265 Naši dopisi. Iz Rusije 5. avg. :: *) — Rž, pšenico in ječmen so v južni Rusiji poželi, v severni žanjejo; v južnih gu-bernijah je dalo žito prav bogato letino, kakoršne uže dolgo ni bilo, v severnih pa tudi večidel dobro. Lan se je na jugu prav lepo obnesel. Krompir je po vsej Rusiji debel in okusen. Sadja, razun jabelk in grozdja, bo obilo. Pretekli mesec smo imeli nekaj prav vročih dni: na solncu okoli 40° R:, v senci do 30°, v sobi do 24°. Pa takih dni je bilo malo; začelo je večkrat deževati , kar zdaj poljedelce sem ter tje celo nadleguje. Sploh smo pa z letino in z vremenom zadovoljni. Tudi politična atmosfera postaja polagoma bolj umerjena, tiha, jasna. Stebri evropejskega, ali, kar je vse eno, židovskega psevdoliberalizma, padajo drug za drugim. Tisti polurusi, ki so poslednjo zimo Rusijo po liberalnem poti pritirali malo da ne do propada, pobirajo drug za drugim kopita, njihova mesta pa zajem-ljejo možje, ki se ne sramujejo svoje slavjanske krvi, ki se čutijo od nog do glave Ruse, možje narodni, možje, ki imajo ne samo jezik, ampak posebno srce za blagor naroda. Vse kaže boljšo prihodnost. V tej nadi nas potrjuje tudi vse tisto, kar se iz verjetnih virov sliši o reformah vnotranje uprave, napravljenih k finančni ekonomiji. Psevdoliberalno Časopisje, se ve da, s takimi reformami ni zadovoljno. Tisto časopisje, ki je po pre-stopljenji 13. marcija iz enega očesa prelivalo krokodi- *) „Novicam" dobrovoljna kritika v „Moskovskih Vedo« mostih" nas je jako razveselila. Vred. 266 love solze, na drugo oko pa se smehljalo v sladki nadi, da ,,diktatura srca", kakor je „Golosu proslavljal psev-doliberalni režim Loris-Melikova, zdaj zdaj bode porodila „konstitucijo" , tako časopisje ni zmožno razumeti naroda in misliti z njim, ono ni sposobno povzdigniti se do narodne ideje, odo nima čustva niti za žalost niti za radost naroda. To se je spet očitoo pokazalo te dni. 29. julija se je pripeljal popolno nenadno ruski car s carico, otroci in brati v Moskvo. Moskva, kolikor je bilo v trenutek mogoče, se je praznično okinčila, narod se je v brezštevilnih množicah zibal po ulicah in okoli Kremlja, v katerem je car sprejemal dvorjanstvo, meščanstvo in duhovstvo. Moskovski župan g. Tretjakov je podal po ruski navadi čaru „hleb-solu. Na njegov kratki navdušeni pozdrav je car tudi kratko jedernato odgovoril: „Po veliki žalosti, ki je zadela mene, mojo družino in vso Rusijo, sem prav srečen, da sem mogel nazadnje izpolniti svoje srčne želje, videti staro pravo-prestolno stolico. Iskreno vas zahvaljujem za prijazen sprejem, s katerim ste razveselili mene, carico in otroke. Moj ranjki otec je večkrat zajavljal Moskvi svojo bla-govoljnost za njeno udanoat. Moskva je bila vselej lep zgled vsi Rusiji. Nadejam se, da tako bode tudi v bodočnosti. Kakor je Moskva v preteklosti pri vsaki priložnosti dokazala, tako ona tudi zdaj dokazuje, da v Rusiji car in narod je .,odno jedinodušnoje krepkoje celoje." — Iz Moskve se je car z družino odpeljal po železnici vNižnjiNovgorod, iz tega mesta pa na parohodu po Volgi čez Kostromo in Jaroslavelj v Ribinsk, iz Ribinska spet po železnici v Petrograd. Vse potovanje od Moskve do Ribinska je bilo prav naroden praznik, v katerem se je pokazalo, da je v Rusiji res ,,car i narod odno jedinodušnoje krepkoje celoje". Posebno bogato je to potovanje z idiličnimi epizodi, tako na priliko iz Jurjevca telegrafujejo: „Nekoliko vrst nad Jurjevcein je želela Gosudarinja Imperatrica z otroci sprehoditi se po bregu. Parohod „Otvažnik< je spustil mačke in parovi kater (mala ladjica) je prepeljal Njeno Veličanstvo z otroci in nekoliko spremljevavci na breg. Breg je bil pust, peščen, nekoliko daljše se vzdigujejo zeleni griči, pokriti z grmovjem. Na tak grič se je odpravila Gosudarinja z otroci peš. Ko so prišli vrh griča, so zagledali za njim vasico , katere s parohoda ni videti. Šli so k bližnji revni bajti, Gosudarinja je poprosila gospodinjo te bajte mleka, to je vdova vojina ubitega v poslednji vojski. Med tem, ko je Gosudarinja iz proste kmečke posode pila mleko ter milostijivo be-sedovala s kmetico, je tej nekdo iz spremljevalcev šepnil na uho: „To je carica". Kmetica ni verjela, ampak zakričala nam je se smehom: „Pojdi, pojdi, z Bogom! glejte, nu, kaj si je izmislil! od kod se bo tukaj vzela carica !u Vendar situacija je bila skoro drugačna. Kmetje, ki so na polji delali, so zagledali na reki stoječi parohod in na carskih spremljevalcih blisteče uniforme, iz vseh koncev polja so se zbirali eni na breg, drugi v vas, in ko uže ni bilo nikake dvombe, prestrašena kmetica je padla k nogam Gosudarinje, katera jej je milostijivo velela ter pomagala vstati. Iz vasice in z griča se je Gosudarinja z otroci vračala okrožena s prebivalci, v kakoršni obleki je kdo bil: kmetje v rudečih in sinjih srajcah, kakoršne nosijo ob času poljskega dela, kmetice in otroci večidel bosi. Na bregu so vsi vaščani pokleknili ter kleče glasno molili, da bi Bog dal zdravje Njihovim veličanstvom ter so blagodarili Boga za srečo, da so videli matuško carico. Za slovo je Njeno Veličanstvo tem nebogatim vaščanom podarilo nekoliko novcev. (Dal. prih.) V Gorici 14. avg. — Hvala Bogu, dežje prišel; pozna setev je vsaj deloma rešena. Brž potem, ko sem bil zadnji dopis oddal, ulila se je prva ploha, — pa ne zdatna; veliko več dežja je bilo v sredo, še več ga kaže biti danes. Goriške procesije za dež 8. t. m. se je udeležila obilna množica ljudi, še več menda solkanske na Sv. Goro — v torek, največ pa oglejske 9. avgusta, namreč okoli 17 tisuČ pobožnih, došlih iz raznih laških fara. — Za matematiko in fiziko na tukajšnji visi realki je imenovan profesor Iv. Berbuč, naš rojak iz Sela na Vipavskem , ki je bil dosedaj v Pazinu. — Mikati utegne mnoge, da gre naš gimnazijski veteran dr. Gregor Tušar v pokoj. Dr. Tušar je iz Idrije, roj. L 1816., mašnik od 1. 1839. Bil je najprej adjunkt bogo-slovskega učilišča v Ljubljani, pozneje kaplan v Trnovem (na Notranjskem) in Mengšu; prestopivši k šolam — služil v Ljubljani, Požunu, Zagrebu in od leta 1861. v Gorici — vedno čvrst do zadnjega. Učencem svojim je gotovo nepozabljiv. Bival bo v Gorici. — Za deželnega poslanca kmečkih občin na Tominskem je izvoljen g. župan Tominski, Jož. De ve tak; dobil je od 63 glasov 41; kakih 20 volilcev ni bilo prišlo k vo-litvi. — Zlati zaslužni križ je podelil cesar gosp. vikarju v Brestovici (na Krasu) Jož. Kumar ju. — Naše veteransko društvo napravi prihodnjo nedeljo 21. t. m. cesarju in cesarjeviČu na čast posebno s lavno s t na Merkaduci, to je, na travniku pred Gradiščem. Mašo in ogovor dopoldne — pod milim nebom — bo imel naš prost g. dr. E. Valussi; pozneje bo skupen obed in popoldne ljudska veselica. Pridejo tudi tržaški veterani. — Občnega zbora društva ,,Sloge" se je udeležilo v četrtek 11. t. m. le toliko ulov, da je bilo mogoče zborovati. Sklepi zborni so: Slovenski učni jezik naj se vpelje v srednje šole v Gorici; odpravijo naj se eksekutorji za davke; zemljiščni davek naj se plačuje 15. avgusta in 