H/fclA-'
KUP/C
BOLNIKI
POSVET SLOVENSKIH SINDIKATOV
O NALOGAH PO UVELJAVITVI GOSPODARSKE REFORME
KDOR 80 DELAL BOLJE, ORA DOBITI VEČ
Minuli teden je bil v Ljubljani posvet Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo s predsedniki občinskih sindikalnih svetov in republiških odborov o namenih in ciljih novih gospodarskih ukrepov ter o nalogah sindikalnih organizacij pri njihovem uveljavljanju. Udeleženci posveta so v razpraci oblikovali svoja stališča predvsem do treh vprašanj, ki jih bodo morale delovne skupnosti takoj začeti resno obravnavati: do vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki je tesno povezano z življenjsko ravnijo delovnih ljudi, do vprašanja premeščanja zaposlenih na druga delovna mesta oziroma v druge gospodarske organizacije in panoge, ki ga terjajo spremenjene razmere gospodarjenja, ter do problema premajhne učinkovitosti organov javne uprave in poslovnih služb v gospodarskih organizacijah, ki preveč bremeni gospodarstvo in odpira možnost in nujnost, da selektivno zmanjšamo razvejenost državne in poslovne administracije.
UČINEK BO SEEEKTIVEN
Razprava je poudarila izreden, daljnosežen pomen gospodarske reforme, saj se z njo bi-
stveno krepi materialna baza delovnih organizacij, kar bo nedvomno pospešilo intenziviranje gospodarjenja, omogočilo v

REZERVE NISO LE PRI STROJIH
Spričo ukrepov gospodarske forme, ukrepov, ki dosledno priznavajo samo intenzivno, smotrno in rentabilno gospodarjenje, se vedno znova srečujemo prav v tem času z vprašanjem, kje so še notranje rezerve v našem gospo-■ darstvu. A če se zdaj še vedno predvsem vprašujemo po notranjih rezervah, jih bomo že jutri zagotovo prisiljeni iskati.
Mnenja o notranjih rezervah v našem gospodarstvu pa so kaj različna. Od tega, da nekateri menijo, da jih ni, čeprav za to nimajo prav nobenih prepričljivih dokazov, do tega, da jih nekateri iščejo tam, kjer pravzaprav to sploh niso notranje rezerve) temveč nespametno rezanje sredstev v lastno škodo. Pogosto tudi slišimo mnenja, da so, notranje rezerve samo v gospodarskih organizacijah, samo v proizvodnji, predvsem pri strojih.
Bržčas je res, da glavne naloge v iskanju notranjih rezerv čakajo predvsem gospodarske organizacije, da bo možno zagotoviti intenzivnejši porast produktivnosti dela, višjo stopnjo ekonomičnosti in rentabilnosti v poslovanju predvsem z bolj intenzivnim delom, z izboljšavami v proizvodnih in poslovnih procesih. Vendar pa nekateri podatki izpričujejo, da bo možno in tudi potrebno doseči bolj smotrno obračanje dinarja tudi v nekaterih drugih elementih gospodarjenja. Tako so se na primer v minulem letu povečale dnevnice, pavšali in potni stroški v naši republiki kar za 47 odstotkov, reklamni stroški so porasli za 32 odstotkov, nič manj očiten ni porast stroškov za reprezentanco in izrednih stroškov v poslovanju gospodarskih organizacij.
Toda poglejmo si še nekatere absolutne številke — ne sicer do dinarja natančne — pa zavoljo tega nič manj zgovorne. Tako o našem gospodarjenju z ustvarjenimi sredstvi govore naslednji podatki: samo administrativni izdatki socialnega zavarovanja v naši republiki so dosegli minulo leto 3,4 milijarde dinarjev. Javna uprava nas stane — upoštevajoč samo osebne dohodke in ne vse druge stroške — 16,5 milijarde. Komentar k številkam pa je lahko kaj kratek: mar res potrebujemo tolikšno administracijo, mar res ne bi mogla biti za kako milijardo cenejša, pri tem pa vsaj toliko kot doslej, če ne še bolj učinkovita?
Ze prej smo omenili porast nekaterih stroškov v gospodarskih organizacijah, zato jih tokrat poglejmo v absolutnih zneskih: dnevnice, pavšali, potni stroški so dosegli v minulem letu 5 milijard in 600 milijonov dinarjev, reklama dobri 2 milijardi 780 milijonov, stroški reprezentance' so se približali polovici milijarde; medtem ko so izredni stroški — sem sodijo predvsem penali za zamude, stroški tožb in podobno — dosegli skoraj že 11,5 milijarde.
Eno z drugim, pravzaprav milijarda z milijardo, pa se le nabere precejšnja vsota! Vsota, ki se pogosto pocedi kot pesek med prsti, za katerim pa ostane po navadi le bore malo sledov. In če bi tudi v tem primeru hoteli pripisati komentar, bi bržčas dobil naslednjo vsebino: tudi te stroške bi kazalo temeljito pretresti in tudi s temi dinarji začeti smotrneje gospodariti. i	S. B.
Četrtek, 5. rcvgusta 1365
Št. 31, leto XXII
večji meri kot doslej ostvarja-nje načela delitve po delu v gospodarstvu in v drugih dejavnostih ter dalo nove možnosti razvoju socialističnega samoupravljanja. Večje pristojnosti pa pomenijo tudi večje dolžnosti. Zato se z gospodarsko reformo bistveno povečuje odgovornost delovnih kolektivov za bolj uravnovešen gospodarski razvoj, predvsem pa za veliko bolj ekonomično in rentabilno gospodarjenje z ustvarjenimi sredstvi. Gospodarska reforma bo učinkovala tako, da bodo na boljšem tisti, ki bodo hitreje povečevali produktivnost dela, kar pomeni, da bo učinkovala tudi selektivno. Prizadela bo tiste posameznike, gospodarske organizacije in panoge pa tudi delovne kolektive drugih dejavnosti, katerih produktivnost oziroma uspešnost dela bo zaostajala v primerjavi s produktivnostjo in uspešnostjo dela sposobnejših. Zato se je treba odreči iluziji, da vpeljuje gospodarska reforma takšen sistem gospodarjenja, ki bo omogočil tudi tržno priznayanje nizko produktivnega dela kot družbeno pbtrebnega. Tiste delovne skupnosti, katerih produktivnost dela je doslej zaostajala za povprečno produktivnostjo dela v gospodarski panogi ali drugi
(Nadaljevanje na 2. strani)
ISKALCI NAFTE
■ipšiia
FOTO: M. ŠPAROVEC
Obvestilo
bralcem
Delavske
enotnosti
Gospodarska reforma in pred dnevi sprejeti gospodarski instrumenti so vnesli nekaj bistvenih novosti v ves naš ekonomski in družbeni mehanizem. Ena izmed teh značilnosti je tudi ta, da je vzpostavljen v vrsti dejavnosti veliko realnejši odnos med stroški poslovanja in proizvodnje ter prodajnimi cenami. S tem pa so ti kolektivi in te dejavnosti dobili veliko realnejše osnove za smotrno in ekonomično gospodarjenje.	(
Ta ukrep sega tudi na področje tiska. Dosedanje subvencije, ki so jih dobivali posamezni listi, so ukinjene. Namesto tega naj bi se cene časopisom in periodiki približale ali pa povsem izenačile z dejanskimi stroški. Sicer pa s tem ne povemo ničesar novega, saj so o prehodu na višje cene pisali že vsi časopisi.	N
Tako je tudi uredništvo našega lista z današnjo številko Delavske enotnosti spremenilo ceno za izvod in se vsaj nekoliko približalo ekonomski ceni in dejanskim stroškom. Ko pravimo približalo, potem imamo v mislih to, da kljub povečani ceni na 50 dinarjev za izvod le-ta še vedno ni ekonomska, saj dejanski stroški za posamezen izvod ob sedanji nakladi presegajo 70 dinarjev. Tako bo poslej četrtletna naročnina Delavske enotnosti 650 dinarjev, polletna 1309 in letna 2600 dinarjev. Potemtakem vendarle ne gre za kdo ve kako velik izdatek in smo prepričani, da bodo naši 'bralci z razumevanjem sprejeli nujnost povišanja cene.
Uredništvo
I
Brez počitniškega zatišja
Medobčinsko financiranje šolstva na področja celjske regije @ Tema aktualnih razgovorov kljub počitnicam v šolskih in kulturnih prostorih
Nekje sem čitala, da so občine celjske regije po dvakratnem posvetu v aprilu in juniju že našle dogovor in ključ za medobčinsko financiranje omenjenih šolskih in kulturnih zavodov. Dokaj optimistična informacija je pobudila mojo radovednost. Namreč, kakšen je ta ključ, kako trdni so ti dogovori, kakšna je bila razprava o vsebinskih vprašanjih dejavnosti teh zavodov, kvalitete, usmerjenosti, pbsega in lociranja te dejavnosti.
NORMALEN OBSEG DELA
ZA NORMALNO PLAČILO Razumljivo je, da so bili prav Celjani doslej dvakrat ini-ciatorji medobčinskega posveta o tem, kako bi uredili sofinanciranje nekaterih dejavnosti s področja družbenih služb. Doslej so največ razpravljali o šolstvu II. stopnje, o Celjskem tedniku, o Ljudskem gledališču. Udeležba predsednikov občinskih skupščin je bila doslej pri teh razgovorih domala popolna. Žal pa sem v Celju pogosto slišala mnenje oziroma izraženo bojazen, da »je pač lažje na-
Vroči meseci niso prinesli šolnikom in kulturnikom tradicionalnega počitniškega zatišja. Gledališčniki so v juliju neštetokrat prižgali reflektorje na prizorišču celjskega gradu (za vaje in zares), kjer si je v enem tednu ogledalo Novačannvega »Hermana Celjskega« kar 12.000 ljudi. V juliju je Likovni salon še vedno razstavljal olja in grafike Iveta Šubica. Šolske mladine seveda ni, toda tu so turisti, za katere je prav tako treba poskrbeti. Obiskovalci Mestne knjižnice so v teh dneh pogosteje na Savinji kot v knjižnici morda. Toda knjižnica ta čas skrbi za čtivo turistov v Rogaški, Dobrni in drugih turističnih krajih. In tako naprej. In tako naprej, vse do šol, katerih razredi so zdaj prazni in vroči, a še bolj »vroče« je bilo v Celju pred dobrim mesecem, ko so na šolah 11. stopnje sprejemali nove učence, saj je šolskega prostora premalo za cca 500 otrok in je selekcija (na osnovi testov) bila toliko občutnejša in občutljivejša. In ker Celjani niso samo proizvajalci in upravljavci, temveč tudi starši otrok, je velik vprašaj ostal nad njimi tudi v naslednjem počitniškem mesecu. Kam z nekaj sto otroki?
Pravega počitniškega zatišja pa ni še zaradi nečesa drugega. To drugo — tako bo gotovo pomislil vsakdo — je gotovo gospodarska reforma in vse tisto, kar bo z njo »doletelo« tudi družbene službe. S tem v zvezi so resda že v juliju bila povsod prisotna predvidevanja o omejitvah proračunske potrošnje. Toda še mnogo poprej so se Celjani lotili drugega vprašanja: medobčinskega financiranja šolstva II. stopnje in nekaterih kulturnih zavodov (ter zavodov z drugih dejavnostnih področij), ki pokrivajo interese in potrebe širšega območja celjske regije. Po ukinitvi celjskega okraja se je namreč z vso resnostjo zastavil pred Občinsko skupščino Celje in nekatere delovne kolektive zavodov problem nadaljnjega financiranja dejavnosti, programov in uslug teh zavodov. Obstaja mnenje, da je zlasti dinamika reševanja problemov sofinanciranja drugostopenjskega šolstva po ukinitvi okraja dokaj upadla. Da pa so po ukinitvi okraja tudi vse kulturne institucije ostale Celju, je tudi res, v mnogih ostalih občinah pa bolj ali manj razširjeno prepričanje, da do teh zavodov razen Celja drugi tudi nimajo kakršnihkoli obveznosti.
