Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 29.	_____
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1931
Cena posamezni številki Din 1*50
XIII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Praznik zadružne misli.
Govor ravnatelja g. Rostana ob slavnostni otvoritvi doma Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani dne 10. oktobra 1931.
Nedeljeno uradovanje.
Sladak občutek objame človeka, kadar dočaka uresničenje najdražjega mu cilja, ki si ga je bil postavil v življenju. V takem razpoloženju se nahajamo danes tudi mi, ko otvarjamo s tolikim delom in trudom sezidani lastni dom. Skromen in brez vsake banalnosti je ta naš dom. Njegova resna zunanjost nič ne sliči kaki razkošni palači, dasi je zgrajen po vseh pravilih smotrene moderne tehnike m arhitekture. To resnost pa še povečuje kip Sejalca na pročelju, simbol dela, najzgovornejši odsev notranjosti doma, kjer bo dobilo stalno in varno zavetje pozitivno delo zdrave zadruž* ne misli — srce, iz katerega naj teko njegove aorte na vsa področja in polja stanovske in gospodarske kulture slovenskih državnih nameščencev, da jih napoje in oplode s svežo svojo krvjo
Kako smo prišli do tega našega doma? Dovolite mi, spoštovana gospoda, da se ob ti slovesni priliki dotaknem nekaterih historičnih in statb stičnih podrobnosti o postanku ideje b zgradbi doma in konzorcija spjoh, ker zaslužijo, da jih otmemo pozab* nosti.
Ko smo na občnem zboru dne 26. aprila 1924. slavili zlati jubilej našega konzorcija, ki ga s ponosom smemo imenovati matico ne samo vsega go* spodarsko kulturnega, temveč tudi
vsega organizatoričnega gibanja slo* venskih državnih nameščencev sploh, so povabljeni predstavniki javnih obla* štev in odlični gospodarstveniki brezpogojno priznavali veliko pomembnost in koristnost dela konzorcija v preteklosti, naglašali so pa tudi nujnost, dvigniti konzorcij iz njegovega dotedanjega ozkega formata na širši te* melj, na katerem bi mu bilo omogočeno uspešnejše delo v korist držav* nih nameščencev. V ti zvezi se je polagoma samo po sebi; oglašala misel, da se v Ljubljani postavi mogočen cen* tralni zadružni dom državnih name* ščencev. Saj so se morale naše organi* zacije in gospodarske ustanove deset* letja stiskati po tujih, neprijaznih in neprikladnih prostorih, kar je oviralo naša prizadevanja in nam ni moglo prinesti želenih uspehov. Velika m lepa misel, postaviti si svoj lastni dom, je torej vzklila iz naših realnih potreb.
Prvi datum nastanka te ideje sega nazaj v leto 1925. Dne 15. novembra tega leta se je vršil glavni zbor dele* gatov bivše »Osrednje zveze državnih nameščencev v Sloveniji« v Ljubljani. Na tem zboru, na katerem se je razpravljalo tudi o važnih smernicah in ukrepih gospodarskega značaja, sta zastopala Hranilni in posojilni konzorcij tovariša Podgornik in Rostan. Prvi je apeliral na podporo Osrednje zveze in nje najožji spoj s Hranilnim in posojilnim konzorcijem, drugi pa je podal izčrpen referat o zgradbi »Doma državnih nameščencev v Ljubljani«. Izvajanje obeh zastopnikov konzorcija so našla pri vseh delegatih Osrednje zveze popolno razumevanje.
Prva anketa za zgradbo skupnega doma državnih nameščencev, se je pod predsedstvom Osrednje zveze vršila dne 21 junija 1927. in se je zgradba doma načelno odobrila. Na drugi an* keti dne 21. julija 1927. pa se je Hranilnemu in posojilnemu konzorciju dalo pooblastilo za nakup primerne parcele v sredini mesta. Upravni od* bor konzorcija je v svoji seji dne 26. julija 1927. sklenil kupiti od mestne občine ljubljanske, ki jo je takrat zastopal vladni komisar g. vladni svetnik Mencinger, stavbno parcelo št. 136/15
k. o. Kapucinsko predmestje v Gajevi ulici v izmeri 570 m2, nakar je to par* celo s kupno pogodbo z dne 22. okto* bra 1927. mestna občina ljubljanska odstopila Hranilnemu in posojilnemu konzorciju za dogovorjeno kupnino 11.360 Din v njegovo neomejeno, iz* ključno in nepreklicno last in posest
Financiranje zgradbe je bilo pr* votno zamišljeno tako, da bi stopila Osrednja zveza s priključenimi sta* novskimi organizacijami na čelo akcije za pobiranje prispevkov za gradbeni fond doma. Ta akcija pa je pozneje propadla in tako je bilo slednjič prepuščeno konzorciju, da sam iz svojih sredstev zazida navedeno parcelo.
Celotni stroški zgradbe so bili preračunani z zneskom 3,000.000 Din. Ker konzorcij tako velikih rezerv ni imel, pa tudi znatnejšega zneska svojemu zadružnemu kreditnemu prometu v ta namen ni smel odtegniti, ne da bi bila ogrožena likvidnost zadruge, je bil primoran upravni odbor konzorcija poiskati si denar drugod. In ponovno se je mestna občina ljubljanska po zaslugi njenega župana g. dr. Dinka Puca, izkazala naši zadrugi velikodušno s tem da je občinska uprava v svoji seji dne 13. junija 1930. sklenili, da mestna občina ljubljanska prevza* me jamstvo za najetje posojila za zgradbo poslovnega in stanovanjskega poslopja konzorcija do najvišjega zneska 3,000.000 Din.
Upravni odbor konzorcija se jc nato obrnil za posojilo na Poštno hranilnico v Beogradu, ki je konzorciju dovolila kredit od 3,000.000 Din na tekočem računu Mestne hranilnice ljubljanske proti položitvi akcepta z avai-nim jamstvom imenovane hranilnice, ki je prošnji konzorcija ugodila.
Ko je mestna občina na podlagi stavbnega ogleda dne 13 avgusta 1930. podelila konzorciju stavbno dovolj e* nje, sc je dne 1. septembra 1930. za* sadila prva lopata v naš svet, iz kate* rega je v teku 11 mesecev zrasla ta stavba, katero danes slovesno otvar* jamo.
Kar se tiče stavbe same, je kar najracionalneje sezidana v železobe-tonskem sistemu po načrtu inženjer je c Faturja, Platnerja in Kosa in je bila prva v Ljubljani na ta način zgrajena. Uporabljala so se najmodernejša gradiva in tehnične pridobitve, tako, da je z ozirom na vrednost parcele mogoče nuditi uradništvu cenena stanovanja. Stavbna dela je izvršilo stavb* no podjetje inž. Frana Tavčarja, do-čim so ostala dela izvršili priznani ljubljanski obrtniki. Kip Sejalca je delo akad. kiparja Franceta Kralja. Stavba vsebuje poleg poslovnih prostorov konzorcija in dveh trgovskih lokalov 14 družinskih in 10 samskih stano* vanj. opremljenih z najmodernejšimi instalacijami in sanitarnimi armaturami. Poudariti je treba, da so vsi pro* stori v stavbi direktno razsvetljeni ter imajo, kar je danes za človeka najvaž* nejše, dovolj luči in zraka.