15. novembra; vvažanje poljskih pridelkov iz Italije naj se prepove ali vsaj zavira. V tem smislu naj gre peticija do državnega zbora. Izvoljen je tudi njv odbor; predsednik ostaue dr- J. Tonkli. — Pretekli četrtek je igrala na Travniku mestna godba prvikrat pod vodstvom novega kapel-nika Konrada Cartocci-a; ogromna množica je na zadnje živo ploskala. Bomo videli, ali pojde tudi v cerkvi vse tako dobro in — cerkveno. — Starega tukajšnjega gimnazija profesor (iz dobe pred njega pre-uravnavo) g. Rechfeld je te dni umrl v Gradcu 85 let star. Iz Gorica je bil šel v Ljubljano, pozneje prišel v Gradec. Po njegovem prizadevanji se je leta 1843. (ali 1842.) vpeljao (v Gorici; orglanje pri gimnazijski maši. Prej so učenci peli brez orgel. Iz Železnikov 9. avg. (Strela; slabe kupčije z želez-nino; šolsko.) Letošnje leto je bilo res na mnoge strani uže zelo nesrečno. Predsinočuirn proti večeru privlekli so se biii tudi nad našo dolino črno sivi oblaki; silno je treskalo in gromelo, in zelo smo se bali kake toče. Toče, hvala Bogu, sicer ni bilo; al posestnika J. M, iz bližnjega Jesenoveca zadela je vendar občutna škoda. Strela je namreč vdarila med njegovo Čedo , ki sa je pasla v hribu za njegovo hišo poleg neke pečine ter ubila mu hipoma devetero koz. Sinek — pastir in nek odraščen možak vedrila sta v bližnjem hlevu , k sreči se jima ni nič zgodilo. — Naše železninske kupčije so še vedno neizrečeno slabe. Se to, kar se^robe proda, mora se oddajati tako rekoč v zgubo. Šola naša je toraj jela letos delati mnogo na to, da se vsaj za ženski spol priredi s časom kak drug zaslužek , kar je iz mnogih ozirov pač iskreno želeti. J. L. NovomestO 10. avgusta. — V soboto 20. dne t. m. se odborniki onega odseka , ki se je za ubrambo trtne uši tukaj osnoval, podamo v Bi zel na Stajarsko, da pod vodstvom gosp. Hanselna ogledamo v onem okraji tiste nograde, kamor se je uže pritepla nesrečna fiioksera. Temu našemu izletu na Stajarsko se pridružita tudi dva 267 gospoda iz Krškega , znabiti da tudi se kdo iz Metlike pride, kajti Metliškemu okraju preti velika nevarnost. V nedeljo 21. dne t. m. bom v Krškem popoludne po krščanskem nauku predaval o filokseri; morebiti se mi posreči, tudi tam odsek osnovati za ubrambo trtne uši. A. Ogulin. Iz St Ožbalta — Pri volitvi županstva pretekli mesec je bil za župana izvoljen Tomaž Novak iz Blagovice, za svetovalce so bili pa izbrani Janez Lebe-ničnik iz Javorja, Janez Petrič iz Blagovice, Pavel Cencelj iz Pod milja in Fran Cerva iz Blagovice. Iz Borovnice 15. avg. (Zlata masa.) Ljubljeni naš gospod župnik Anton Jugovic praznoval bode v nedeljo 21. dan t. m. zlato svojo mašo. Dolgo uže in težko pričakovali smo sijajnega tega dne — in v srce nas je bolelo zimske letošnje dneve, ko je huda bolezen pretila podreti 751etnega starčka in zatemniti dan veselja! Zdaj pa ima malo dni še do slavne te nedelje 1 Tedaj bode zlatomašnik prečastiti, rojen v Stari Loki, slovesno hvalil večnega Boga za podeljeno mu petdesetletno pastirovanje, obenem pa bode zadobiti mogel presrečno zavest, da isto petdesetletno pastirovanje bilo je blaženo, zelo blaženo! In kedo bi ga ne bil srčno vesel tega dneva, ki pozna zlatomašnika prečastitega, njega vse plemenito in možato obsegajoči značaj, njegovo po-znato gostoljubnost in dobroto, kdor ve ceniti vedno mlade njegove nazore in možate napore za cerkev, za domovino, za vseobči blagor! Res, nenavadne in so-sebno v priprostih krogih širne zasluge'ima ta mož — in preredko je to v sedanjem času, da