čelno se strinjati in pristati, kot konkretno izpolnjevati svoje obveznosti«. Kot dokaz za to so mi navajali primei? s področja sofinanciranja drugostopenjskega šolstva, kjer je bilo julija
še za cca 40 % dolžnikoy oziroma neplačanih obveznosti s strani nekaterih občin. In*še to: v juliju bi moralo priti do ponovnega, mnogo konkretnejšega medobčinskega razgovora v
Žalcu (vsakokratni sklicatelj posveta naj bi se menjal!), do česar pa, kot mi je znano, še ni prišlo.
(Nadaljevanje na 7. strani) j

7 dni tj sindikatih
POMENEK pred zasedanjem delavskega sveta
FOTO: M. ŠPAROVEC
POSVET SLOVENSKIH SINDIKATOV O NALOGAH PO UVELJAVITVI GOSPODARSKE REFORME
Mor bo delal bolje, mora več dobiti
s
i
s
.s
I
•s
•S,
1
s
1
•t5
.5
rt
S
a
Čas administrativnih posegov je minii
Ko
tedna
je ob koncu minulega dvigovali osebnih dohodkov av-zasedal razširjeni ple- tomatično in brez vsakršnih
analiz o perspektivah nadaljnjega gospodarjenja. Realnost povišanja osebnih dohodkov in s tem trajen porast tudi življenjske ravni proizvajalcev je po mnenju članov sindikata samo v tem, da višje dohodke pogoji višja produktivnost dela, boljša ekonomičnost in rentabilnost poslovanja delovnih organizacij. Zato je treba v delovnih otgahizacijah- predvsem novi gospodarski instru- poiskati vse tiste možnosti, ki bodo zagotovile boljše rezultate v gospodarjenju. Pri tem so se člani plenuma zavzeli za to, da npj bi sedanja povišanja osebhih dohodkov zaradi porasta cen pomenila samo akontacijo, dokončno pa naj bi jih v delovnih organizacijah obračunali šele kasneje, ko bodo ukrepi za boljše gospodarjenje že dali svoje učinka
num Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, je bila pravzaprav celotna razprava usmerjena v oblikovanje skupnih stališč za družbeno aktivnost Sindikalnih organizacij v času uresničevanja reforme gospodarskega sistema. In ne le da so člani sindikata v načelu izrekli svoje polno soglasje reformnim prizadevanjem, doslednosti, s katero
mentr krepe materialno bazo delavske samouprave, poudarili so tudi, da so prav s to reformo ustvarjeni temelji zares intenzivnega gospodarjenja, gospodarjenja, kjer postajajo merila uspehov kolektivov in posameznikov produktivnost dela, smotrnost gospodarjenja, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja.
Hkrati pa je jazprava članov plenuma razkrila tudi vrsto Člani plenuma republiškega pomanjkljivosti, lahko bi rekli, odbora sindikata delavcev in-zaviralnih momentov, ki pre- dustrije in rudarstva pa so od-prečujejo v delovnih organiza- ločno zavrnili težnje, ki jih za-cijah hitrejšo preusmeritev v govarjajo v nekaterih kolekti-
(Nadaljevanje s 1. strani)
dejavnosti, imajo torej v spremenjenih razmerah gospodarjenja eno samo pot, po kateri se lahko rešijo ekonomskega pritiska trga: temeljito morajo proučiti dosedanjo delitev dohodka in osebnih dohodkov ter oblikovati delitev tako, da bo nenehno spodbujala vse zaposlene za boljše gospodarjenje. Gospodarska reforma je delovnim skupnostim omogočila le startno osnovo za boljše gospodarjenje, njihov sedanji in perspektivni položaj pa je odslej predvsem v njihovih rokah.
Zato bi delovne skupnosti ne smele odlašati z analizo svojega mesta in vloge v našem gospodarskem in družbenem življenju in svojih možnosti za nadaljnji razvoj: Delovne skupnosti naj bi ugotovile, s kakšnimi ukrepi se da bolje gospodariti in kako je mogoče več prigospodariti, na osnovi teh ugotovitev pa sisteme delitve dohodka in ošebnih dohodkov oblikovale tako, da bi bili čim tesneje povezani z rezultati gospodarjenja. Zelo škodljivo bi torej bilo, če bi delovne skupnosti ločeno povečevale sredstva za osebne dohodke in osebne dohodke, ločeno pa izboljševale sistem in odnose v delitvi. Zavedati se je treba, da je v novih razmerah gospodarjenja upravičeno samo takšno povečevanje osebnih dohodkov, ki bo temeljilo na večji produktivnosti dela, na boljšem gospodarjenju. Zato je, razumljivo, škodljivo vsakršno', linearno zviševanje osebnih dohodkov, ki bi vsakemu zagotavljalo povečanje osebnega dohodka v enakem odstotku, ne glede na njegov delovni uspeh. Če se hočejo delovne skupnosti izogniti takšnemu linearnemu povečevanju osebnih dohodkov, morajo še pred prilagajanjem osebnih dohodkov spremenjenim življenjskim stroškom, torej takoj, temeljito proučiti svoj novi položaj, dohodek, poslovne stroške, organizacijo deia, svoja spoznanja pa redno in sproti vpisovati v samoupravne akte, statute in pravilnike, katerih določila so dolžne po uzakonitvi sprememb teh aktov dosledno spoštovati. Če bodo v delovni skupnosti hoteli povečati strokovnost svojega dela in s tem delež visokokvalificiranega dela v proizvodih in uslugah, ki z njimi nastopajo na trgu, bodo morali še posebno skrb posvetiti oblikovanju delitvenih sistemov za nagrajevanje strokovnjakov in za zaposlene v režiji, saj so prav za merjenje del visokokvalificiranih delavcev v delovnih skupnostih poiskali doslej najmanj meril, čeprav lahko delo Strokovnjakov odločilno vpliva na poslovne uspehe delovne skupnosti in se ga zato še kako splača dobro nagraditi.
AKONTACIJE — ZAČASEN UKREP
Na oshovi tako začrtanih nalog delovnih skupnosti v zvezi Z delitvijo dohodka je mogoče zaključiti — to so zaključili tudi na posvetu sindikatov — da se spremembe in učinki, ki jih bo povzročila gospodarska reforma na področju osebnih dohodkov in standarda časovno ne bodo ujemali, saj sedanjih sistemov delitve dohodkov v de-
lovnih skupnostih ne bo mogoče čez noč prilagoditi spremenjenim razmeram gospodarjenja. Življenjski stroški se bodo, pa naj jih računamo po takšnih ali drugačnih statističnih metodah, za nekatere kategorije zaposlenih v prehodnem obdobju do polnega učinkovanja gospodarske reforme- povečali, to pa pomeni, da bi bilo treba takoj z različnimi začasnimi ukrepi v delitvi, na primer z izplačili akontacij na račun povečanih osebnih dohodkov, preprgčiti, da bi prišlo do začasnega poslabšanja življenjske ravni delavcev in do negativnih posledic, ki bi se nujno odražale v gibanju produktivnosti dela in v notranjih odnosih. Zelo resno moramo računati s tem, da je tudi višina osebnih dohodkov faktor spodbudnosti za večjo produktivnost dela. Zato bi izplačil akontacij na račun povečanih osebnih dohodkov zaradi povečanih življenjskih stroškov, ki so jih v nekaterih gospodarskih organizacijah že izplačali in jih bodo še izplačevali, dokler ne bodo temeljito proučili delitvenih razmerjih, ne smeli pavšalno oceniti kot »linearna« povečevanja osebnih dohodkov. Ta povečanja naj bodo res samo začasna — ukrep prehodnega značaja — nujen zaradi naglega splošnega povišanja cen. Če bi dobile akontacije obliko stalnega dodatka k dosedanjim osebnim dohodkom, če bi se torej osebni dohodki vsem delavcem v praksi res linearno povečali, ne glede na doseženo raven osebnih dohodkov v odnosu na raven produktivnosti dela, bi to ne nasprotovalo samo prizadevanjem za uveljavitev načela delitve po delu v praksi, marveč samemu bistvu gospodarske reforme, ki je v tem, naj produktivnejši dobi več. Ali, kakor je v razpravi Zvezne skupščine in na posvetovanju rekel Roman Albreht: »Nadaljnje povečanje osebnih dohodkov, ki že sedaj niso kriti z ustreznimi učinki dela, bi pomenilo skleniti nove kompromise z nizko produktivnostjo dela in slabim gospodarjenjem. Gospodarske in družbene posledice takšnih kompromisov so znane: delitev osebnih dohodkov začne izgubljati svojo intenzivno moč in se konča v zagati nestimulativne uravnilovke. Na teh materialnih osnovah se samoupravljanje ne more razviti v gibalno silo uspešnega gospodarjenja, nasprotno, ustvarja ugodna tla za birokratizem vseh vrst in oblik. Zato je treba... že z začasnimi odločitvami o delitvi spodbuditi interes za boljše izkoriščanje sredstev, za odkrivanje neaktivira-nih rezerv v delovni sili itd.«
ZA LENUHA NE BO KRUHA
Na posvetovanju so sindikati oblikovali svoj odnos tudi do premeščanja zaposlenih med delovnimi mesti v istih gospodarskih organizacijah ali med gospodarskimi organizacijami in panogami, ki ga bo terjalo strukturno usklajevanje gospodarstva. Bojazen, da bi utegnilo uveljavljanje reforme povzročiti množično odpuščanje zaposlenih, se je izkazala kot neutemeljena, saj so zavodi za zaposlovanje registrirali lani, ko smo čutili pomanjkanje delovne sile, 7776 brezposelnih, letos v maju, ko je bilo odpustov
največ, pa 8931. Ob teh podatkih je treba tudi reči, da gospodarstvu še vedno primanjkuje desettisoče visokokvalificiranih delavcev ter da se prav zaradi pomanjkanja usposobljenih delavcev za nekatere »deficitarne« dejavnosti nekatere gospodarske panoge niso mogle polno razviti (družbene službe, storitve, obrt). Če torej govorimo o odpustih, potem teče beseda predvsem o usmerjanju toka zaposlovanja ali o ekonomsko bolj smotrnem in utemeljenem razmeščanju zaposlenih v gospodarstvu in v drugih dejavnostih, ki naj obrodi večje gospodarske rezultate, kot smo jih dosegali doslej, v obdobju ekstenzivnega zaposlovanje in gospodarjenja. Ekonomiziranje z delom postaja čedalje večja ekonomska in družbena potreba, orientacija na višji standard zahteva boljšo porazdelitev delavcev z namenom, da bi delovne skupnosti in celotno gospodarstvo dosegali večje gospodarske in poslovne uspehe. Le polna zaposlenost slehernega zaposlenega, kar pomeni tudi, da bodo morali tisti, ki jim ni do resnega dela in ne dosegajo povprečnih delovnih uspehov, končno le zapustiti gospodarske organizacije, lahko poveča poslovno . uspešnost gospodarskih organizacij in jih s tem usposobi za vključitev v mednarodno delitev dela in za sklepanje poslovnih odnosov na mednarodnem trgu.
Na posvetovanju so se tudi resno zavzeli za boljšo organizacijo dela v organih javne uprave. Z gospodarskimi ukrepi se bo predvidena proračunska poraba sredstev teh organov znižala na 91,7 "/o, kar pomeni, da bo materialni pritisk za izboljšanje dela v teh službah močan, napak pa bi bilo, če bi ne bil tudi selektiven, predvsem ,za tiste službe, ki postajajo nepotrebne in odveč ob prenosu
sredstev in skrbi za razširjeno reprodukcijo v gospodarstvo. Zato so na posvetovanju priporočili, naj delovne skupnosti teh služb temeljito proučijo organizacijo in učinke svojega deia ter jo, s pomočjo družbeno teritorialnih skupnosti, kolikor je mogoče, racionirajo in posodobijo.