Naš dom bo Ljubljani v kras in ponos. V socialnem pogledu pa bo tudi kolikor toliko odpomogel danes, še vedno občutnemu stanovanjskemu pomanjkanju. Zato bodi ta dom dr* žavnim nameščencem trajen vzgled zavednosti vseh tistih vrlih tovarišev, ki se v težkih prilikah niso ustrašili dela in žrtev ter podrejali zasebne ko* risti splošnemu blagru in tako poka* zali, da pravilno razumevajo pomen doma, ki naj bo žarišče in središče naše zadružne ideologije
V delu je uspeh! — V delu je rešitev! — V delu je moč!
V »Monopolskem glasniku«, organu Združenja monopolskih uradni* kov in uslužbencev kraljevine Jugo* slavij e v Beogradu, od 16. avgusta t. 1. je objavil Petar Trajkovič članek »Jednokratni dnevni rad«, katerega za* radi zanimivosti prinašamo v doslov* nem prevodu.
»Eden izmed zelo aktualnih pro* blemov sedanjosti je problem sploš* nega in miselnega varčevanja v na* šem skupnem državnem življenju, kot tudi v življenju vseh nas poedincev. Sicer to vprašanje res ni posebnost naše dobe, saj je že silno staro. Izkušnje mnogih pokolenj so že potrdile važnost tega vprašanja, ki je še vedno nerešeno, in našle so mu izraza v mnogih modrih izrekih, ki so zrasli iz najglobokejših slojev naroda.
Premnogo gospodarskih in družabnih vprašanj je rodil z vso svojo silo problem krize, ki je povzročila v nekaterih državah prava opustošenja Posledice silne in strahovite vojne so se morale pokazati in to močno in očitno. Nemir vojne in življenje na* ših dni je razburilo ustaljeni način življenja ne le poedincev, temveč celokupnih narodov in že skoro ukore* ninjeni običaji so se umaknili naglemu in brezskrbnemu življenju. Vse je živelo samo za danes. Skoro prav samo za danes ... Napori naše velike države, da se razmere, katere je ve* liki vihar razgibal ozdravijo in urede, niso opustili niti skrbi, da bi v ljudstvu vnovič oživele dobre šege in navade — med njimi tudi navada var* čevanja in razumnega življenja, ki sta temeljni odliki našega naroda. 'Jn ne le, da so ti napori stremeli za tem, da se vzdrži ta zdravi nagon našega na* roda: da je razumno varčevanje glav* ni pogoj blagostanja, splošnega in in* dividualnega, temveč ti napori so hoteli doseči, da se misel varčevanja razširi prav v vse, tudi skrajne sloje naroda. Ideja varčevanja se z uspehom vsaja v srca naših otrok, ki že pri pr* vem pouku, s prvimi početki osnovnošolske izobrazbe dobivajo tudi pojem o rešilnosti navade varčevanja, ki mo* re olajšati v mnogem težko življensko borbo, katera vsakega brezpogojno čaka.
Mi smo priče plodovitega delovanja naših najbolj poklicanih činite* Ijev, ki v svojem pravcu že kaže ugod* ne uspehe. Misel varčevanja je gibal* no načelo vsega udejstvovanja našega državnega telesa. Pošast krize pri nas še ni tako silno zavladala, kot to vi* dimo drugod po svetu. S temi sredstvi jo ublažiti je uspeh, onemogočiti jo pa, je ideal, katerega moremo doseči in katerega moramo doseči, ker je na razpolago volja in razum in ves napor
Mal del te velike ideje splošnega varčevanja bi bilo tudi uvedenje ne* deljenega delovnega časa za državne urade, kjer značaj službe to dopu* ščajo.
Če to vprašanje razmotrivamo z vidika naših splošnih skupnih interesov, katerim služimo vsi in če ga opa* zujemo z vidika nas poedincev, vidi* mo, kako so le-ti in oni drugi interesi v tem vprašanju enako prizadeti.
Naša delavska zakonodaja je ure* dila dolžino dnevnega dela. To delo se razdeli po razmerah in potrebah obratov in delavcev in skoro v vseh naših obratih, kjer so zaposleni delavci, je uvedeno nedeljeno delo s po* trebnimi odmori in prekinitvami po predpisih zadevnih zakonov. Ta si* stem je pokazal dobre uspehe. Toda kar je najvažnejše pri tem so veliki prihranki, ki zmanjšujejo režijske stroške na najmanjšo možno mero. Delovne ure so tako razdeljene, da se dnevna svetloba popolnoma izkoristi,
električna luč je pa samo dopolnilo ob nujni potrebi, posebno poleti. Kar se tiče kurjave so uspehi znatnejši in pomembnejši. Veliki prostori, v ka* terih delajo stotine delavcev, zahteva* jo velike količine kuriva. Nedeljeni delovni čas omogočuje tu velike in znatne prihranke, ki v mnogem vpli* vajo na zmanjšavanje splošnih izdatkov. Osebje je zadovoljno. Skladnost, ki pa izvira iz obojestranskih interesov, ki so bili izpolnjeni, je tolika, da so splošni rezultati zelo povoljni. Če še ugotovimo dejstvo, da so naši monopoli v bistvu prav za prav velik pro* izvajalni obrat industrija in trgovina, potem ti prihranki in tak sistem, ki omogoča take prihranke, dobivajo še poseben izreden pomen.