mož ta ga nima — neprijatelja! Bojim se, da ne bi, opisujoč plemenitost, domoljubnost, vedoželjnost in delavnost slavnega tega gospoda, žalil skromnosti njegove — zato naj preneham! Vsaj bode pa 21. dan t. m. dovolj jasno izpre-govoril! — Ali takoj zdaj naj cenjene „Novice" neso v slovenski svet Čestitko , da odmeva , kakor pristoji ta-cemu znaČajnemu in požrtvovalnemu rodoljubu: „Bog Vas ohrani še mnogo, mnogo let!" — Na večer te zlate maše napravi v čast zlatomašnik^ svojemu nekdanjemu predsedniku, narodno naše „bralno društvo" primerno slavnost. *) Svojo pripomoč ste baje obljubili celo slavni društvi: ,,Sokol" in pa „Citalniški pevski zbor" iz Ljubljane. Ob enem bode prečastiti gospod zlatomašnik sam blagoslovil isti večer novo našo društveno zastavo. Slavnostni govor k blagoslovljenju bode baje govoril gosp. deželni poslanec P. Grrasselii. Sploh se nam obeta slovesen in blagonosen večer, kakor ima tudi dan biti vesel in prazničen! Lepa je toraj prilika, da gospoda iz Ljubljane in drugod ta dan malo pogleda v slovansko našo Borovnico. Iz Ljubljane. - JutrajšDJi rojstni dan Nj. veličanstva cesarja se bode s slovesno sv. mašo ob 10. uri dopoludne obhajal v stolni cerkvi. — (Iz seje družbe kmetijske 7. avgusta) je ,sNovicam" došlo sledeče poročilo : Po naročilu si. mini-sterstva kmetijstva od 7. dne julija, naj se mu zopet letos kakor druga leta, predloži statistični popis letošnje letine na Kranjskem, je odbornik gosp. Luka Robič, kakor prejšnji dve leti, tako tudi letos prevzel to delo; — od si. ministerstva družbi poslana zanimiva knjiga ,,Bericht ttber die Thatigkeit des k. k. Ackerbau-ministeriums in der Zeit vom 1. Janner 1877. bis 31. Dezember 1880." sprejela se je zahvalno; — si. mini-sterstvo kmetijstva naroča odboru, naj se mu prošnje za državno podporo v pospeh kmetijskega nauka in na pomoč drugim deželnim potrebščinam za 1. 1883. pošljejo uže do 10. dne prihodnjega meseca in to zato, *) Žal nam je, da malo pred tiskom „Novic" došlega nam slavnostnega programa nismo mogli natisniti. Vred. ker skupno ministerstvo dunajsko hoče kmalu ob pri-četku prihodnjemu državnemu zboru predložiti za leto 1883. načrtani državni proračun; — dopis ces. kralj, kupčijskega ministerstva, da je železnicam ponovilo prepoved, da ne smejo preveč goved (ne več ko 9) v en voz s 4 kolesi in 10.000 kg. nosivnosti natlačiti, je odbor na znanje vzel; ker je taka natlaČba trpinčenje živine, zato se bode po postavi od leta 1855. kaznovala, in zato je tudi treba, da županstva ved6 za to prepoved; — ponudbo gosp. Nume Dupuvsa, lastnika kemičnega laboratorija na Dunaji, da hoče dobro potrjeno sredstvo namakanja žitnih semen v malih paketih za poskuse brezplačno družbi kmetijski poslati, je odbor z veseljem sprejel in jih bode, kedar jih prejme, razdelil gospodarjem v poskušnjo tega sredstva, po ka terem se imajo pšenica, rž in druga žita obvarovati sneta; — g. Vinc. Liebl, posestnik in veliki vinski trgovec v Retz u v doljni Avstriji, je družbi naznanil sredstvo, s katerim, kakor trdi, se gotovo pokončajo rastlinam škodljivi mrČesi pa tudi iiioksera; po želji odborovi objavi se to sredstvo v prihodnjem listu „Novic" pod nad-pisom ,,gospodarske izkušnje"; — naznanilo deželne kmetijske družbe v Budapeštu o razstavi sadja in s oči v j a 1., 2. in 3. oktobra v Budapeštu seje vzelo na znanje; — začasni odbor avstrijskega s a d-jerejskega društva (Oesterr. Pomoiogen-Verein), ki se je ustanovil na Dunaji, je družbi poslal program in pravila tega društva, katero