Vsebino posvetovanja je po vsem tem torej mogoče strniti v tole osnovno ugotovitev: nova gospodarska reforma ni eden izmed ukrepov, kakršnih smo bili doslej vajeni, marveč je korenit, »kirurški poseg« v naše gospodarsko življenje. Prizanašala ne bo nikomur, v mnogo večji meri kot doslej pa bo nagradila sposobnejše. Zveza med uveljavitvijo gospodarske reforme in našim napredkom je zelo tesna, zato si lahko pomagamo do boljšega življenja le s tem, da pomagamo gospodarsko reformo uresničiti zavestno in disciplinirano.
VINKO BLATNIK
3
"3
0
1
Ž
I
9
.s
l/i
rt
»o
.15
3
•S
s
nove pogoje gospodarjenja. Tako je že zdaj očitno, da številne gospodarske organizacije sploh niso bile pripravljene na reformo, da marsikje niso niti verjeli v njeno doslednost in popolnost. Tako so v marsikaterem kolektivu sicer razpravljali o nujnosti prehoda na intenzivno gospodarjenje, pri tem pa se tešili z upanjem, da bo šlo še kar naprej po poti ekstenzivnega gospodarjenja. Tu ne more biti naključje, da v marsikaterem kolektivu še zdaj ne vedo, kaj zanje pomeni reforma in v kakšnih razmerah so se sploh znašli z uveljavitvijo novih instrumentov.
Spričo tega tudi ni čudno, da so v nekaterih kolektivih že naslednjega dne, ko je bil znan odstotek porasta življenjskih stroškov, v enakem ali
vih, namreč, naj bi sprejeli nekak družbeni dogovor o minimalnih in maksimalnih osebnih dohodkih na enakih ali sorodnih delovnih mestih. S tem naj bi si po mnenju zagovornikov te teze zagotovili pravičnejše osebne dohodke. Vendar so pristavili sindikati, da je to le pravičnost v narekovajih, pravičnost, ki dopušča, i da nekdo veliko več dela in veliko bolje gospodari, osebne dob Ike pa bi naj imel take,; kot drugi, slabši delavci. Razen tega pa so sindikati tudi ■ poudarili, da bi tak dogovor pomenil samo rtovo administrativno vmešavanje v povsem suverene pristojnosti slehernega kolektiva in nekaj povsem nasprotnega načelu dohodka, ki ga gospodarska reforma uve-liavija v naših ekonomskih in družbenih odnosih. Nasprotno,
ponekod v višjem odstotku	,
dvignili osebne dohodke. Člani člani plenuma so^se zavzeli^za plenuma so ob tem sicer pod-
prli stališča zvezne skupščine, naj bi reforma ne prizadela življenjske ravni, vendar pa so hkrati pripomnili, da naj bi v delovnih ^organizacijah ne
priporočilo zvezne skupščine, da naj bi v delovnih kolektivih čimprej izpopolnili svoje delitvene sisteme in dosledno uveljavili delitev po delu.
S. B. j
Predstavljamo vam A Predstavljamo vam
MILAN POGAČNIK
jTOVI UREDNIK DELAVSKE ENOTNOSTI
Tajništvo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo je na eni izmed svojih sej razrešilo dolžnosti glavnega in odgovornega urednika tovariša Vinka Trinkausa ter na njegovo mesto imenovalo dosedanjega glavnega urednika Tedenske tribune in podpredsednika Društva novinarjev Slovenije tovariša Milana Pogačnika.
Tovariš Milan Pogačnik je bil rojen v aprilu 1922. leta na ■ Jesenicah. Je diplomiran jurist. V narodnoosvobodilni vojni je aktivno sodeloval od leta 1941. dalje. V povojnih letih se je
tovariš Milan Pogačnik posvetil novinarstvu: v letih 1947 do 1951 je bil novinar agencije Tanjug, od 1952. leta do 1954. leta je bil zaposlen v uredništvu Radia Jugoslavija, nato pa je prevzel dolžnost šefa beograjskega dopisništva Slovenskega poročevalca oziroma Dela. Do imenovanja za glavnega in odgovornega urednika Delavske enotnosti je bil tov. Pogačnik tri leta glavni urednik Tedenske tribune.
Tako dosedanjemu uredniku Delavske enotnosti kot novemu želimo na novih delovnih mestih veliko uspeha.

RAZMIŠLJANJE NA TEMO:
Življenjski stroški in osebni dohodki
V pogojih gospodarske reforme bo nujno prišlo do stabilizacije cen na višji ravni. S tem so seveda mišljene tudi cene proizvodov, ki neposredno zadevajo potrošnika. Že iz dosedanjih informacij v dnevnem tisku si lahko približno predstavljamo, kolikšno bo povečanje cen osnovnih življenjskih artiklov, stanarin, komunalnih storitev, električne energije, kurjave itd. Kot znano, je predvideno povečanje življenjskih stroškov za približno 24 “/o, verjetno pa bo za nekaj odstotkov višje.
Vptašanjey je, kako v gospodarskih organizacijah ustrezno povečati osebne dohodke delavcem, da bi jih podražitve ne prizadele preveč. Znano je, da se družba ne bo več vmešavala z administrativnimi ukrepi v delitev osebhih dohodkov, ampak bo delitev ustvarjenih sredstev popolna pristojnost določene delovne skupnosti. Oglejmo si na kratko, v kakšnem položaju se bo ta delovna skupnost znašla v pogojih gospodarske reforme. V proizvodnji se ji bodo sicer res povečali stroški za energijo, domače in uvozne surovine oziroma reprodukcijski material, transportni stroški itd., vendar pa bo občutna kompenzacija teh povečanih stroškov v zmanjšanju družbenih obveznosti. Znano je, da je z valutno reformo prenehala potreba po izvoznih premijah in sredstvih za regrese in subvencije. Zaradi odprave omenjenih administrativnih posegov na področje gospodarstva, je odpadla tudi potreba po virih teh sredstev. Prav zato so odpravljeni prispevek iz dohodka, zmanjšale so se carine in obresti na poslovni sklad, ki so predstavljati doslej glavne vire sredstev za premije, regrese in subvencije. Poleg navedenih družbenih dajatev se je znižala tudi stopnja prispevka
iz osebnih dohodkov od 17 na 10,5 "U oziroma 12,5 olo, zmanjšal se je tudi prispevek za socialno zavarovanje itd. Posebno ugodno olajšavo pa pomeni za nekatere gospodarske organizacije tudi prenos prometnega davka iz proizvodnje v potrošnjo. Če temu dodamo še povečanje cen in s tem ustvarjenega bruto produkta v večini gospodarskih organizacij in to vse primerjamo s povečanimi stroški proizvodnje in poslovanja vidimo, da se na splošno eni in drugi pogoji izenačijo in da bo možno v teh sredstvih najti tudi del sredstev za kompenzacijo povečanih življenjskih stroškov, to je za povečanje osebnih dohodkov. Iluzorno pa je pričakovati, da bodo odstopljena sredstva zadostovala v celoti za omenjeno kompenzacijo. Potrebni bodo radikalni ukrepi v gospodarski’ organizaciji sami. Večji zaslužek bo vezan samo na večjo produktivnost — večja produktivnost pa bo posledica aktiviranja rezerv v gospodarski organizaciji.
Marsikdo bo menil, da smo na notranje rezerve že prevečkrat apelirali, saj smo jih skušali aktivirati že v obdobju nestabilnega gospodarstva, prehoda na skrajšani delovni čas itd. Res je, da* so bili v tem storjeni že prvi koraki, res pa je tudi, da notranje rezerve še vedno so in še dokaj velike. Jasno pa je, da je pravilna tudi trditev tistih, ki pravijo, da notranjih rezerv ni več. Ni jih več na sedanji primitivni stopnji ekstenzivnega izkoriščanja kapacitet, neizdelane — stihijne organizacije, ekstenzivnega dela na splošno itd. In še en faktor je — pomanjkljivo nagrajevanje tako neposrednih proizvajalcev, še bolj pa administrativno-tehničnega kadra in strokovnjakov v gospodarski organizaciji. To je povzročilo, da je proizvodnja obremenjena s slabim strokovnim administra-tivno-tehničnim kadrom po eni strani ter da je po drugi strani strokovni kader tudi slabo izkoriščen. Menimo pa, da je z gospodarsko reformo končano obdobje relativno nizkih osebnih dohodkov, ki so povzročali hipertrofijo administracije v podjetjih. P novem obdobju se predvideva hitrejše naraščanje realnih osebnih dohodkov in s tem vedno večja obremenitev proizvodnje z režijskimi stroški uprave. Prav zato je potrebno v gospodarskih organizacijah storiti radikalne ukrepe za zmanjšanje tega kadra. Res je zajemanje potrebnih podatkov družbenih služb zelo togo, obširno in dokaj birokratsko, vendar pa je tudi res, da so gospodanke or-
Iz naše družbe
internati drugostopenjskih Solarjev
SEDEM ODPRTIH VRAT
! V
Dijaški dom »Anice Černejeve« v Ljubljani. Radovedno se oziram, v kateri izmed puščobnih, po dvorišču raztresenih stavb, je uprava internata. Nešteto vrat in hodnikov jni pravi, da bo iskanje težko. In vse je pogreznjeno v poletno spanje, ki je tembolj žalostno, kolikor bolj živo si lahko predstavljam, da v tem turobnem okolju preživi dve tretjini koledarskega leta več kot 300 mladih deklet iz vse Slovenije. Dvajset let Dijaški dom Anice Černejeve ni me-njal svojega zunanjega obličja. Kaj se skriva za kamnitimi stenami? In, ali je ta Dom bistveno drugačen od večine naših internatov?
Upravnik Dijaškega doma Anice Černejeve Andrej Korenčan, se me je močno razveselil: »Čeprav so dijaški domovi v Sloveniji v tako žalostnem stanju, o njih prav malo razpravljamo, dnevni časopisi pa skoraj ničesar ne poročajo o njih. Se največ prostora jim je posvetila ,Mladina’, pa kaj, ko segajo po njdj pretežno samo mladinci.« Nato mi je mrzlično podal kopico statističnih podatkov o naših domovih ter referate in zapisnike iz ustanovitvene seje Skupnosti dijaških domov in domov mladine v poklicnem izobraževanju, ki je bila februarja letos. Po naključju preberem stavek, ki ga je tedaj izrekel eden izmed članov Republiškega sindikalnega sveta delavcev družbenih dejavnosti: »Ne trdim, da se problematika vzgojno izobraževalnih ustanov v zadnjem času ni reševala, a reševala so se tista vprašanja, ki so se najbolj postavljala v ospredje in ki so se zdela najnujnejša, to je vprašanje šolstva, domovi pa so, zaostali in jim nismo posvečali toliko pozornosti, kot bi jim jo morali.« Toda, ko pričnem sistematično prebirati stran za stranjo, pridem do prepričanja, da stavek ni popoln. Reči namreč moramo, da smo na domove v bistvu sploh pozabili, zakaj vse, kar smo storili zanje, je le kapljica v morje v primeri s tem. kar bi morali, mogli in bi bili dolžni ukreniti.
Pred petnajstimi leti smo imeli v Sloveniji 1X2 domov z 11.764 gojenci, pred desetimi leti 107 domov z 12.116 gojenci, 1963 pa le še 77 domov z 9703 gojenci, katerih število je za krajše obdobje Upadlo zavoljo povečane oskrbovalnine, koj nato pa je pričelo spet naraščati vse do danes. Vzporedno s tem naraščanjem pa so se krčile kapacitete internatov. Vprašanje na odgovor, kako so lahko domovi vsemu navkljub nudili domovanje tolikim mladincem, je seveda preprosto: na račun zdravstvene zaščite, organizacije vzgojnega dela, družabnega življenja, interesnih dejavnosti in dobrega počutja gojencev. Podkrepimo še odgovor s pbdatki iz Ljubljane, kjer so internati dijaške mladine in mladine v poklicnem izobraževanju sprejeli v minulem šolskem letu 380 učencev več, kot bi jih dejansko zmogli, in še odklonili 700 pro^ /silcev. Tako je prišlo na enega gojenca od 0.28 do 0.83 kvadratnega metra prostora v učilnicah, v treh domovih pa učilnic sploh niso imeli in so se mladi učili kar v šolskih razredih, če so pač bili ravno prosti. Le v devetih internatih v Ljubljani so pogoji za pripravo pouka kolikor toliko urejeni. Čeprav nimamo podobnih podatkov za vse domove v slovenskih krajih in mestih, pa v povprečju velja, da je pretežna večina internatov ,še na slabšem od teh v republiški prestolnici.