Tako je v naši industriji, t j. v državni monopolski industriji. Tak sistem nedeljenega dnevnega dela bi tudi v uradih drugih monopolskih ustanov rodil brez dvoma zadovoljive rezultate. Imamo dve dobi: poletno in zimsko. Če bi rezultate varčevanja iz* kazali v številkah, bi bile to znatne vsote. Prekinitev dela opoldne za 3 do 4 ure, zahteva posebno pozimi ogromen potrošek kuriva, in sicer za ta neizkoriščeni čas odmora in pa za kasneje, ko se delo nadaljuje. K temu je treba na vsak način dodati še po* trošek na razsvetljavi. Jasno je tedaj: dvakratno dnevno delo zahteva dva* kratne izdatke v vsem materijalu; ne* deljeno dnevno delo pa zmanjšuje iz* datke za kurivo za polovico in še bolj, potrošek razsvetljave se pa zmanjša na najmanjšo količino ali pa teh iz* datkov sploh ni. Kakšni bi bili skup* ni zneski teh prihrankov? Vseka* kor znatni. Končni uspeh varčevanja bi predstavljal veliko korist. S tem v zvezi bi se vsekakor pojavil niz manjših prihrankov, ki bi izkazali skupaj viden uspeh, ker pravi tudi naš narodni rek: »Kamen do kamna palača...«
Tako je kar se tiče splošnega našega varčevanja. Nič manj pa ni po* membno vprašanje nedeljenega dnevnega dela za nas poedince, državne uradnike v zvezi z našim drobnim varčevanjem in z našimi malimi ali večjimi težavami
Val draginje je odgnal veči o :r* žavnih uradnikov iz mestnih središč na periferije. Če bi se poslužili statističnih podatkov, bi ura brez dvo* ma pokazali, da je največ uradnikov naseljenih na skrajnih periferijah mest in da se njih število do mestnega sre* dišča skoro popolnoma izgubi. V ve* likih, zelo obljudenih mestih je ta okolnost za življenje uradnikov tako pomembna, da predstavlja vprašanje, katerega nikoli ni mogoče docela in v splošno zadovoljstvo rešiti. S tem je zvezan niz izdatkov, ki so neizbežni, ki pa zadevajo vso družino. Prevozna sredstva, če so sploh na razpolago, je treba uporabljati štirikrat na dan, t. j. pa znaten izdatek v proračunu vsakega, prav posebno še nižjega uradnika. Često služijo kot prevozno sredstvo lastne noge. Tedaj dobimo vtis, da vidimo v človeku železniški stroj, ki z največjo napetostjo in polno paro drvi na svoje mesto, da izpolni vse številne dolžnosti. Toda utrujenost pa dela svoje ...
Pri vsem tem je pa še drugo vpra* Sanje, ki je usodnega pomena: da-li je produktivnost nedeljenega 'dela manjša, kot pri dvakratnem dnevnem delu? Mislim da ni. Število ur je pri nedeljenem delovnem času isto, ali skoro isto, kakor je pri dvakratnem delu na dan. Kvalitativna vrednost uradnikov je v bistvu dobra, glede eks-peditivnosti uprave pa ne bi bilo mo* goče izraziti pomembnejših pomisle* kov, ker so današnji delovni pogoji
OKUSNA IN ZDRAVA
JE
KOLI N SKA K AVA
državnih uradnikov tako zadovoljivi. Zato so tudi uspehi skladno z njimi
zadovoljivi. Primeri so nepotrebni, ker imamo rezultate. Nedeljeno dnev* no delo bi povzročilo nekaj napora, dokler se ne bi vsi privadili nanje, toda v zameno bi nudilo popolni odmor, ki bi osvežil in vlil moči za novo delo uradniku, ki bi bil okrepljen in osvežen na duhu in telesu. Če bi odpravili te majhne skrbi uradnika, bi mu omogočili, da prištedi na izdatkih, s čimer bi ga osvežili na duhu in telesu. Zato bi on nudil maksimum svojih moči, ker je duševno zadovoljstvo silno važen činitelj za delo sploh.
'Nedeljeno delo bi nudilo uradniku možnost, da posveti več pozornosti svojemu osebnemu izpopolnjevanju, družini in vzgoji otrok in svojim naj = bližjim. Osvežil bi se, služba pa ne bi trpela, baš nasprotno, pridobila bi. In to mnogo. Da se ta odmor ne bi zlorabljal, zato je zakon točen in strog. Naj se v takih primerih uporablja z vso strogostjo. Država ima pravico, da zahteva od svojih uslužbencev vso sposobnost, službo celega tako osve* ženega in izpočitega ter za delo uspo* sobljenega organizma, ker je naša dr* žava last nas vseh.«
Za znižanje najemnin.
Glede na iniciativo, katero je pre* vzela Pokrajinska zveza hišnih posest* nikov za dravsko banovino in z name* nom, da tudi s svoje strani podkrepi upravično zahtevo po znižanju stano* vanjskih najemnin, je ban dravske banovine naslovil dne 15. t. m na imenovano Zvezo naslednji dopis:
»Z velikim zadovoljstvom sem prečital vaš poziv »Vsem hišnim posestnikom, zlasti ljubljanskim,« ki ste ga objavili v svojem glasilu »Moj dom« in ki je bil nato ponatisnjen tudi v dnevnem časopisju. Pravilno pojmujoč socialne potrebe sedanje dobe ste naslovili resen in temeljito motiviran apel na vse svoje člane, naj ne odklanjajo brez vzroka oddaje stanovanj najemnikom z otroki in pri določanju višine najemnin uvažajo splošne go* spodarske in draginjske prilike v zem* Iji. S tem ste pokrenili pravilen način rešitve dveh perečih vprašanj stanovanjskega problema, in sicer ravno onih, ki sta v zadnjem času povzročala, zlasti socialno in gospodarsko šibkim slojem, obilo gorja in nesreče.
Pridružujem se v celem obsegu razlogom in zaključkom, ki jih nava* jate v svojem pozivu. Izven vsakega dvoma je, da so najemnine v večjih mestih in predvsem v Ljubljani mno* go previsoke, ker daleko presegajo predvojno zlato pariteto. V dobi, ko so znatno padle cene življenjskih po* trebščin, ko se pod pritiskom obče gospodarske krize znižujejo prejemki državnih in zasebnih uslužbencev in delavcev, je zahteva po restrinkciji sta* novanjskih najemnin upravičena in zasluži, da jo prizadeti uvažujejo. V interesu hišnih posestnikov pa je, da sami po lastni volji in preudarnosti pristopijo k reviziji stanovanjskih na* jemnin in jih spravijo v sklad z načeli socialne pravičnosti in obstoječim dejanskim položajem. Jasno je, da bo,
ako ostane sedanje nemogoče stanje, država primorana vzeti svoje državljane v zaščito in zakonskim potom rešiti to vprašanje v smislu načel, ki ste jih izrazili in utemeljili v svojem pozivu.
Zahvaljujoč se vam za pravilno pojmovanje in dobro voljo, ki ste jo pokazali s tem svojim apelom, vas prosim, da delujete pri včlanjenih hišnih posestnikih z vso energijo na to, da se najemninske cene stanovanj čimpreje primerno znižajo.
S svoje strani hočem budno slediti nadaljnjemu razvoju od vas započete akcije ter pozivam tem potom vse hišne posestnike, da po pravilni oceni v vašem apelu vsebovanih razlogov doprinesejo prostovoljno svojo žrtev k omiljenju sedanje gospodarske in socialne krize.
Ker je njihova odločitev nujna in ne trpi odlaganja, zato naj hišni posestniki svoje tozadevne ukrepe do 31. t m. sporoče pristojnim sreskim načelnikom, odnosno mestnim načel* stvom v Ljubljani, Mariboru in Celju ter naj navedejo poleg najnujnejših krajevnih podatkov o svojih hišah ime in poklic strank, katerim sc je najem* nina znižala, število stanovanjskih prostorov ter višino dosedanje in znižane najemnine.
Prednji dopis je istočasno priob* čen vsem v prednjem odstavku orne* njenim oblastvom in bo objavljen tudi v dnevnem časopisju. — Ban: dr. Ma* rušič, L r.«
Oblačiinica za Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
Delovanje naše organizacije upokojencev.