se žeii razširiti po vseh deželah avstrijskih z namenom, pospešiti napredek sad-jereje in njeno kupčijo; prosil je tudi družbo, naj mu naznani nekatere inožč, ki se posebno zanimajo za pospeh sadjereje, da sadjerejski odbor ž njimi potem v neposredno dotiko stopi; pravila društvena se lahko dobijo v pisarnici odborovi; — vodstvo vinorejske učilnice v Koneglianu blizo Benedek je družbi poslalo vabilo k mednarodni razstavi orodja vinorejskega in strojev vinorejskih, katera bode z dovoljenjem laškega ministerstva kmetijskega in kupčijskega v Koneglianu (Conegliano) blizo Benedek od 1. do 20. novembra t. 1. in v katero razstavo se sprejmejo vinorej-ski stroji tudi iz avstrijskih in druzih dežel; če ima naših ljudi kdo kako posebno orodje ali kak poseben stroj v to razstavo poslati, naj se obrne do pisarnice naše družbe, da bolj na drobno izve statut te razstave. — Za ude družbe kmetijske so bili sprejeti g. Florijan Zor ko, posestnik v Družinski vasi, g. Janez Hude, kramar v Mirni peči, in g. Jan. Po v še, posestnik v dolenjem Podborštu. — Na vprašanje mnozih častilcev gospoda viteza Schneida-Treuenfeldskega, ki uže par tednov s svojo rodovino biva na svoji grajščini na Zapricah poleg Kamnika, radostni odgovarjamo, da se zdravje njegovo prav veselo boljša, vendar si mora visokospo-štovani gospod še nekoliko časa zelo potrebnega počitka privošiti pod milim nebom naše in njegove sedanje domovine, kateri je z dušo in telesom naklonjen. — Gosp. VojtehLevičnik, ki je poklican v službo ministerstva pravosodja na Dunaj , je žlahtnik naših narodnih Levičnikov. Rojen je bil sicer v Goro-tanu med trdimi Nemci, al, preselivši se z ranjcim svojim očetom na Kranjsko, poprijel se je bil uka slovenščine z „dušo in telesom" in izuril se v tej vedi tako, da je kot pravnik na Dunaji večkrat imel pohvaljene javne govore. Tudi kot c. k. uradnik in okrajni sodnik v Ptuji ni značaj ni mož nikoli zakrival svojega čistega rodoljubja, zato gotove tudi kot ministersfci uradnik naši pravični in lojalni narodni reči ne bo nikdar nezvest. V njem se strinja živa narodna zavest z iskrenim avstrijskim patriotizmom. Slava mu! 268 — Prečastiti gospod stolni dekan Jurij Vole je v pondeljek natihoma obhajal zlato sv. mašo. — (O zadevah 'posojilnice za ljubljanski okraj) je došel ,,Novicam" sledeči dopis, ki je vreden, da ga pre-vdarijo oni gospodje župani, ki so bili v shodu 10. dne t. m, v odsek voljeni, ki naj novi posojilnici osnuje pravila. Došli nam dopis se tako-le glasi: „Da bi to ne bila koristna naprava posojilnice, temu — mislim — da noben človek ne oporeka. Vprašanje je pa, ali bi ne bilo še bolj koristno, ako bi se okoličanje zedinili in pristopili našemu uže nekaj let obstoječemu ,,hranilnemm in posojilnemu društvu**? Ako bi hotelo vsaj 50 novih udov iz kmetov pristopiti našemu uže obstoječemu društvu, rad hočem kot predsednik sklicati potem občni zbor in delati na to, da bo veČina odbornikov iz okolice ljubljanske. Sedež društva, katerega mislijo vrli okoličani osnovati, biti bi moral vsakako v Ljubljani, uže zarad obilnega poslovanja z uradi itd. Organizacija novega društva stane gotovo kakih 300—400 gld.; hranilno in posojilno društvo ima uže vse to osnovano, ima uže nekaj reservnega zaklada, ima najboljšo koncesijo in denar na hipoteko, na me-njice, za zastavo in na blago. Te pravice nima nobeno tukajšnje finančno društvo. Tudi imamo uže nekaj udov kmetov iz okolice. Letošnjega prometa bilo je uže nad 15.000 gold. Josip Regali, mestni odbornik.