Tovariš Korenčan mi je želel s primerom Dijaškega doma Anice Černejeve prikazati, kako so videti statistike in kako se odraža naša pomanjkljiva družbena skrb za domove v neposrednem življenju. »Poglejte,« je pričel, »domovi, ki že stojijo desetletja, že lep čas sem ne dobivajo nobenih sredstev za1 adaptacijo, opremo pa tudi za najbolj nujna popravila ne. Eden izmed domov v Ljubljani je prejel zadnjo dotacijo pred VII. kongresom ZKJ, da si je olepšal fasado ob prometni cesti. Notranjost je ostala neiz-premenjena. Večji del zgradb našega doma, saj ste videli, kako smo razdrobljeni po hišah, je starih nad 200 let. Od ustanovitve DAČA pa do kohca letošnjega šolskega leta, je spala polovica gojenk na 173 cm dolgih posteljah. Za normalne postelje se nikoli ni našel dinar. Pa to še ni vse. V eni izmed zgradb morajo dekleta po petindvajsetmetrskem odprtem hodniku do sanitarij in umivalnic. 2e, dolgo vemo, da so take življenjske okoliščine neprimerne in škodljive, predvsem za žensko mladino. Zato smo že nemalokrat prosili, da bi nam dom obnovili, toda vselej so nas zavrnili z razlago, da ga ne kaže adaptirati, ker je urbanistični načrt predvidel, da ga bo treba porušiti. Potem smo predlagali, naj bi se v naše prostore naselili fantje, dekleta pa bi dali kam drugam. Dom Ivana Cankarja v soseščini je na primer lepo urejen.«
Morala sem prekiniti upravnikovo pripoved, zakaj nekje sem slišala, da Dom Anice Černejeve že gradijo.
»Kje pa! Poleg nas resda rasteta dva nova internata, pa ne za nas. Okrajna skupščina, naš nekdanji ustanovitelj, nam je lani ustno priporočala, naj zaprosimo za lokacijo na našem dvorišču, toda prostor naj si samo rezerviramo, žakaj denarja ni niti za načrte. Letos smo do-
Razveljavljena trditev
V teh dneh se je hrup okrog vajencev in njihovih nagrad nekoliko polegel. V Skupščini so ponovno razpravljali o spornem 147. členu Zakona o delovnih razmerjih in sprejeli bolj realno izhodišče za oblikovanje vajenske nagrade. S tem pa ni rečeno, da smo z vajenci opravili, da lahko zaenkrat odložimo številna nerešena vprašanja, ob katerih smo se pred nedavnim še zgražali.
Med zapiski o problematiki vajencev je ostal zapis z obiska v kranjski »Puškami«, ki se po vsebini močno razlikuje od drugih in ga je. prav zato vredno , zapisati. Povedal mi je veliko več, kako naj obravnavamo vprašanje vajencev, kot mi je mogel to dopovedati ves ducat vodilnih uslužbencev v drugih delovnih kolektivih.
Kolektiv v »Puškami« je majhen, saj šteje samo 121 zaposlenih. Hkrati pa so puškarji povedali, da je med' njimi kar dobra polovica nekvalificiranih delavcev. Bilo bi jih še veliko več, če ne bi‘na hitro priučili za različne delovne operacije delavcev brez kvalifikacij.
O tem mi je direktor »Pu-škarne« takole povedal: »Nekvalificirane delavce nameravamo tudi v bodoče priučevati. Možnosti za kvalifikacijo moramo dati vsakemu proizvajalcu. Vendar je naš vzporedni cilj izšolati čim -več mladih ljudi v poklicnih šolah. Doslej na razpisana učna mesta nismo uspeli dobiti dovolj vajencev. Zato upamo, da bo prav letošnja splošna stiska za učna mesta za nas ugodnejša. Priznati moram, da smo se prav zato, da bi mladi rajši prihajali
ganlzacije, ki so uvedle sistem nagrajevanja za te delavce, dosegle zavidljive uspehe.
Se pomembnejše pa je nagrajevanje strokovnih delavcev. Republiški svet sindikatov je že pred časom opozarjal na ta pereči Problem in skušal aktivirati sindikalne podružnice v gospodarskih organizacijah. Uspeh ni bil ravno velik. Premalo gospodarskih organizacij se je zavedalo pomembnosti tega problema. Tiste gospodarske organizacije, ki so tedaj pristopile k izdelavi sistema nagrajevanja za strokovne delavce, bodo dosti laže prebrodile kritično prehodno obdobje. Nagrajevanje strokovnjakov namreč ni samo sebi namen, ampak pomeni posredno tudi iskanje novih smeri v Proizvodnji in poslovanju, izboljšanju organizacije in metodologije dela, boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet itd. Zavedati se je treba, da ni nikjer čarobne palice, Ut bi lahko čez noč izboljšala Položaj podjetja — ta čarobna palica so ljudje, ki so za svoje delo usposobljeni. Seveda pa morajo biti ti ljudje pod določenim vplivom, da dajo vse od sebe. Ta vpliv pa je poleg drugega tudi nagrajevanje po delu. Samo s takim nagrajevanjem po delu vseh delavcev, posebno pa še strokovnjakov v proizvodnji in poslovanju, ki bo dovolj stimulativno, bo možno aktivirati notranje rezerve v gospodarski organizaciji, za katere mnogi danes trdijo, da jih ni več in da so samo še fraza.
Nekatere gospodarske organizacije pa še do sedaj niso v celoti dojele pomena reforme. To je razvidno iz njihovih kalkulacij, ki M izdelujejo povsem statično, ne da bi upoštevale tudi dinamične faktorje, kateri lahko v največji meri omogočijo konsolidacijo stanja v njih samih in s tem seveda tudi kompenzacijo osebnih dohodkov. Značilno je, da nekatera podjetja ne morejo iz svoje kože m še nadalje skušajo izsiliti povišanja cen svojih proizvodov ne glede na to, kaj bo jutri, ko se bodo razmere ustalile in bo morda Povpraševanje po blagu, ki ga proizvajajo, zmanjšano. Njihova rnentaliteta jim ne dopušča, da bi dojeli dejstvo, da jim reforma sicer prepušča širok manevrski prostor za zboljšanje organizacije Proizvodnje poslovanja ter delitev ustvarjenih sredstev na eni stra-pi, na drugi pa rigorozno nastopa proti primitivizmu in nizki produktivnosti.	MARJAN ZUPAN
k nam, potrudili, in jim zagotovili boljše učne in materialne pogoje. Za praktično delo smo jim morali zagotoviti vsaj tako strokovnost, kot so je deležni učenci v industrijskih šolah. S tem namenom smo tudi zaposlili učitelja za praktični pouk. Stroje, ki smo jih nadomestili z novimi, smo pa postavili v učno delavnico. Če se vajenec uči, denimo, za strugarja, mora vendar znati s strojem ravnati.«
Med pomenkom / se nama je pridružil tehnični vodja. Na mizo je položil različne kovinske izdelke. Pogled se mi je vprašujoče ustavil na njih. »Te so izdelki naših vajencev,« je pojasnil. »Večinoma so to deli naših izdelkov. Pri nas vključujemo vajence v proizvodnjo že na koncu prvega letnika. Potem ko predelamo z njimi šolski program, izberemo takšne izdelke, ki terjajo iste faze dela, kot so se jih naučili najprej na šolskih modelih. S tem želimo čim bolj približati šolsko prakso praksi v proizvodnji. Hkrati pa ugotavljamo, da izdelujejo proizvodne elemente dosti raje kot šolske primerke. V takem delu vidijo praktično vrednost. Zadnjič sem jih zalotil, kako so z zadovoljstvom ogledovali neki finalni izdelek in se pri tem hvalili, kaj je kateri izdelal.«
»Morda veste, koliko vas veljajo vajenci, kolikšno vrednost pa s svojim delom ustvarijo?«, sem ~ povprašala.
»Računamo na štiri milijone stroškov. Tistd, kar pa bodo ustvarili, pa bo vredno osem do deset milijonov.«
»Se vam zdi torej višina nagrade, kot jo predvideva novi zakon, previsoka?«
»Mi smo že doslej nagrajevali vajence više, kot jim je sodilo po zakonu. Pri nas imamo priučene delavce enakih let kot so vajenci, zaslužijo pa za. tri vajenske nagrade. In če upoštevamo, da delajo vajenci v tretjem letniku tako kvalitetno, kot kvalificirani delavci, le da jih še lovi čas — potem se mi zdi višina nagrade upravičena. Nisem pa za to, da bi dobivali vsi enake nagrade. Mi smo jim že doslej prisojali nagrade po učnčm in praktičnem uspehu.«
I. VRHOVCAK
bili 36 milijonov odškodnine, ko so nam porušili neke zastarele zgradbe, prav tako na dvorišču.
S temi milijoni smo končno kupili postelje, del opreme in zdaj adaptiramo najbolj slabe prostore. Vendar v prihodnje ne bomo ostali brez problemov. Naš dom ima sedem vhodov in toliko vratarjev si seveda ne moremo privoščiti. Redno se nam dogaja, da vdirajo v dekliške spalnice v nočnih urah objestni mladeniči, celo pijanci, kličemo postajo Ljudske milice ... Nekaj časa smo dekleta, ki spe v spalnicah ob odprtem hodniku, zaklepali v sobe, kar je spet, nevarno zavoljo morebitnega požara ali nujne zdravniške pomoči. Potem smo d&jali ključ gojenkam in se je ta ali ona podala na nočni izlet.«
Številke govorijo, da so oskrbovalnine v domovih za dijaško mladino in za mladino v poklicnem izobraževanju v Sloveniji, malodane izenačene, ne glede na razliko delovnih in življenjskih pogojev v posameznih internatih. Stroški za bivanje In prehrano gojencev so znašali v minulem šolskem letu v povprečju 15.800 dinarjev mesečno, kar še zdaleč ni ekonomska cena. In če pomislimo, da dobiva pretežna večina internatov izmed občinskih skladov za finansiranje šol druge stopnje le sredstva za vzgojno in zdravstveno osebje, potem je podoba finančnih težav, ki vleče za sabo seveda veliko drugih, popolna. Praktično in teoretično je treba torej iz oskrbovalnine gojencev vzdrževati administracijo, tehnično osebje, popravljati stavbe, obnavljati opremo. Domov pa, kot na primer Dom Anice Černejeve, kjer bi lahko vsaj vsakih deset let prodali kako neuporabno stavbo in kupili za ta denar postelje in podobne reči, pri nas gotovo ni niti deset od vseh 76, kolikor smo jih imeli do konca letošnje šolske sezone.
, Tako si v internatih pač pomagajo kot vedo in znajo in zanimivo je, da so na boljšem spet dobro opremljeni in primerni internati. Ti namreč po vzgledu podobnih ustanov v svetu, oddajajo v poletnih mesecih sobe in se tako laže pretolčejo skozi šolsko sezono.