Društvo državnih upopojencev in upokojenk v Ljubljani spet .agilno de* luje in se seje odbora redno vrše. Na njih se pretresajo koraki, ki so potrebni za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev.
Društvo je prejelo v zadnjem ča* su več prošenj za podpore, ker pa ni* ma nobenega posebnega sklada v ta namen, se prošnjam ne more ugoditi. Zato bo odbor prihodnjemu občnemu zboru predlagal ustanovitev posebnega ločenega podpornega sklada, v kate* rega naj bi se določila primerna glav* niča, od njenih obresti bi se pa mo* gle dovoljevati primerne podpore. Seveda ni misliti, da bi društvo pri dosedanji nizki članarini 3 Din na mesec moglo dovoljevati znatnejše pod pore. Treba bo torej najti drugih virov — ali pa naj bodoča skupščina odloči, da se mesečni prispevki zvi* šajo (event. samo za neke vrste članov z višjimi pokojninami), če naj društvo izdatno podpira posebno po* trebne svoje člane. S sedanjimi sred* stvi na resnejšo podporno akcijo žal ni mogoče misliti, dasi je pomanjka* nje med člani vedno večje in je hu* manitarno delovanje baš poglavitni cilj in namen te organizacije.
Društvo državnih upokojencev je razpravljalo tudi o pozivu »Ldruže* nja državnih penzionera i penzionerki kraljevine Jugoslavije« v Sarajevu, naj ljubljanska organizacija pristopi kot članica k temu združenju Po pravilih sarajevskega društva zna* ša vpisnina za člana 5 Din, članarina za tiste člane, ki prejemajo višje pokojnine po 48 Din, za one z manjšimi pokojninami pa 24 Din. O vprašanju pristopa k sarajevski organizaciji se je razvila daljša debata, ker mišljenja zunanjih članov niso bila enotna. Ko je bil pa prečitan dopis »Društva dr* žavnih penzionera Vrbaske banovine« v Banjaluki, ki po lastnem zatrdilu šteje približno 2000 članov in ki odločno odklanja vstop v sarajevsko orga* nizacijo, je odbor soglasno sklenil, da zaenkrat ni povoda za pristop.
Stremljenje ljubljanske organiza* cije gre za tem, da se čimprej usta* novi močna in enotna skupna zveza državnih upokojencev in upokojenk v Beogradu, ki naj bi imela po vseh ba* novinskih središčih podružnice. Te naj bi bile čim bolj samostojne in bi osrednji društveni upravi prispevale kolikor mogoče nizke mesečne pri* spevke, ker bi ob tako visokih članarinah. kot so sarajevske, večina upokojencev zaradi slabih gmotnih razmer ne mogla biti včlanjena. Sicen pa smatra ljubljanska organizacija, da je Sarajevo preveč oddaljeno od Beo* grada in bi bilo često potrebno posre* dovanje pri centralnih oblastvih za* radi tega zvezano z znatnimi stroški. Zaenkrat torej ni potrebe, da bi ljubljanska organizacija upokojencev v tem vprašanju menjavala svoje načel* no stališče.
Društveni odbor je svoje delova* nje usmeril docela v karitativnem pravcu in skuša najti sredstev za iz* boljšanje življenskih pogojev članstva. Pripravlja se več akcij v tem smislu, skušajo se dobiti plačilne in druge ugodnosti in prednosti za člane. O tem več prihodnjič.
Otvoritev doma hranilnega in posojilnega konzorcija.
Že zadnjič smo poročali, da je Hranilni in posojilni konzorcij v Ljub* Ijani razposlal vabila na slovesno otvoritev svojega novega poslopja v Gajevi ulici št. 9. Dne 10. oktobra se je otvoritev izvršila. Pri slavnosti je bilo navzočih mnogo odličnih zastopnikov državnih oblastev, mestne obči* ne in raznih drugih gospodarskih usta* nov državnega uslužbenstva. Bana je zastopal načelnik g. dr. L. Stare z ban* skim svetnikom g. A. Mencingerjem, finančno direkcijo pomočnik finanč* nega direktorja g M. Špindler, mest* no občino župan g. dr. D. Puc, navzoči so bili nadalje tudi šefi raznih občinskih uradov in podjetij g. dr. M. Rus, g. ing. Mačkovšek, ravnatelj g. Jančigaj in dr. Zvezo nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu je zastopal inspektor g. Deržič, železni-
čarsko nabavljalno zadrugo g. S. Čer* ček, kreditno zadrugo uslužbencev državnih železnic g Jeras, ljubljansko nabavljalno zadrugo državnih usluž* bencev g. Beguš, bolniško podporno društvo državnih uslužbencev pa gosp. Markič. Navzoči so bili tudi poročevalci vseh ljubljanskih dnevnikov, ki so o slavnosti objavili simpatično pi* sana poročila. Naš list je zastopal urednik.
V poslovnici konzorcija je ob 11. uri pozdravil goste predsednik nad* zorstvenega sveta, davčni nadupravi* telj g. Uršič. Po pozdravnem nago* voru je prečital udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Otvoritev je pismeno pozdravilo mnogo povabljencev, ki so bili zaradi uradnih opravkov žal zadržani. Brzojavno čestitko je po*
AL. ENGEL:
Kako seje Don Juan oženil.
Mr. Lloyd Prentice — avtomobili, aeroplani, podmornice, ledolomilci in sve* tilniki, vse na debelo —• je sedel v never* jetno udobnem klubskem naslonjaču v za* sebni delavnici ravnatelja Joe Alreadya, direktorja družbe »Hymen Limited, ženitve in ločitve«. Vsemogočnik nasproti vsemo* gočniku.
Mr. Prentice je dejal: »Moje ime je Prentice — to sem jaz sam! Nimam dosti časa in ne ljubim nepotrebnih besed. Za* poslujem stotisoč delavcev v sto tovarnah in imam poleg tega nezaposleno hči. Lepa je kot dan, meni podobna in prismojena. Hoče se namreč omožiti. Celo iz ljubezni. Ime ji je Florida in si je ubila v svojo deško glavico, da se oženi s Petrom Wel* comeom, ki je pa sploh ne pozna in ki je babjek, zapeljivec žensk in najhujši sovraž* nik zakona. V Vaših oglasih trdite, da zmorete vse. Kaj to velja in kedaj bo po* roka?
