribora. (SLUPBMLO ^zzrrrrrrzziz fa otlap---- mrnnt 1 J'inj, Postna uUch shkh in MARIBOR, Kaseragasse št. 13 priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljs: brligalnlce, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki vsake vrst« ten« In hitro. Kupujem itarl baker, «lak In meiinf po najboljši eeai. Prečastiti didfcvSčini in spoštov. cerkv. pTestojništvom želi veselo \OVO liETO ter se z zahvalo za doslej mi izkazano zaupanje priporoča i za nadaljna eenjena naročila. Jos. Brandl, 1—1 orglarski mojster v Mariboru. akademični slikar in učitelj risarstva 768 sedaj Gradec Muchppgas«e 33. se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni, proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempOfa, Kascin itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdelovanje. registrovana zadruga z neomejeno zavezo. obrestuje hranilne vloge po 5% brez odbitka rentnega davka. 810 3-2 NclČelsfVO- Pristnega Ljutomerčana lastnega pridelka letnika 1906 in 1907 prodaje od 60 litrov naprej liter po 52 do 64 vinarjev Ivan Kočevar v Središču. Pošta in železn. postaja Središče. 756 10—7 Ljutomerčana, zajamčeno pristno vino le iz ■ ormoškega okraja, raznih let- ■ ■ nikov, ima veliko milOŽillO ■ po nizkih cenah na prodaj ■ Kletar, društvo v Ormožu. ? PETER JAGODIC ? podobar, pozlatar, slikar za cerkveno umetnost ^ ätev. 4. Celje, Cerkveni trg ponižno priporoča svojo veliko novo delavnico pre-čast. cerkvenim predstojnikom, duhovnikom in občinam, za izdelovanje altaijev, prižnic, križ. „jhi to v, božjih grobov, vsakovrstnih podob itd. po znano prav nizkih cenah. — Priporočam tudi svojo specijalno delavnico za ponovljenje, predelovanje zgoraj omenjenih del. Delo se izvršiy'e prav solidno, fino, zaradi moje mnogoletne prakse. — Na razpolago so večletna spričevala posebno od blag. g. arhitekta c. kr. profesoija konservatorija višjih o. kr. šol J. Wist, kateri moja dela že mnogo let vodi in kontro lira. Zn mnogobrojna naročila se zgoraj pisani ■■■' ■ - priporoča. — r; - __= 823 8—3 RAZPIS CERKVENE ZGRADBE. Razpisuje se zmanjševalna dražba za zgradbo nove župnijske cerkve v Do'u pri Hrastniku na dan 8. prosinca 1908 in sicer ob 9. uri dopoldne v župnišču v Dolu. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnijski pisarni v Dolu od 23 decembra 1907 nadalje. Oddala se bodo le posamezna dela, ako bodo okoliščine le količkaj ugodne, in sieer so proračunjena: 1. Dninarska in zidarska dela na 70.847 51 K; 2. tesarska dela na 6.524 K 74 v; 3. krovska dela na 1000 K; 4. kamnoseška dela na 5864 K; 5. kleparska dela na 214564 K; 6. podobarska dela na 2460 K; 7. streloTodna dela na 450 K; 8. mizarska, ključavničarska, steklarska in barvarska dela na 8363 K; 9. tlakarska dela na 3836 K. Skupaj 101.490-89 K. Cerkveno-stavbeni odbor v Dolu dne 23. dec. 1907. Anton Veternik, 3 2—1 župnik in načelnik stavbenega odbora. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice na Polu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši v četrtek, dne 9. prosinca 1908 ob 3. uri popoldne v lastni pisarni. 18 1 1 Dnevni red.: 1. Poročilo načelstva. — 2. Potrjenje letnega računa. — 3. Razdelitev čistega dobička. — 4. Izvolitev načelstva, računskega pregledovale» in njegovega namestnika. — 5. Slu- žajn08ti flačelsfvo. Naznanilo preselitve. iJljuHno naznanjam svojimi cenjenim o8jemal-oem, Qa sem se preselil a svojo mizarsko obrtjo in izdelovalnico najboljših, na Avstro-Ogrskem patentiranih ledenih omar v VIKTRINGHOK UEICO STb 13 in prosim p. n. plemstvo, fluhovništvo, čč. šolske sestre, p. n, pivovarnarje, hotelirje, gostilničarje in c«nj, občinstvo, da mi izkaže tudi na novem prostoru svoje cenjeno zaupanja* 2 odličnim spoštovanjem »e priporoča udani Jan. Andr. Majcen, miza* in izdelovalec ledenih, omar v Mariboru, Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo posluje od 1. septembra 1907 y svoji uradnici Hranilne vlogje se sprejemajo od vsakega če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo s 47a% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici Rentni davek plača zadruga sama in ga ne zaračuni vložnikom, tako da ti dobijo od vsakih vloženih 100 K glavnice polnih 4 K 50 v obresti. ^ffllT Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se na obrestih kaj zgubilo. Posojila se dajejo le članom, ki pristopijo k zadrugi z deležom po 2 K, kateri je njihova last, in sicer na vknjižbo pri posestvih proti 5%, in 5Va% in na osebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dalgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last in jih prenese na svoje ime (konvertira) proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 K. V pisarni se sprejemajo