»V Domu Anice Černejeve,« je pripovedoval tovariš Korenčan, »seveda ne moremo oddajati sob, oziroma jih nihče noče najeti. Doslej so plačevale naše gojenke 16.000 dinarjev mesečno, vendar smo že za jesen predvideli povišanje za tisočak. Kaj bo zdaj...«
Spet ga moram prekiniti, čeprav nisem našla popolnih podatkov, koliko gojencev v naših domovih prejema štipendije (štipendij nad 14.000 din je le majhen odstotek), je vendarle očito, da mnogi starši že zdaj ne zmorejo, ali le skrajno težko, plačevanja oskrbovalnine za svoje otroke.
»Pri nas dobiva tretjina gojenk štipendijo. So pa internati, na primer Dom pomorske šole v Piranu, kjer nima štipendije noben izmed dijakov. Kako bo z oskrbovalnino zdaj, po novih gospodarskih ukrepih, ne vem, vendar kot kaže, ne bo pod
20.000	dinarjev mesečno. Sicer dvomim, če se bo število gojenk bistveno zmanjšalo, saj se bo podražil tudi prevoz. Kljub temu pa se moramo pripraviti na vrsto novih težav.«
ALA PEČE
o
o
a
O
■
O
A
O
A
0
■
a
1
A
■
3
O
A
O
■
3
O
A
O
■
P
O
A
O
■
3
S
u
o
0
n
!l
1
O
O
■
o
O
mnogih delovnih organizacijah so šele te dni staknili glave in začeli razmišljati, kako bi se izkopali iz gospodarskih težav. V težnji po racionalnejšem gospodarjenju pa so začeli, spričo pritiska gospodarske reforme, varčevati pri vzgoji kadrov, torej tam, kjer bi najmanj pričakovali.
Iz delovnih kolektivov prihajajo namreč vesti, da znižujejo sredstva za štipendije in izobraževanje. Ponekod celo razveljavljajo pogodbe s štipendisti, posebno s tistimi, ki so tik pred diplomo in bi se v naslednjih mesecih zaposlili. Se bolj pa se otresajo vajencev, preklicujejo učna mesta in če bi mogli, bi celo razveljavili učne pogodbe, ne le zavoljo višjih nagrad, »ampak v imenu gospodarske reforme in racionalnega zaposlovanja.«
Ob takšnem ravnanju delovnih organizacij smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Kako naj storimo pomembne gospodarske premike, ki jih nalaga gospodarska 'reforma, brez visoko usposobljenih kadrov, ki jih povsod primanjkuje, ker smo že doslej na tem področju zelo malo storili. V mnogih delovnih kolektivih so vodstva že doslej zapirala vrata diplomantom visokih šol v očitni bojazni za lasten položaj, ki mu mnogokje niso več kos. Zato se ne more niti čuditi, če se po pisarnah gnetejo ljudje brez potrebne šolske izobrazbe, če je v nekaterih delovnih kolektivih vsak četrti zaposlen v pisarni, če opravljajo strokovne službe »strokovnjaki« z nezadostno strokovno izobrazbo in če je v proizvodnji zaposlenih polovica nekvalificiranih delavcev.
Varčevanje v narekovajih
Nekateri^ podatki ljubljanskega Zavoda za zaposlovanje na primer izpričujejo, kakšne potrebe po kadrih so terjale delovne organizacije v minulem letu in s kakšnimi kadri, po stopnji strokovnosti, so potrebam zadostili. Med 16.688 prijavljenimi bi potrebovali:
— z višjo in visoko šolo	2081 delavcev
— s srednjo šolo	1745 delavcev
— s poklicno ošlo	4742 delavcev
— priučenih	3356 delavcev
— nekvalificiranih	4704 delavcev
Zanimivo pa je, s kakšno	kvalifikacijsko stopnjo so
:ebe zadostili. Zaposlili so:	
— z visoko in višjo šolo	„	774 delavcev
— s srednjo šolo	1694 delavcev
— s poklicno šolo	4857 delavcev
— priučenih	962 delavcev
— nekvalificiranih	11969 delavcev
Navzkrižje med potrebami in dejansko zasedbo delovnih mest je očitno. Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da so v delovnih organizacijah zaposlovali kadre z nižjo strokovno izobrazbo na delovna mesta, ki zahteva vsaj za eno stopnjo strokovnosti višjo izobrazbo in da je naša proizvodnja močno oslonjena na nekvalificirane delavce.
Pogosto v delovnih organizacijah jadikujejo, da ne morejo dobiti na razpise ljudi, ki bi po strokovnosti ustrezali razpisnim pogojem; strokovnjaki se navadno držijo svojih podjetij. Edino, kar je še mogoče zaposliti, tako pravijo, so nekvalificirani delavci. V tem je sicer nekaj resnice. Vendar nam visoko število nekvalificiranih delavcev odkriva tudi drugo resnico, in sicer, da so razne institucije doslej premalo skrbele ža poklicno usmerjanje mladih in da so v delovnih organizacijah doslej premalo pomagali nekvalificiranim delavcem, da bi prišli do polkvalifikapij in kvalifikacij. Mnogokje so tistim, ki so se sami odločili za nadaljnje izobraževanje, celo otežkočali izredno šolanje^ v splošno izobraževalnih in strokovnih šolah. Tako terej^ ni nič čudnega, če se na zavode za zaposlovanje obrača tolikšno Število nekvalificiranih delavcev. Pri tem velja poudariti, da je med njimi največ takih, ki imajo večletno delovno dobo in torej ne iščejo zaposlitve prvič.
Da bo pogodba o kadrovanju in zaposlovanju popolnejša, poglejmo zadnje podatke ljubljanskega Zavoda za zaposlovanje o staležu brezposelnih. V evidenco brezposelnih so vpisani diplomirani inženirji vseh strok, pravniki, profesorji, znanstveni raziskovalec in drugi fakultetni izobraženci. S srednjo strokovno izobrazbo so vpisani tehniki vseh strok, knjigovodje, računovodje itd. S polno srednješolsko izobrazbo je vpisanih kar 141 oseb. Med prijavljenimi je tudi 87 kvalificiranih delavcev vseh poklicev z dokončano poklicno šolo. In končno je 172 nekvalificiranih delavcev; všteti so tudi invalidi. Pri pregledovanju podatkov o poklicih brezposelnih in njihovi izobrazbi, pa zbode v oči 28 »uslužbencev«, ki so vpisani v seznam s poklicem uslužbenec, v rubriki šolska izobrazba piše osemletka, pod priznano strokovnostjo pa, nižja strokovna izobrazba.
Malce težko je uskladiti osnovno šolo in nižjo strokovno kvalifikacijo. Verjetno si stopnje strokovnosti niso določili »uslužbenci« sami, ampak so jim jo v prejšnjih zaposlitvah prisodile kadrovske in druge službe. Da ne bo zmote, pri teh ljudeh ni vpisana, ob osnovni šoli, nobena druga oblika dodatnega izobraževanja.
Težko bi v enem samem prispevku našteli vse momente, ki so v minulih letih vplivali na kadrovanje in izobraževanje — po toči je tudi prepozno zvoniti! Zato se je tembolj potrebno zdaj odločneje postaviti po robu vsakim poskusom delovnih oiganizacij, da: bi s takšno politiko kadrovanja in zaposlovanja nadaljevali. Ce se zavedamo, da je potrebno v prihodnosti storiti temeljite spremembe v vodenju proizvodnje in poslovanja, potem bodo morali manj sposobni odstopiti svoja delovna mesta bolj sposobnim, da bomo lahko to storili Na to velja še posebej opomniti vodilne ljudi v podjetjih, ki še' vedno vplivajo na kadrovanje in vsiljujejo rešitve, ki menijo, da jim trenutno najbolj ustrezajo. Neodgovorno in nemoralno pa je da s svojim vplivanjem zavajajo samoupravne organe in celoten kolektiv v rešitve, ki jih bodo v prihodnje drago plačevali.
I. VRHOVCAK
Disciplina na delovnem mestu in prizadevanje vsakega proizvajalca posebej odločno vplivata na proizvodne uspehe in izpolnjevanje planskih nalog v delovni enoti in celotnem podjetju. Po proizvodnih uspehih pa praviloma merimo tudi osebne dohodke. Ce bi to vedeli vsi proizvajal-
ci v oddelkih stiskalnice, va-rilnice in galvanike i v »Tomosu«, bi bržčas brez izjeme prišli na delo tisto nedeljo, ko naj bi opravili zaostala dela, da bi lahko montažni trak nemoteno tekel. Prišlo pa jih je od 73 le 46.
Proizvodnega plana seveda niso izpolnili, zato so bili prikrajšani za del osebnih dohodkov.
V kuverti bi bil pa zaslužek še manjši, če ne bi tistih 46 delavcev prislužilo nekaj stotakov tistim, ki so uživali nedeljski počitek.
Svet stroškovne enote ploče-vinarne je sicer sklenil, da se delavcem, ki niso prišli na delo odbije pri ocenjevanju po posebnih kriterijih 10 točk.
To je že kazen?!... Vehdar je vprašanje, za koga je večja; ali za tiste, ki so doma počivali in so sicer ob nekaj stotakov, ali za one, ki so delali in bodo tudi ob del zaslužka, ker niso zmogli izpolniti planskih nalog. Vprašanje pa je tudi, do kdaj bodo tisti, ki si prizadevajo, popuščali onim, ki jim uspehe zmanjšujejo.
I. V,
¥
sa modrost gospodarskega napredka je v tejle preprosti resnici: S CIM MANJŠO PORABO FIZIČNIH IN UM-. SKIH SIL USTVARITI CIM VEČ. Zgodovina razvoja človeške družbe dokazuje, da se delež človekove fizične delovne sile v uporabnih in menjalnih vrednostih, to je izdelkih, ki jih človek zamenjuje na trgu, nenehno, zmanjšuje, povečuje pa se v njih delež človekovega strokovnega in splošnega znanja. Objektivne ekonomske zakonitosti so neiz-
Gospo-
darska
nepisme-
nost
prasne: kdor hoče bolje živeti, mora imeti čas in sredstva za dobro življenje, čas in sredstva pa bo imel, če bo v čim krajšem času proizvedel kar največ izdelkov in jih seveda zamenjal z drugimi proizvajalci po optimalno ugodni ceni. KDOR PA HOČE VELIKO PROIZVESTI. MORA VELIKO ZNATI! Tržne zakonitosti razkrijejo splošno in strokovno neznanje takoj, ko jim dovolimo odkrito besedo. To trpko resnico smo Jugoslovani spoznali skoraj vsakič, ko smo se z neregresirano ceno svojih izdelkov poskusili poslovno uveljaviti na tujem trgu. Doslej smo izvozne neuspehe zlahka preboleli, saj smo jih plačevali »iz skupnega kotla«, pa še nestrokovnemu delu naših izvoznikov ni nihče gledal pod prste, samo da so devize prihajale čez mejo. Cim več deviz/ 'smo apelirali, premalo pa smo proučevali, koliko nas * stanejo devize s področja čvrstih valut zaradi skupnega plačevanja naše strokovne in poslovne nesposobnosti. Zaradi izravnavanja visoko produktivnega in nizko produktivnega dela v naših državnih, republiških in občinskih mejah, ki je bilo potrebno, če smo hoteli izvoziti ves pester spekter različnih izdelkov našega gospodarstva, je utrpela naša skupnost že toliko škode, da jo bomo težko kdaj natanko izračunali.