»Samo trenotek, Mr. Prentice!« je pro* sil gospod ravnatelj, pritisnil krepko na enega izmed triinosemdesetih gumbov na
svoji desni in zaklical v hišni telefon: »Halo, spise Peter Welcome, babjek, zape* lijvec žensk in sovražnik zakona, prosim takoj k meni. Naglo!« Nato je odložil slu* šalko in s prijaznim smehljajem dejal Mr. Prenticeu: »To je izredno težek primer. Velja najceneje računano pri takojšnjem plačilu z zaroko, poroko in vštevši ločitev, desettisoč dolarjev. Poročna slovesnost v kapelici naše tvrdke je vračunana«. — Po* gledal je nekakšno razpredelnico: »No, recimo: danes v štirinajstih dneh ob enaj* stih dopoldne. Ste z uro zadovoljni?«
»Z uro že,« je odgovoril Mr. Prentice, »toda tistih desettisoč dolarjev, s tistimi pa ne. Presneto osoljena se mi vidi ta cena za mladega moža, ki je nepridiprav in nima niti značaja.«
»Žal Vam tudi centa ne morem popu* stiti pri honorarju. Imamo stalne cene in velike izdatke. Zato so pa tudi naši uspe* hi čisto izvanredni. Lahko si kar precej izberete pri nas zaročna naznanila in jih naročite.«
»Deset odstotkov mi boste pa vendar popustili, meni na ljubo. Saj nisem kar tako kak ongä. Jaz, mož, ki sem samemu Fordu na poti. To menda vendar nekaj pomeni. Prav včeraj je rekel spet svojemu prvemu prokuristu: »Tale Prentice je pa
res zopern dedec, še uniči me na vse zadnje.«
»Čestitam, gospod Prentice, izjave go* spoda Forda so vsekakor izredno laskave za vas, vendar pa me ne boste pregovorili, da bi Vam priznal večji popust kot pet odstotkov. No, tu so pa že med tem do* spele naše beležke o mladem možu,« — segel je po mali pločevinasti cevki, ki jo je pripeljalo ozko dvigalce in je zvonec na* *znanil njen prihod. »Le poglejte«, — iz cevke je vzel več zvitih listov, »kaj naš razvidnosti arhiv o vseh neoženjenih mla* dih možeh Zjedinjenih držav poroča o našem neprostovoljnem zakonskem kandi* datu: bogat, eleganten, lepega obnašanja, lastna jahta, lastna vila, prvak v golfu, izboren goslač, poje bariton, ima mnogo dolgov — kaj pa še hočete več, Mr. Pren* tiče in Vaša hčerka? In mladi gospod ni* kakor noče. Toda to pa le izvolite pre* pustiti nam! V osmih dnevih je poroka, če ste tako ljubeznivi, in dostavite pod tale pogodbeni obrazec Vaš cenjeni pod* pis.«
Prentice je podpisal in se s stiskom roke poslovil. »Zbogom! Torej danes te* den! Ob pol enajstih, ste rekli? Midva bova točna, jaz in Florida. Prismojena! Čisto prismojena! Zbogom, Sir!«
In odšel je. Gospod ravnatelj si je prižgal debelo smodko s širokim pasom in korakaje po svoji delavnici je globoko za* mišljen puhal vonjive oblačke dima ...
*
Ravnatelj Already si je bil kupil kra* sno vilo in se vselil vanjo s svojo mla* do ženo, s katero je bil komaj tri mesece poročen. Slučajno je stala vila Petra \Vel* comea čisto tik nje. Vrtova sta se dotikala, ločila ju je nizka pozlačena ograja. Videlo se je preko, tako da so se morali sosedje prijazno pozdravljati in ni bilo drugače, morali so se predstaviti. Alreadyjeva sta igrala tenis, mladi Welcome je bil pa pr* vak v golfu in je pridno vežbal. Bil je prekrasen, gibčen dečko s čudovito belimi zobmi in temnih, smehljajočih se oči. Go* spa Alreadyjeva, dražestna, čisto dekliška plavolaska, se je tudi živahno zanimala za golf. Ob zlati ograji so govorili sem in tja o Jolfu in tenisu, o »tenisu in golfu. Gospod Already je imel toliko važnih poslov, da je moral žal, žal — mladi sosed ga je močno pomiloval ostajati po ves dan v New Yorku in je prihajal vselej šele kasno zvečer v svojo krasno, malo vilo k svoji krasni ženičici. Bil je vzoren starejši soprog, dostojen, hladen in pozoren, nikakor pa ne malenkostno
slala tudi beograjska Zveza nabavljal-nih zadrug državnih uslužbencev.
Nato je prečital ravnatelj konzorcija računski nadsvetnik g Rostan poročilo o akciji za postavitev lastnega doma Hranilnega in posojilnega konzorcija, kreditne zadruge državnih uslužbencev v Ljubljani. Poročilo ob= javljamo v celoti na uvodnem mestu.
Po tem govoru je v imenu ljubljanske mestne občine spregovoril žu= pan g. dr. Puc, ki je izrekel konzorciju k lepemu in pomenljivemu uspehu čestitke. Ta uspeh je plod jeklene vztrajnosti, tovariške zavednosti in smisla za samopomoč državnega usluž« benstva. Vzgled Hranilnega in poso* jilnega konzorcija, ki kaže, da morejo tudi gmotno šibkejši sloji z vztrajnim in nesebičnim vzajemnim delovanjem doseči zavidanja vredne rezultate, naj služi tudi drugim ustanovam kot vo* dilo pri njihovem gospodarskem udej* stvovanju.
Županu se je za pozdrav in če* stitke g. nadupravitelj Uršič vnovič zahvalil, češ da je v prvi vrsti baš po zaslugi ljubljanske občine, ki je konzorciju stavbišče tako rekoč poklonila in nedavno spet prevzela jamstvo za stavbno posojilo, bil izveden načrt in dosežen uspeh. Šele s tem je bila stavba v resnici omogočena.
V imenu Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu je čestital inspektor g. Deržič. Dasi za enkrat Zveza ni mogla izdatneje podpreti stavbne akcije konzorcija, ker njena sredstva niso dopuščala, bo v bodoče stala po vseh svojih močeh konzorciju ob strani. Izrekel je nada* lje željo, naj bi ta zadružni dom bil v pobudo vsem ostalim zadrugam državnih uslužbencev v Ljubljani in po vsi Sloveniji, ki bi morala biti čimprej vsa preprežena z enakimi domovi, kot z znaki zavestne in krepke gospodar* ske organizacije državnih nameščencev
S tem je bila otvoritvena sveča* nost končana, nakar so si gostje ogle* dali novo stavbo, katero so zasnovali arhitekti inženjerji Fatur, Kos in Plat-ner. Poslopje je izredno ekonomično
zgrajeno, tako, da je razmeroma malo stavbišče izrabljeno do skrajnosti, vendar pa pri tem ne trpi stavba niti v higienskem niti v varnostnem po*
gledu, obenem je pa tudi v estetskem oziru lahko neštetim novejšim ljub* Ijanskim poslopjem za vzgled.