rse tozadevne prošnje ln se brezplačno In hitro rešujejo. Uradni dan je vsak torek ln petek od 8. do 12. nre dopoldne. Pojasnila glede posojil in dragih denarnih operacij pa se dajejo vsak dan razun nedelje med navadnimi uradnimi urami, t j. od 8. do 12. dopoldne in od 3. do g 6. popoldne. Za pismena pojasnila naj se priloži v znamkah 20 v za navadno, ozir. 45 v za priporočeno pismo. Poštne hranilnice čekovno št. 92.593; položnice za poštno hranilnico so na razpolago. HaSelstro: Anton Častnik, profesor v Celja, načelnik; Iran Fon, profesor ▼ Celja, prvi načelnikov namestnik; Franc Samec, posetnik in gostilničar na Ložnici pri Celja, dragi na-Jelmikov namestnik, Jožei Kač, veleposestnik v Bakovemžlaku it 34; Ivan Karba, posest v Gaberja pri Celju, Frane Kmecl, hišni posestnik v Celju, Peter Kostič, trgovec v Celju, Karol Koželj, posestnik v Bakovemžlaka it 2, Franc Lipoviek, veleposestnik v Medlogu it. 2, Jožef Robov, posestnik v C-eta it. 9: pri Teharjah odborniki. Vadsorstro: Kil. gosp. Franc Ogradi, opat v Celja, gg. dr. Ivan Benkovlč odvetnik v Brežicah, dr. Lavoslav Oregorec, kanonik pri Nevicerkvi, dr. Lndovlk Filipič, odvetnik v Celju, Matevž Ollnšek, veleposestnik in župan na Gornji Hudimi, Franc Ifidorfer, v Vrbju pri Žalcu, Franc Zdoliek, župnik pri Sv. Jurija ob Taboru. Podpirajte le narodne trgovce in obrtnike! Grajski trg trgovina s manafakturnim : platnenim : suknenim _ ter konfekcijskim blagom priporoča slavnemu E SattVa 2 s občinstvu svojo veliko izbiro po najnižji ceni Pohištvo! v veliki nalogi, kakor tndl matraee, iivani, otročje postelje ter •gledala po najnižji ceni. Franc Pleteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. Svoji k svojim! F. Bureš, Jfava trgovina upar, očal ar in zlatar = '¿Mariboru i Tlllttboffova Clltl itBi. 13, priporoča slavnemu občinstvu «▼•je begato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, «Cal, dalnegledov, raznovrstne riatnine in srebrnine p« najnižjih cenah. Garancija več let Vsi popravki se točno lin in hitro izvršijo. ■■■ | Trgovina z manuiakturnim, modnim in drobnim blagom j Feliks Rop a Maribor Grajski trg št. 5 priporoča svoje veliko nalogo snknenega in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tndl prav dobro platna za vsa-kevrstno perilo. — Oprave za ženitre, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji eeni. „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana ed občine svobodnega lnkr. glav, mesta Zagreba ,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požara in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiSe, gospodarska poslopja, tvorniee, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, iito, blago v trgovinah itd. pe jako »godnih pegojlh in nizkih oeoah. Tsa pojasnila daje: ?e*mžniea .CR0ATIA' v Trstu, Corno žt. 1. NEVESTE in ženini knpije najlepše in najcenejše obleke v TRGOVSKI HIŠI R. STERME6K! Celje. Narodna gostilna um Pri pošti — I (Harlbor, Tegethefova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, Izvrstna donuča vina ter mrzle ln tople jedi. Mar. Meden. Pozor! kupovalci! ,Pri sv. Jožetu"! Jožef Ulaga v Mariboru --- Tegethofova cesta št. 21 === priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo _ a _ manufakturnega blaga, kakor: velika izber rolnene obleke za jesen in zimo po jako nizki eeni, kakor tudi velikanska zaloga »pletenih in drugih raznovrstnih robcev. — Dalje priporoča tudi jako dobro modno sukno za možke obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in ljuhe, platno za perilo, možke in žen-' H ■ ike srajce, ter sploh vse najrazličnejše peri!©. I ■ -Vse po najnižji ceni!- Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10 •/• cenejše kakor drngod. t Tovarna za glinske izdelke , ii ii v Račju ====== izdelnje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete jline priznane najboljšo izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tndi t Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Glaser-ju. Kapljice za želodčni krč : Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju : Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. F. Pruli: mestna lekarna"pri g. kr.! orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. I SVOJI K SVOJIMI RSalmič,® M. Berdajs ~ ! trgovina s špecerijskim blagom In semeni : priporoča Ia BARTHELN0V0 apno za poklajo : brusne in mlinske kamne vsake velikosti! Kupuje lepo pšenico po najvišji ceni! Narodni dom. Največji ia najcenejši ekspert, ur — srebrn ne, zlatnrne in eptlfi-nih predmetov. : Naročite najnovejši cinik brezplačne- lidajateij ia uletoik: .Katoliške tiske vse društvo". Odgovorni uradnik: Ferdo Leskevar. Tisk (»»kanje »t. Cirila ? Jd .abom.