Tudi delitev po delu, kakršno smo doslej poznali, ni mogla bistveno vplivati na povečanje strokovne usposobljenosti zaposlenih in s tem na povečanje deleža umskega in strokovnega dela v izdelkih, ker je bila zaradi nestimulativnih razponov med najnižjimi in najvišjirhi osebnimi dohodki večkrat določena administrativno in zaradi tarifnega karakterja več kot nespodbudna za izobraževanje. Zato tudi je podoba izobrazbe in strokovne usposobljenosti pri Slovencih, ki mislimo, da smo izobražen narod, vse.prej kot razveseljiva. Podatki povedo, da od skupnega števila aktivnih prebivalcev naše republike kar 56,2 nima popolne osemletke, da je v rudarstvu in industriji zaposlenih 54 c/o takih, da je v republiški upravi od nekaj več kot tisoč zaposlenih več kot 20 °/d ljudi z nižjo strokovno izobrazbo, da je v občinskih upravah od skoraj 6,000 zaposlenih 72 % ljudi s takšno izobrazbo itd.. Ud. Nič čudnega torej, da sc deleža strokovnega dela v izdelkih naše industrije, ki jih ponujamo na svetovnem trgu, ne da primerjati z deležem strokovnega dela v izdelkih konkurenčnih industrij in da zato na mednarodnem trgu tudi ne moremo sklepati poslovnih odnosov s tujimi državami kot enakopravni partnerji. Dokler bo visoko kvalificirano in strokovno delo v primerjavi z nekvalificiranim relativno tako nizko plačano kot je zdaj, s tem pa vredno in cenjeno, dokler ga bomo le administrativno merili, se delež strokovnega dela v izdelkih ne bo povečal, povečala pa se tudi ne bo konkurenčna sposobnost naših izdelkov na svetovnem trgu. Zato je bojevanje za linearno povečanje osebnih dohodkov, ki so ga sprožili prvi učinki gospodarske reforme, češ, življenjska raven se je vsem zmanjšala, zato naj dobimo vsi več, Škodljivo za uresničenje samega bistva reforme: KDOR BOLJE DELA IN VEČ NAREDI, MORA DOBITI VEC.
Z reformo je prišel tudi čas, da si povemo resnico: NE TEPE NAS REFORMA, AMPAK GOSPODARSKA NEPISMENOST.
Reformatorji j
npi
1;
ZA REKREACIJ O MED ODMOltCM JE POSKRBLJENO
FOTO; M. ŠPAROVEC
OB ODPUŠČANJU ZAPOSLENIH V KOPRSKEM PODJETJU IPLAS
Je taka politika pravilna?
lovno mesto je potrebno in katero ne, delamo iste napake. Komisija, ki je ugotovila, da je devet delovnih mest preveč, je predlagala delavskemu svetu, da bi spet odprli dve novi delovni
Na občinskem sindikalnem svetu v Kopru sem zvedel naslednje:
»V mnogih delovnih organizacijah v koprski občini so se lotili odpuščanja zaposlenih le formalno in zgolj zaradi trenutnih okoliščin, ki so nastale v tem ali onem podjetju. V tovarni Stil so na primer odpustili osemintrideset	/e še dodala tovarišica
delavcev. Nekaj od teh jih je našlo delo v drugih gospodarskih organizacijah, nekaj delavcev pa je odšlo na delo v tujino. Problem odvisnih delavcev so tu rešili dokaj zadovoljivo. Mnogo teže pa je pri odpuščanju zaposlenih v tovarni plastičnih mas IPLAS v Kopru. Toda problem ni
Rožičeva.
Vse, kar sem zvedel, nedvomno daje vtis, da je organizacija dela v podjetju IPLAS prejkone »deveta briga«. In samo ob slabi organizaciji dela se
v tem, da delavci, ki bodo morali zapustiti IPLAS, ne bodo jf0^ks°0 na^p^mer vdlPLASUPaza-
VINKO BLATNIK
našli dela drugje, marveč cev...«
Na osnovi te informacije sem obiskal podjetje IPLAS, da bi se podrobneje seznanil z omenjenim problemom. Na občinskem sindikalnem svetu v Kopru pa so me še opozorili, češ da nameravajo iz IPLASA odpustiti tudi sti-okovnjake in celo take, ki jih bodo čez pol leta ali leto dni spet potrebcrvali.
V CEM JE PROBLEM?
Zakaj je v podjetju liPLAS prišlo do odpuščanja zaposlenih s takoimenovanih režijskih delovnih mest? Predvsem zato, ker se je obrat v Podgradu pred nedavnim na osnovi referenduma odcepil od matičnega podjetja. In zavoljo tega, ker se je po odcepitvi obseg proizvodnje v matičnem podjetju občutno zmanjšal, službe pa se niso vzporedno s tem nič skrčile. Nastal je problem, kaj s prevelikim številom režijcev. Obseg proizvodnje koprskega obrata pa tudi ne prenese tolikšnega števila zaposlenih v upravno-tehničnem vodstvu podjetja, kot sta ga prej »vzdrževala« oba obrata. Povsem je razumljivo, da so z odcepitvijo podgrajskega obrata v matičnem podjetju ukinili tudi nekatera režijska delovna mesta. O tem mi je referent za kadre TONČKA ROŽIČ povedala naslednje:
»Se preden se je obrat iz Podgrada odcepil od matičnega podjetja, smo tako v podgrajskem, kot v koprskem obratu podjetja IPLAS naredili interni razpis za vodilna mesta bodočih dveh samostojnih podjetij in hkrati omogočili phosto izbiro vodilnim uslužbencem in strokovnjakom, za katero od novo nastalih podjetij se bodo odločili. Razen redkih izjem, so vsi vodilni uslužbenci in strokovnjaki ostali v koprskem podjetju. Tolikšno število režijcev pa je bilo za obseg proizvodnje koprskega obrata odločno preveliko. In zategadelj sfno takoj ob odcepitvi ukinili tudi šest režijskih delovnih mest. Ljudi pa, ki so delali na ukinjenih delovnih mestih, smo v glavnem prekvalificirali, ali pa so se zaposlili drugje.«
Toda problemov z ukinitvijo šestih delovnih mest v IPLASU še niso rešili. Predsednik sindikalne podružnice v podjetju tovariš BORIS SČUKOVT o tem meni tole:
»Napako smo naredili v tem, dfe že takoj pri odcepitvi podgrajskega obrata nismo izdelali dovolj natančne analize, koliko ljudi potrebujemo v upravi in
v strukturi odpuščenih delav-
strokovnih službah podjetja v Kopru. Vedeli smo, da moramo nekaj ljudi odpustiti, toda nismo si bili popolnoma na jasnem, katero delovno mesto je odveč in koga naj odpustimo. Ne vem, če so bili vsi odpusti pri odcepitvi ekonomsko utemeljeni...«
Zaradi tega, ker v podjetju IPLAS že ob odcepitvi niso razčistili, kdo je v upravno-tehnič-nem vodstvu podjetja preveč, so -se te dni spet znašli pred dejstvom, da morajo zmanjšati število zaposlenih, ker obseg proizvodnje ne zmore tolikšnega števila režijcev. Delavski svet podjetja je zato že na julijski seji letos imenoval posebno komisijo, ki naj bi pripravila predlog, katera delovna mesta so v upravno-tehničnem vodstvu podjetja še odveč in koga je treba odpustiti. Komisija je delo opravila in prišla do zaključka, da je treba ukiniti devet delovnih mest in odpustiti prav toliko ljudi, med njimi tudi dva strokovnjaka v razvojnem laboratoriju, tri v proizvodno tehničnem sektorju itd.
KOGA ODPUSTITI?
Pri tem, koga je treba iz podjetja odpustiti, pa se je zataknilo. Večina članov kolektiva IPLAS je bila za to, da zapustijo podjetje kar tisti ljudje, ki so doslej delali na ukinjenih delovnih mestih, drugi pa so menili, da je treba ta problem rešiti bolj preudarno in videti, kdo je najslabši in bi naj nato ta zapustil podjetje, ali pa se usposobil za kako drugo delo. Tovarišica Tončka Rožič je takole pojasnila:
»Večina članov kolektiva meni, da je za nekdanji obseg proizvodnje v podjetju preveč strokovnjakov, zlasti v razvojnem laboratoriju. Zato se prav nič ne čudim, če hoče,ob takem mnenju članov kolektiva in delavskega sveta zapustiti podjetje mlad inženir kemije, ki je zrasel med našim kolektivom. Ob tem se mi vsiljuje vprašanje, če tega inženirja sedaj odpustimo, ali ga ne bomo morda čez leto dni spet potrebovali, saj kot mi je znano, smo si tako zasnovali tudi proizvodni program ...«
Zamislil sem se ob .tem in ker nisem takoj nadaljeval z vprašanji, je Rožičeva sama nadaljevala:
»Sploh smo v podjetju odprli že ne vem koliko novih delovnih mest, a smo jih spet ukinili. In prav zdaj, ko bi morali dovolj trezno premisliti, katero de-
to sem predsednika sindikalne podružnice Borisa Sčukovta povprašal:
»Kaj pa strokovne službe, ali si ne^rizadevajo izboljšati organizacije dela?«
»Tudi sam se strinjam z vami, da je prav zato toliko nereda v podjetju, ker strokovne službe ne skrbijo dovolj za dobro organizacijo dela. Na primer v komercialni službi, kjer sem zaposlen, še do danes nismo uspeli izpeljati take organizacije dela, da bi vsakdo izmeči nas lahko vedel, kakšno je njegovo področje dela in podobno.. Strokovnjaki so za to delo premalo zainteresirani, ker zaradi neizoblikovanih meril svojega dela včasih ne dobijo tako plačanega, kot bi bilo treba ...«
Podobnih izjav mi je še precej ostalo v beležnici. Toda že te, ki sem jih zabeležil, zgovorno povedo, da bodo v IPLASU verjetno naredili napako, če bodo odpuščali strokovnjake. Zakaj? Nimajo izpeljane organizacije dela. ne izoblikovanih meril nagrajevanja itd. Ce pa bodo fcoteli vse to imeti, so vsekakor potrebni tudi strokovnjaki.
MILAN 2lVKO'VlC
I
i
^istega dne, ko je zvezna skupščina razpravljala in sklepala o gospodarski reformi, so na vrata samopostrežne trgovine »Trgprom« v naši ulici prilepili listek, na katerem je pisalo: »-Zaradi inventure zaprto«.
Medtem ko so potrošniki postajali pred zaprtimi vrati in se hudovali nad tolikšno reformatorsko vnemo trgovcev — vsak je hotel še nekaj kupiti po starih cenah in tako ukaniti reformo — pa so samoupravljavci »Trgpro-ma« v praksi uresničevali nove gospodarske ukrepe.
V	sobi prodajnega referenta je zasedal štab strokovnjakov, ki se je s pomočjo približno polovice članov kolektiva ukvarjal z inventuro in hkrati določal nove cene.
V	sosednji sobi pa je upravni odbor s pomočjo druge polovice članov kolektiva, razpravljal o »družbeno-poli-tičnih in gospodarskih aspektih reforme«, kot je v svojem govoru dejal-predsednik upravnega odbora.
Strokovnjaki nabavno prodajne službe so se najprej ukvarjali s številkami. »Koliko kosov mila?« »132!« »Koliko vezalk?« »181!« »Koliko moških srajc?« (Nihče ni odgovoril. Pepce, ki naj bi naredila inventuro moških srajc, ni bilo). »Koliko robcev?...«
V	sosednji sobi pa so najprej govorili o vplivu reforme na samoupravljanje proizvajalcev in ugotovili, da se bo treba poslej bolj zavzeti za gospodarjenje, z večjo vnemo odkrivati notranje rezerve in sploh boljše poslovati. Predsednik je dejal:
»Ne' smete misliti, da je tale reforma takšna, kot so bile vse dosedanje, ko je grmelo, dežja pa kaj prida ni bilo. Novi gospodarski ukrepi terjajo korenite spremembe, ne samo na gospodarskem področju, pač pa tudi v odnosih proizvajalcev do dolžnosti, ki jih imamo kot samoupravljavci«
Strokovnjaki za inventuro in določanje novih cen so medtem nekoliko spremenili svoj način razpravljanja. Pepca se je namreč vrnila in se opravičila: >iOprostite, šla sem v .Pohištvo' in kupila kavč. Tam namreč še prodajajo po starih cenah in danes še nimajo inventure.« Sef strokovnega štaba pa se je jezil. »Tako ne bo šlo, reforma terja večjo delovno disciplino, kot smo je bili vajeni kdajkoli doslej«
Sosednje sobe, kjer je zasedal upravni odbor, pa nihče ni zapustil. Začeli so namreč govoriti o vplivu reforme na gibanje osebnih dohodkov. »Izračunali smo,« je povedal predsednik, »da se bo naša marža povečala za 12 odstotkov, dajatve pa nam bo reforma zmanjšala za kakih 7 odstotkov, kar skupno znese, 23 odstotkov našega sklada osebnih dohodkov. Za toliko odstotkov pa se bodo po predvidevanju skupščine povečali tudi življenjski stroški.«
Strokovnjaki pa so tisti trenutek začeli določati nove cene:
»Za koliko so proizvajalci podražili milo? Kolikšna je marža? Torej 28 odstotkov več! Piši: milo .Zlatorog', nova cena je ...«
Pa je niso določili. Zmotilo jih je kričanje iz sosednje sobe:
»Sem za reformo, toda biti mora poštena! Je mar pošteno, če jaz dobim samo 18 odstotkov plače več, kolega računovodja pa 26 odstotkov?« »To je grdobi ja,« so kričali drugi. »Kaj pa mislite, tolikšna podražitev...« »Takšna reforma — pa pasja figa!«
»Toda, tovariši,« jih je skušal pomiriti predsednik, ^predvsem moramo zagotoviti pravilno razmerje med prejemki posameznikov. Drugače bi bilo, če bi našli kakšne skrite' rezerve, potlej bi lahko vse odstotke zvečali.«
»Mojduš,« je rekel prodajni referent, »o plačah govo« rijo!« Pobral je svojo dokumentacijo in odšel med samoupravljavce, za njim pa ves njegov štab.