Pri pogostitvi, ki je sledila nato v prijaznih prostorih »Gajevega hrama«, kakor se imenuje restavracija v podpritličju poslopja konzorcija, je bilo izrečenih več pomembnih napitnic. Prvi je v imenu banske uprave nazdravil konzorciju, njegovim vodilnim činiteljem in zadrugarstvu državnega uslužbenstva sploh g. načelnik dr. Sta* re. Govorili so še pomočnik finančnega direktorja g. Špindler, ki je napil zaslužnemu dolgoletnemu ravnatelju konzorcija g. Rostanu in drugim funk* cionarjem zadruge, občinski svetnik g. Orehek, ki je nazdravil uradniškemu stanu in njegovim gospodarskim ustanovam, nadalje je govoril za železni* čarsko nabavljalno zadrugo g. Čerček, ki je poudarjal veliki uspeh žilavega in vztrajnega prizadevanja konzorci* ja, ki je rodilo to lepo stavbo. Za ljubljansko nabavljalno zadrugo je iz* razil čestitke njen upravitelj g. Beguš, dočim je g. Markič napil arhitektom, ki so prav težko nalogo tako odlično rešili
Vsa svečanost, ki je bila pri vsi intimnosti resna in dostojanstvena, je pokazala, da državna in občinska oblastva vedo ceniti zadružno delo državnih uslužbencev, pokazala je pa tudi obče simpatije, ki so prišle do izraza v govorih in izjavah zastopni* kov posameznih gospodarskih institucij državnih uslužbencev.
Z novim poslopjem je ljubljanski Hranilni in posojilni konzorcij, ki deluje že 57 let in je v naši državi najstarejša zadruga državnih uslužbencev, vobče pa med najstarejšimi jugoslo-venskimi zadrugami sploh, dobil lastne prikladne poslovne prostore. Cim bo stavbni dolg docela poravnan, kar se bo ob ugodnem obrestovanju glavnice, ki je bila porabljena za sezidavo poslopja, kmalu zgodilo, bo mogel konzorcij razviti še vse širšo in uspeš* nejšo kreditno delavnost. V njegovem domu naj najdejo zavetje vse stanovske in gospodarske ustanove ljubljan* skih državnih uslužbencev. K otvoritvi ponosnega doma ti naši najsta* rejši zadrugi iskreno čestitamo in ji želimo še večji razmah v korist za* drugarjev in vsega stanu našega dr* žavnega uslužbenstva.	—a.
Vestnik.
Tako Se odsirani zobni kamen.
povzročitelj težkih obolenj zob. Samo z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom, edino kremo, ki prepreči zobni kamenspomoč-jo dodatka (Sulforicin-oleat po Dr. Bräun-lichu), ostanejo zobje vedno čisti in zdravi.
VCMDDO^
je po predlogu izvedencev sklenilo podeliti prvo nagrado načrtu, katerega so izdelali za projektirano stavbo arhitekti V. Glanz, St. Rohrman in Boris Kobe. Akcija za postavitev Poštnega doma živahno napreduje.
Železničarske zdravstvene ustanove. Prometno ministrstvo je potrdilo sklepe glavne skupščine železničarskega bolniškega sklada v Beogradu, po katerih se sme letos potrošiti iz rezervnega sklada znesek 6,000.000 dinarjev za zidavo sanatorija na področ* ju beograjske oblastne uprave. Za zidanje železničarskega sanatorija na Golniku se sme porabiti 3,000.000 Din, če se oblastni upravi bolniškega sklada v Ljubljani in Zagrebu sporazumeta. Za ustanovitev železničarskih zavetišč v Zagrebu in Beogradu se izplačata podpori po 150.000 Din.
Sprejemni izpit na tehnični fakulteti v Zagrebu. Svet tehnične fakultete zagrebškega vseučilišča je z ozirom na spremenjene učne načrte srednjih šol sklenil, da se sprejemni izpit iz
opisne geometrije in prostoročnega risanja na tehnični fakulteti odpravi. Zato se morejo vsi absolventi klasičnih in realnih gimnazij brez sprejemnega izpita vpisati kot redni slušatelji vseh oddelkov tehnične fakultete v Zagrebu.
Šolski pouk nezadostno razvite dece. Po odločbi prosvetnega ministrstva se ustanove posebni oddelki za nezadostno razvito in pohabljeno deco. V dravski banovini bodo taki oddelki na zavodu za slepe v Kočevju, na osnovnih šolah v Št. Vidu nad Ljubljano, na Viču, pri Devici Mariji v Polju, na Jesenicah in na pomožni šoli v Mariboru.
Oglaševanje zdravil po časopisih. Ministrstvo za socialno politiko in na* rodno zdravje je izdalo odlok, da je oglaševanje zdravil v dnevnikih prepovedano. Dovoljeno jc oglaševati zdravilne specialitete samo v znanstvenih in strokovnih časopisih, v dnevnikih pa le izjemoma ob epidemij ah.
Iz organizacij.
Uradniška mesnica v Novem mestu. Kakor čujemo nameravajo državni uslužbenci v Novem mestu otvoriti lastno mesnico, ki bi prodajala meso po znatno nižjih cenah, kot so zdaj pri raznih novomeških mesarjih.
Učiteljski orkester. V »Učiteljskem Tovarišu« je objavil g Fr. Ljubič poziv, naj bi učitelji, ki obvladajo razne glasbene instrumente, ustanovili po vzgledu učiteljskega pevskega zbora svoj učiteljski orkester. Vaje čla* nov bi se vršile po skupinah v dolo* čenih podeželskih centrih, v daljših razdobjih pa bi se člani sestajali v Ljubljani na skupnih vajah.' Predlagatelj ugotavlja, da pri podeželskih or*
kestrih po pretežni večini sodeluje učiteljstvo, ali pa jih celo vodi. Zato ni nemogoča izvedba tega načrta, ki bi značila važen kulturen čin osnovno* šolskega učiteljstva.
Poštarski bolniški sklad. Prometno ministrstvo proučuje vprašanje ustanovitve posebnega bolniškega sklada za državno poštno osebje. Sklad naj bi bil urejen po vzorcu železničarske bolniške blagajne. Vse poštne direkcije so že prejele na mišljenje in proučevanje osnutek pravilnika o poštarskem bolniškem skladu.
Natečaj za zgradbo Poštnega doma. Načelstvo zadruge »Poštni dom«
Izredni občni zbor. Okrožna skupina drž. nameščencev za okrožje Novo mesto, priredi zaradi razpisa kr. banske uprave v Ljubljani, z dne 18. sept. 1931., IL—18.636/1 v ponedeljek 2. novembra 1931. 1. ob 18. uri v razpravni dvorani št. 58., L nadstr., okrožnega sodišča izredni občni zbor z dnevnim redom:	Likvidacija dru-
štva na podlagi čl. 17. društvenih pravil.
Obleke kemično čisti, barva, plislra In Uka tovarna J O S. REICH.