Potem so še dolgo skupaj rešetali, kje imajo kakšno skrito rezervo. Našli so 16 kg uradnega papirja, s staro ,glavo' podjetja, 32 starih zabojev ih nekaj vreč, ki bi jih prav tako lahko prodal]^ Toda vrednost vseh teh najdenih rezerv ni odtehtala mesečnega zvišanja prejemkov obeh snažilk.
Ko so odkrili in izkoristili skrite rezerve, pa z novimi dohodki še niso bili zadovoljni, se je predsedniku upravnega odbora posvetilo:
»Za koliko?« je vprašal, »podražujetno moške robce?« — »Za petnajst dinarjev!« »Podražili jih bomo za 20 dinarjev!« »Koliko bodo poslej stale ženske rute?« »Podražili jih bomo ...«
Tako so po sedemurnem razpravljanju z vso svojo samoupravno odgovornostjo reformirali cene in hkrati tudi plače ter odšli domov v prepričanju, da gospodarska reforma vendarle ni tako slaba.' kot je sprva kazalo. Hkrati pa so z njeno pomočjo odkrili še eno skrito notranjo rezervo.
Naslednji dan pa so samopostrežno trgovino »Trgprom« ponovno odprli.
JANEZ VOLJČ
!lll!ll!ll!!lll!!!!lllllll!llllllllll!lllllll!llll!lllllllllllll!!!!!llllll!llllllllllll!!l!llllll!l!llllll!!!l!l!lllll
iiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaimiiiiiniiifHiiiiHiiiiim
UMlHMIIIIIl!
»NIHČE NI NJEN OČE!«
V zadnjem času se na sestankih na vseh ravneh množe zahteve, da je treba proračunsko porabo skrčiti v »normalne okvire«. Čeprav med temi zahtevami ni mogoče najti definicije, kaj so »normalni okviri proračunske porabe«, je eno vendarle jasno: denar za kritje družbenih potreb smo porabljali tako neracionalno, da smo s tem ogrozili že same temelje gospodarstva, močno pa smo spodkopali tudi večletna prizadevanja za bolj uravnovešen gospodarski razvoj.
Proračunska poraba je bila predvsem zato tako obsežna, ker delo razvejene državne administracije ni učinkovito, učinkovito pa ni zato, ker je v organih javne uprave zaposlenih relativno največ ljudi z nizko' strokovno izobrazbo. Naša javna uprava je zato tako draga, ker je njeno delo strokovno premalo kvalitetno, pa tudi posodobili ga še nismo, oziroma organizirali tako, da bi ustrezalo razvijanju poslovnih odnosov v gospodarstvu. Iz izkušenj vemo, da podobne ali celo enake študije večkrat pripravlja hkrati več organov ali ustanov. Brali smo tudi že misel, da bi prav večja koordinacija dela teh organov^ prispevala k občutnemu zmanjšanju proračunskih izdatkov in boljši kakovosti dela. Na zadnji seji organizacijsko političnega zbora je član izvršnega sveta Mirko Žlender opozoril na to, da bi samo z ustanavljanjem skupnih služb za več občin, pocenili delo javne uprave. Menil je, da bi se morala dejavnost družbenih organizacij in dru-šteY_ razvijati namesto s pomočjo proračunskih srs^stev, na
račun lastnih sredstev, na primer članarin in drugih dohodkov.
Primerov, kako naj bi z boljšim delom javne uprave privarčevali čim več družbenega de-'narja, je nič koliko, premalo pa še praktičnih izkušenj. Prvi poskusi »koordiniranega dela« pri izdelavi analiz za potrebe množičnih organizacij, občinskih skupščin, gospodarstva in različnih drugih dejavnosti pa so^ vendarle tu, zato, vsaj eno teh. kaže posredovati, da bi v praksi laže prehodili most od besed k dejanjem.
Ena takšnih izkušenj je npr. sodelovanje občinskega sindikalnega sveta Brežice s skupščino ali drugimi' službami v občini pri sestavljanju analiz za potrebe gospodarstva in drugih dejavnosti. Na osnovi ene takšnih analiz, analize o vplivu dela občinske skupščine na gospodarsko in javno življenje v občini ter o stopnji razvoja samoupravljanja v delovnih skupnostih, sta se pred meseci občinski sindikalni svet in občinska skupščina sestala na skupni seji. kar ni samo »pocenilo razpravo« o tem problemu, marveč je, kot je poka-
zala praksa, močno vplivalo ns razvoj družbenih odnosov v občini, na vsak način pa bolj. kakor bi lahko vplivala razprava o tem vprašanju, če bi jo organiziral vsak organ zase.
Drug tak primer »koordiniranega dela« med občinskim sindikalnim svetom Brežice in skupščino občine Brežice, tokrat s svetom za zdravstvo, pa smo lahko registrirali pred dnevi, ko je občinski sindikalni svet sklical razgovor o analizi problematike stroškov zdravstvenega zavarovanja v občini Brežice. Sprva je to analizo nameraval izdelati svet za zdravstvo občinske skupščine, nato pa so »združili sile« in je zdaj analiza rgj zultat dela brežiških sindikatov; zdravstvene službe in skupščinskih organov, ali, kakor nam ja rekel predsednik ObSS Ivan Živi č, »nihče ni njen oče«. Analiza pa je po splošni presoji udeležencev posvetovanja znatno boljša, kot če bi jo izdelal kdo izmed omenjenih organov samj brez sodelovanja z drugimi.
Ce teče beseda o »kooperaciji dela«, mislimo navadno na kooperacijo v gospodarstvu in si od nje obetamo produktivnejše delo. Morda pa bi bilo pravj če bi bolj resno kot doslej razmišljali tudi v »kooperaciji de-* la« v družbeni »nadgradnji«! saj bi lahko tudi ta dala prihranke, morda celo večje kot bi povedali suhi gospodarski račirj ni.
' v. b. j
>v
DELAVCI RUŠKE TOVARNE DUŠIKA GOVORE O SVOJEM SAMOUPRAVLJANJU
|nilllll!IIMl!illlllllllll!ll!l!ll*lil«IIIIIil|fflli^
Karkoli sem jih spraševal s področja njihovega gospodarjenja, samoupravljanja, delitve - vsak mi je najprej govoril o redukciji električne energije in o tem, kako naj-bi jim g skupnost zagotovila možnost, da izkoriščajo vse svoje proizvodne zmogljivosti.
Tudi tedaj, ko sem se pozanimal, kaj jim bo prinesla zdajšnja gospodarska reforma, so mi govorili, da od nje pričakujejo predvsem — dovolj elektrike.
Še celo takrat, ko smo govorili o dejavnosti njihovega sindikata, o tem, kako spodbuja in usmerja delavsko samoupravljanje, so mi najprej povedali, kako težko je gospodarili, če si nekdo »z vrha« lasti pra\ico, da odloča, katero podjetje, oziroma katera veja proizvodne dejavnosti bi naj najprej občutila redukcijo električne energije in potlej temu podjetju, oziroma tej gospodarski panogi, vzame elektriko in s tem možnost, da proizvaja.
Tako smo se — pod bremenom problemov, ki jim botruje g , redukcija električne energije, pogovarjali o njihovem gospo-darjerfju in kaj kmalu ugotovili, da pomanjkanje elektrike ni njihov edini problem.
Wlllli!!ll!lllllill!l!!lll!!llll!llll!illlll!l!llil!l!!ll!!!!ll!li!llllllll!ll!!|lllll!!lllll!llll!|ll|llllll!l!l
!l!ll'!lll!!llllll!ll!llll!!llliuUili!lllll!!!lll!llllllllillll!l!lil!Ulllli:
I
iiiuiiiaiii;
IIIIIIHIIIIII!!!lll!!ill!lll!!lll!!|!li!lil!
PRVO VPRAŠANJE: »Kako ste v minulem letu delovali kot samoupravljavci?«
In so mi govorili o elektriki. Nekako takole:
»Drugače bi bilo, če bi imeli dovolj električne energije. Pomanjkanje le-te nam je povzročilo v minulem letu veliko težav. Ne samo na trgu, v odnosu do kupcev, pač pa tudi. v naših notranjih odnosih. Navzven je prišlo do tožb, navznoter pa do nenehnega premeščanja delavcev. Denimo na primer, da smo morali v nekaj urah ponovno zakuriti to ali ono' peč, ali pa v nekaj Urah ugasniti peči, v katerih je že gorelo. Dogajalo se je tudi, da smo se začeli ukvarjati z remontom, pa je prav tiste dni deževalo, in smo morali takoj začeti obratovati, da bi izkoristili vsak kilovat električne energije.«
»Težava je v tem, da je naša tovarna v dosedanjem sistemu elektrogospodarstva prva na tapeti, če se kdajkoli zgodi, da zmanjka elektrike. Trde, da naše gospodarstvo najlaže prenese redukcijo električne energije v takšnih tovarnah, kot je naša, češ da je vrednost naših proizvodov manjša, za njihovo proizvodnjo pa potrebujemo zelo veliko elektrike; mi pa pravimo, da takšen sistem ni dober, ker nam ne zagotavlja odškodnine.«
Njihovo tožbo, o kateri je razpravljalo zvezno ustavno sodišče, že tako poznate. Sodišče jim je dalo prav, čeprav tovariši iz Ruš niso povsem zadovoljni z njegovo odločitvijo. Pravijo:
»Dejstvo je, da smo zahtevali, naj bi sodišče sklenilo, da je sleherni ukrep, s katerim nekdo odloča o tem, kdo naj bi najprej občutil pomanjkanje električne energije, protiustaven. Tegu pa so--dišče ni reklo.«
(Tkko sem spoznal, kako zelo jih pesti ta redukcija energije ih zato sem spremenil vrstni red svojih vprašanj.)
(V letu 63 so dobili 810/o električne energije — glede na njihove proizvodne kapacitete — lani pa komaj 67,8 “/o)
In so mi pripovedovali:
»Ta težava nam jemlje toliko časa, da zavoljo' nje marsikdaj ne vidimo notranjih slabosti in jih ne odpravljamo tako Hitro in odločno, kot bi jih bilo treba.«
»Star zakon o redukcijah električne energije je razveljavljen; podpisali pa smo pogodbo z dosedanjim dobaviteljem — Elesom. Zdaj čakamo, kaj bo s to pogodbo. Nedavno so v skupščini govorili o novem zakonu o redukcijah elektrike; kakšen bo ta, ne vemo.«
Zaradi pomanjkanja elektrike so lani ustvarili komaj 9 milijard 288 milijonov dinarjev skupnega dohodka, planirali pa so, da ga bodo dosegli 11 milijard 600 milijonov dinarjev.