Iz poštarske organizacije. V združenju p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije je prišlo med osrednjo upravo v Beogradu in banovinskimi sekcijami do nesoglasja. Postopanje centralne uprave je po mnenju sekcij nepravilno in proti predpisom začasnih statutov, ker je centralna uprava samo izvršilni organ organizacije, ki ima nalogo da izvršuje sklepe skupščine in glavne uprave. Posebno se protivijo sekcije sklepu beograjske uprave, naj bi se skupščina združenja vršila šele julija 1932., namesto že letos. Po sedanjih začasnih pravilih, ki veljajo sa-
zopern. Brez velikih zahtev in ljubezniv, hvaležen, dober in dvorljiv v nekakem sta* rejšem slogu. Prav tak, kakršen naj bo nad štirideset let star gospod napram svo* ji ženki, ki jih ima komaj dvajset. Tretji dan, odkar so se spoznali, je povabil mla* dega Welcomea k sebi na čaj: prav po domače bo, čisto sami med seboj bodo in malo pokramljali o tenisu in golfu, o golfu in tenisu in kdo neki bo novi boksarski prvak in o drugih stvareh, o katerih se pač kramlja. Lepo v treh, sami dobri pri* jatelji. Tako ob žuborečem samovarju ...
Mladi Peter Welcome je prišel v brez* hibnem popoldanskem oblačilu — obleke si je dajal delati pri najdražjem krojaču — v gumbnici smokinga je imel belo križan» temo, v rokah pa dragoceno zeleno orhi* dejo. Gospa Alreadyjeva je bila malce koketna. Samo kolikor je neobhodno po* trebno in spodobno. Prav posebno lepo se je oblekla in kar nič se ni zdela kot komaj poročena mlada zakonska žena, bolj ljubezniv deklič, ki je pravkar prišel iz zavoda. Njena resnična ali igrana prepro* stost, izraz začudenja, njeni ah! in oh! in aha!, vse to je bilo kar očarljivo, po* sebno še, kadar je pri tem dvignila obrvi in pogledala iz svojih široko razprtih ve* likih sinjih oči. Bila je najslajša lutka na
svetu in človek bi jo bil najrajši kar po* kusil narahlo stisniti, da bi vedel, če pravi »papa« in »mama«.
Gosta je dražest očarljive osebice osupnila. Preiskušeni ženski lovec je stal pred sladko zagonetko, pred dragocenim čudežem. Na žalost je moral izvedeti, da je hišni gospodar telefoniral, da ga nujni, neodložljivi posli zadržujejo v New Yorku dlje, nego je bil mislil; stotisočkrat prosi dragega gosta, naj mu oprosti, ker se bo malo zakasnil; pride pa na vsak način in zanesljivo in bo razen tega pripeljal seboj še dobrega prijatelja.
Kako je mladi gospod obžaloval, da ne bo mogel dlje uživati prijetne družbe hišnega gospodarja, toda potolažil se je razmeroma naglo in pila sta čaj v dveh. Peter Welcome se je sprva delal bojazlji* vega zmedenega — stara njegova zvijača — da bi zbudil zaupanje in zakril svojo iz* kušenost. Nato je postajal polagoma vse bolj ognjevit, vse bolj zgovoren — dokler ni čisto onemel; toda zato so mu pa sijale oči!... O, dečko je imenitno znal bliskati s svojimi velikimi, temnimi očmi. Pri no» benem ženskem bitju med dvajsetimi in šestdesetimi še niso odrekle.
Ko sta popila čaj, sta odšla v sobo za glasbo. Pokazala se je, da mlada gospa
z okusom igra klavir. Z izbrano nevsilji* vostjo je spremljala gosta, ki je bil tako ljubezniv, da je s svojim res izborno iz* šolanim baritonom zapel nekaj zamorskih pesmi. Nato je vzel v roke gosli, katere je prinesel seboj, dragoceno Stradivarijevo vijolino, in zaigral Beethownovo romanco v g. Nazadnje sta od klasične glasbe pre* šla k lahkotnejši, navila gramofon in ple* sala foxtrott in tango z dostojno in pri* kupno eleganco. Drug drugega sta na tihem silno občudovala, spregovorila pa nista več niti besedice. Mladi mož je bil seveda sijajen plesalec in je privijal plesalko na rahlo — oh, niti najmanj ne bi mogel nihče oporekati, saj se je morda zgodilo tudi čisto slučajno — vije jače in strastneje nase, in končno sta nekoliko utrujena od .plesa, omahnila v zatišje na blazine. Z ustnic mladega gospoda je privrelo kot ognjena reka žarečih besed: »Kako krasni ste, milostna, in kako Vas ljubim! Kaj bi s tem starim možem? Saj je čisto prija* zen in se prav dostojno obnaša, toda ven* dar to ni mož za Vas! Ločili se boste in jaz sam Vam ustvarim nalašč za Vas že na zemlji nebesa.«
Z ustnic mlade gospe pa ni morda prišla beseda vsaj najrahlejšega odpora, temveč slišati je bilo le: »Kar nadaljujte
— •le nadaljuj — tako rada vse to poslu* šam.«
In on: »Saj sem že vse povedal — čim boš ločena, te vzamem za ženo.« In to obljubo je potrdil z najbolj ognjevitim poljubom, kar jih je kedaj kdo dal v vseh Zjedinjenih državah, odkar so bile usta* novljene.
Seveda ne smemo zamolčati, da je bil sam pri sebi trdno prepričan, da zaljub* Ijeni stari soprog nikdar ne dovoli v loči* tev in da je njegova obljuba, katero je bil dal že poročeni ženski, le teoretična posebnost.
Kar se tega tiče, se je seveda teme» Ijito vračunal. Zakaj soprog in gosp.d Prentico sta na njen dogovorjeni znak vstopila in mladem paru živahno in prav od srca čestitala k zaroki, ki se je pravkar izvršila. Razen tega in za vsako s lo je bil fonografski sprejemni aparat, ki je bil skrit pod palmo, že zabeleži- ljubavno izpoved na svoj valjček. Torej ni preosta* jalo nič drugega več kot blagoslov. Florida Prentice, ki ni bila nikoli žena ravnate* Ijeva, je-dobila izvoljenca, ravnatelj svojo nagrado, mladi gospod pa tasta, o kate* rem je sam Ford dejal, da je zopern dedec. Česar na vse zadnje tudi ne kaže zaniče» vati.
Stran 4.
»NAS G L A S«
Štev. 29.
mo 6 mesecev, to je do 21. decembra 1931., se mora v tem času sklicati skupščina, ki naj sprejme nova pravila.
Izredna skupščina poštarske organizacije. Ker je centralna uprava Združenja p. t. t. uslužbencev, izključila iz organizacije predsednika dravske sekcije, g. Josipa Čampo, je sklicana za dan 25. oktobra v hotelu Unionu v Ljubljani ob 12. uri izredna skupščina ljubljanske sekcije. Iz poziva posnemamo, da je uprava dravske sekcije UPU podala ostavko zaradi nevzdržnih razmer v organizaciji in zaradi postopanja centralne uprave nap ram nji. Oklic poziva članstvo, naj s številno udeležbo »dokaže voljo in zahtevo po ureditvi razmer v udruženju v duhu enakopravnosti, poštenosti, zakonitosti in legalnega udejstvovanja ter svobodnega izražanja vseh edinic in celokupnega članstva organizacije«.
Likvidacija bosanske uradniške or* ganizacije. Dne 10. septembra se je vršil v Sarajevu izredni občni zbor »Saveza drž. namještenika za Bosnu i Hercegovinu«. Predsedoval je direktor Milan Čuković, navzoči so pa bili odposlanci vseh sekcij Saveza. V smislu določb uradn. zakona je bila sklenjena likvidacija ih je bil soglasno sprejet sklep, da Se vse premično in nepremič* no premoženje Saveza izroči sarajevski Kreditni zadrugi drž. službenika pod pogojem, da mora zadruga premoženje vrniti, če bi se v teku treh let iznova ustanovila ali obnovila ta ali slična uradniška organizacija. Razen tega mora zadruga dopustiti, da še nadalje državni uradniki in upokojenci, ki pridejo z dežele po poslih v Sarajevo, pod dosedanjimi pogoji stanujejo v Uradniškem domu, ki je last likvidiranega Saveza. Zoper te sklepe je »Društvo državnih penzionera i
penzionerki« v Sarajevu protestiralo in objavilo svoj protest v lastnem glasilu in v drugih listih. Utemeljuje ga pa s tem, da so glasovali na likvb dacijski skupščini večinoma taki člani, ki niso plačevali članarine, dočim je Društvo penzionera točno plačevalo prispevke. Vsi predlogi upokojencev, naj bi se Savezov dom izročil upokojencem, oziroma njihovemu društvu, ki bi v njem ustanovilo zavetišče za onemogle upokojence, so bili zavrnjeni. Zato je Društvo penzionera vložilo pritožbo na pristojno oblastvo. — Žalostno je, da moramo vedno iznova v vseh stanovskih listih brati o razprtijah in neslogi med drž. uslužbenci. Zdi se pa, da so v ozadju teh sporov in nesoglasij večinoma le čisto osebni, nestvarni razlogi. Da je zato sleherno uspešno delovanje v korist celokupnosti otežkočeno, če ne že čisto onemogočeno, ni čuda.
Zborovanje šumarskega združenja.
V nedeljo, dne 11. oktobra se je pričela v Skoplju jubilejna glavna skupščina Jugoslovenskega šumarskega združenja. Članom je bila dovoljena četrtinska vožnja po železnici.
Uradništvo po svetu.
Znižanje prejemkov angleških učiteljev. Po načrtu angleške vlade, ki hoče znižati izdatke v državnem proračunu, je posebno prizadeto učiteljstvo na Angleškem. Nad 53.000 učiteljev bo po tem projektu prejemalo komaj 8 funtov šterlingov plače na mesec (približno 2100 Din), kar je za angleške razmere skrajno nizka plača. Zato poročajo listi o protestnih zborovanjih učiteljstva v Londonu in drugih krajih.
Znižanje prejemkov grških državnih uradnikov. Grška vlada je odločila, da v olajšanje uravnovešenja državnega proračuna zniža vsem državnim uslužbencem celokupne prejemke za 6%.
Znižanje pokojnin na Nemškem.
Da zmanjša državne izdatke, namerava nemška državna vlada znižati vsem državnim upokojencem pokojnine za 5%, tako da bi po tem načrtu znašale v bodoče polne pokojnine 75% zadnje aktivne plače. Doslej je dosegla polna pokojnina namreč 80% poslednjih službenih prejemkov v aktivni službi. Znižali se bodo tudi prejemki vdov in sirot. Prav posebno občutno bodo pa znižali visoke pokojnine, ki prese-gaja znesek 1000 mark na mesec. Vse povedano pa le velja za nemške državne uslužbence, ne pa za nameščence poedinih pokrajin, bivših kraljevin, kneževin itd.
Znižanje plač nemškim pomorščakom. Zveza nemških parobrodnih društev je sklenila, da zniža svojim uslužbencem prejemke za 25 do 50%. Zanimivo pa je, da dostavlja Agencija Avala, po kateri povzemamo to vest, naslednje: »Dosedanje plače so bile namreč horendne«.
Varčevanje na Pruskem. Pruska vlada je izdala obsežne odredbe, da se znižajo materijalni in osebni državni izdatki. Tako upa v tekočem proračunskem letu doseči prihranek do 200 milijonov mark. Uradniških plač zaenkrat ne bodo znižali, pač pa se kesneje uredi nanovo ves plačni sistem. Ustavi se pa za dve leti sleherno napredovanje in sprejemanje novih državnih uslužbencev.
Španska ustava in državni name* ščenci. Ustavodajna skupščina španske republike je sprejela člen 4L nove
ustave, po katerem je državnim nameščencem dovoljeno ustanavljanje poklicnih organizacij. Istim je s tem členom tudi priznana pravica do pritožbe na upravna sodišča zoper odredbe uradnih predstojnikov.
Nove knjige.
»Zdravje«. Vsebina 8.—9. številke za avgust—september: Večna resnica o opojnih pijačah. Higijena šolskega otroka. Starejši postajamo. Preiskava o zločinstvih muhe. Andrej Šavli. No* va pota za gradnjo vodovodov. Josip Skalar. Progresivna paraliza. Dr. Fr. Gosti. Žalostne a resnične slike iz zdravniškega življenja. Dr. Fr. Gosti. Mrzla kopel. Nasveti za kopanje. Sveža in konservirana jajca. Inž. M. Ahačič. Zakaj pa tako slabo izgledate? Slike. Pripoveduje Milan Vrtačnik. Glasnik higijenskih ustanov v Dravski banovini. Uredil dr. Karl Petrič. Drobiž. — Urednik dr. Ivo Pirc. List izhaja vsakega petnajstega v mesecu. Uprava: Ljubljana, Zaloška cesta 2. Zanimivi in poučni zdravstveni mesečnik vsem drž. uslužbencem toplo priporočamo.
Zdravstveni drobiž.
Kljub temu, da število rojstev v kulturnih državah stalno pada, je šte* vilo rojstev dvojčkov v zadnjih petih letih naraslo za 75 odstotkov. Tudi trojčkov je zmeraj več, in v Italiji so bili leta 1927. v treh slučajih rojeni tudi četvorčki.
Najnevarnejši v zraku je kreme» njakov prah, ki tvori tudi bistveni del granitnega prahu. Premogovni prah je za pljuča dosti manj škodljiv kot gra* nitni prah.	(Iz »Zdravja«.)
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. —-- Raznovrstno rudninsko vodo.
L. Mikuš
Lilijana, Mestni trn IS
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
PLES!	KONCERT!
Kavarna in restavracija ZVEZDA
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG.
ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA!
V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. * Poleti krasen vrt, pozimrmoderna vinska klet. * DNEVNO PRIREDITEV PLESA. Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. Prvovrstna postrežba.
Se priporočata FRAN lil ROZI KRAPES.
DVORANA!	IGRALNE SOBE!
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
—
Priporoča se modna trgovina
T. EGER j
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2
Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v naj večji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
. (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi ====
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
C. J. HAMANN
Uubllana
Vam nudi najsolldnejSI vir nakupa perila, opreme nevest In novorofenikov» perja, modnih potrebščin - Predtlskarlja modernih ročnih deU
Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.