»Za letošnje leto smo planirali dohodek 12 milijard, pri tem smo upoštevali pogodbo z Elesom, ki naj bi nam omogočila, da proizvajamo s 65 "/o zmogljivosti. V prvem polletju smo dobili nekaj več energije — bilo je nekaj več dežja — in tako smo plan za nekaj odstotkov presegli.«
»Če bomo imeli dovolj elektrike, bomo v prihodnje naredili toliko, kolikor pač zmoremo in v takšnih razmerah nam ne bo škodoval prav noben gospodarski ukrep. Slo bi tudi, če bi sprejeli zakon, po katerem naj bi sleherni, ki bi lahko delal, pa ne more samo zato, ker nima elektrike, dobil nekakšno odškodnino. Zdaj pa so razmere take, da nekateri delajo normalne), drugi pa stojijo, ali delajo malo. In ne po svoji krivdii«
TRETJE VPRAŠANJE: »-Kako v takšnih nenormalnih razmerah oblikujete in delite dohodek?«
DRUGO VPRAŠANJE: »Redukcija električne energije vam torej škoduje tudi pri urejanju notranjih odnosov?«
»Tako je. Težko je urejati notranje odnose, če takšni ukrepi vse te odnose Postavijo na glavo. Lani smo zaradi redukcije elektrike izgubili kake pol milijarde dinarjev. Zdaj obljubljajo, da ham bodo vrnili del te izgube; najboljši obet je 150 milijonov. Vedeti morate tudi, da smo v lanskem letu izkoriščali komaj 40—50% svojih proizvodnih z>'nOgljivosti.«
čana realizacija podjetja. Uslužbenci dobe vsak svojo" urno postavko, k temu delež od izpolnitve plana dohodka podjetja in skupni gibljivi del, ki je za vse zaposlene v podjetju določen z enakim odstotkom.
ČETRTO VPRAŠANJE: »Pa ste zadovoljni 1 s takšnim načinom nagrajevanja; je po vašem mnenju dovolj stimulativen^«
Najprej so mi povedali, da imajo 9 delovnih enot: 4 so proizvodne, 4 režijske (nekako tako bi jih lahko imenovali), uprava pa je posebna enota.
Sklad osebnih dohodkov oblikujejo takole:
Podjetje sestavi plan in v njem je predviden bruto dohodek podjetja. Ta plan »razbijejo« na posamezne delovne enote. Kolikor enota ali vse podjetje doseže plan, ga ne doseže ali preseže — v tem razmerju se oblikuje njihov sklad osebnih dohodkov.
Pri delitvi sklada pa je osnovna urna postavka. Razen nje dobi sleherni delavec ' še določen odstotek od presega skupinske ali individualne norme, potlej pa še delijo tako imenovani skupni gibljivi del, ko ugotovijo, kolikšna je pla-
delo na svojem delovnem mestu, medtem ko dobi strežnik prav tako kot skupinovodja 150 dinarjev osnove, ob-^enem pa 80 dinarjev dodatka za delo na njegovem delovnem mestu.
»Preizkušali smo ga vso prvo polo-' vico letošnjega leta in ugotovili, da bi nam še kar ustrezal, kajti zdaj še nimamo bolj stimulativnih meril, na osnovi katerih bi objektivno vrednotili delo posameznikov in delovnih skupin, proizvodni uspeh obrata in ' vsega podjetja.«
Za zdaj so pri vrednotenju dela posameznikov uveljavili le naslednja merila:
Prsi je veljal zakon, da je bilo treba človeku, ki si va prestavil z določenega delovnega mesi a na drugo delovno mesto, plačevati nekaj časa — sprva tri mesece, potlej en mesec — toliko, kot je prej dobival.
»Redukcije električne energije So nas prisilile, da smo venomer premeščali delavce z dela na delo. Poprej smo imeli za sleherno delovno mesto različno urno postavko. Dogajalo se je na primer, da sd delavci iz obrata karbidnih peči, pri katerih so najtežji delovni pogoji, prihajali zaradi redukcije energije v drug obrat in v njem opravljali enako delo kut tisti delavci, ki so že prej tam delali; toda imeli so precej višje osebne dohodke. Takih primerov je bilo veliko in povzročali so številne proteste. Zato smo s sedanjim načinom nagrajevanja zagotovili vsem delavcem enake ' urne postavke, hkrati pa sleherni dobi še dodatek za delo na določenem delovnem mestu. Primer: skupinovodja strežnikov pri karbidni peči ima urno postavko 150 dinarjev (za osemurni delavnik), dobi pa še 100 dinarjev dodatka za
M
PETO VPRAŠANJE: »Kaj torej spodbuja proizvajalce, da se zanimajcT za gospodarjenje in se uveljavljajo kot samoupravljavci?«
Rekli so mi, da predvsem tisti skupni gibljivi del osebnih dohodkov, ki naj bi ga delili vsak mesec in ki je odvisen od realizacije podjetja. Dogodi pa se, da ga ne delijo. V minulem mesecu na primer nihče ni ničesar dobil, ker niso imeli dovolj denarja. V aprilu pa je vsak dobil na račun-gibljivega dela 10 V# svojega osebnega dohodka — urne postavke in individualne ali skupinsko norme L- tisti., ki je ta sredstva ustvaril s tem. da je norme presegel, in tudi tisti, ki je norme komaj dosegel, pa ni niti dinarja prispeval za tako imenovani Skupni višek.
Pripovedovali so mi tudi, kako nagrajujejo doseganje oziroma preseganje norm. Najprej njihovega načina nisem dodobra razumel in šele potem, ko so mi pokazali grafikon, iz katerega je bilo razvidno, da sleherni delavec oziroma delovna enota ne dobi, kolikor naredi. Sem doumel, kaj hočejo. Radi bi namreč odpravili grobe razlike med proizvodnimi Učinki posameznih delavcev ali delovnih skupin, ki jih dostikrat ne povzročajo samo subjektivni, pač pa tudi objektivni činitelji. Zato so se odločili za sistem, v katerem lahko narediš samo 70 % norme, pa dobiš za to delo 100 odstotno urno postavko. Ce narediš svojo normo, dobiš 112% urne postavke, če pa presežeš.. normo za 20 %, dobiš komaj 15 % več.
Tako se je kot kaže dober namen sprevrgel v slab učinek, kajti jz vsfega tega je razvidno, da tisti delavci, ki največ proizvajajo, nimajo ekonomskega interesa', da bi še naprej toliko proizvajal jr"'
ŠESTO VPRAŠANJE: »Kaj sodite, kako bodo novi gospodarski ukrepi vplivali na vašo samoupravno dejavnost in katere notranje poipanjklji-vosti boste morali tiajprej odpraviti?«
»Zdaj izvažamo kakih 60% naše proizvodnje. Torej moramo pri proizvodnji upoštevati mednarodni standard. Drži, da je v tujini cena naših izdelkov nižja kot pri nas doma in da mi — spričo našega načina proizvodnje, cene surovin, energije in prevoza — proizva-iamo izdelke-) ki so veliko dražji, kot oa jih prodajamo na tujem trgu. Drži o a hkrati tudi to, da nam izvoz omo--oča, da izkoriščamo več lastnih proiz-mdnih zmogljivosti ter tako zagotavljano domačim potrošnikom, da dobivajo Toizvode naše tovarne po »nižjih« ce-sah. Se pravi, če ne bi ničesar izvažali, bi manj proizvajali, ne bi izkoristili to-
liko svojih zmogljivosti kot sedaj in cena naših izdelkov bi bila precej večja.«
Kazalo je, da se nismo povsem razu- , meli. Zato sem ponovno vprašal:
~ »Kaj vi sami, zdaj, v teh dneh, še lahko storite, da bi dosegli večjo proizvodnost in da bi bolj racionalno gospodarili?«
Potlej smo govorili o nagrajevanju strokovnjakov in uslužbencev, ki delajo v upravi podjetja.
Vodje obratov, tehniki in drugi strokovnjaki, ki delajo v obratih, uslužbenci v komerciali in nabavi, so že stimulirani za čim boljše izkoriščanje tako imenovanega časovnega sklada. Se pravi: če delavci v normalnem delovnem času več naredijo, tudi strokovnjaki nekoliko več dobijo. Boljše organizirajo proizvodnjo, večja je skupna storitev, večji so tudi njihovi prejemki. Zlasti pa je zanje važno, da sleherno uro, v kateri imajo dovolj električne energije, povsem izkoristijo, kajti lahko se zgodi, da je drugo ali tretjo uro ne bo več. Tako so jih začeli stimulirati v prvi polovici letošnjega leta, menda pa je tistih nekaj tisočakov, kr jih lahko človek v najboljšem primeru dobi, še premalo. Gre namreč za zelo majhen del skupnega sklada osebnega dohodka. Pa šo to je res, da vsi, ki jih tako nagrajujejo, dobivajo enak odstotek, čeprav ena izmed teh služb, denimo, stori- napako, druga pa dobro deluje.
O vseh teh vrzelih v njihovem načinu delitve precej govorijo. Pravijo pa, da o njih že dolgo razpravljajo, malo pa so storili, da bi ^jih odpravili. Sele zdaj, v teh zahtevnih dneh, so dodobra spoznali, da je na primer notranja organizacija dela in obračunavanja dohodka eden izmed izredno pomembnih činite-Ijev, na katerem lahko gradijo svoj napredek.
Doslej še nimajo kdo ve kaj možnosti, da bi spodbudno oblikovali in delili čisti dohodek — in prav zaradi tega njihovi obrati, delavski sveti niso zažj-veli. Prav tako nimajo možnosti, da bi bila delitev osebnih dohodkov bolj stimulativna. Pač ne vedo, kolikšni so proizvodni stroški na posameznih delovnih mestih, v delovnih skupinah in obratih (»Stroške za zdgj zajemamo globalno za vse podjetje!«), dohodka ne oblikujejo in delijo v delovnih enotah, le-te nimajo nobenih sredstev in pri delitvi osebnega dohodka se zatekajo k staremu in že zdavnaj preživelemu načinu, k oblikovanju skupnega sklada osebnih dohodkov na oshovi proizvodnega plana, ki je danes takšen, jutri pa drugačen.
Zatd pravijo:
»Najprej moramo ustvariti temelje za dobro gospodarjenje in bolj spodbudno delitev.«
Zdaj jih, kot so mi rekli, že ustvarjajo, toda v večnem strahu, da jim ne bi kakšna 'čečja redukcija električne energije ali pa velika podražitev kilovatne ure vseh teh prizadevanj postavila na glavo.
JANEZ VOLJČ
Te podatke in izjave sem preveril In dopolnil v razgovoru s predsednikom delavskega sveta Francetom Stanckom, predsednikom upravnega odbora ing. Slavkom Juršnikom, predsednikom sindikalne podružnice ing. Marjanom Hri-berškom in tajnikom Jožetom Dvornikom.

IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN ® IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
^	® »SAVA« KRANJ
k-
Kaj je pokazala anketa o otroškem varstvu
Pred dobrim mesecem so dobili skoroda vsi člani kolektiva v Savi posebne vprašalne liste o problemih, ki jih občutijo v varstvu otrok. Rezultati naj bi pokazali, ali je upravičeno prizadevanje sindikalne podružnice, da bi ustanovili v podjetju svojo varstveno ustanovo za nedorasle otroke. Kljub razdeljenim tisoč vprašalnikom je dobila organizacijsko-kadrovska služba v določenem roku le 117 izpolnjenih! To dokazuje, da so v Savi ali dokaj nezreli za reševanje perečih vprašanj, ki zadevajo zdrav razvoj družine, ali pa je varstvo nedoraslih otrok večina članov kolektiva ustrezno uredila!
Po poti priučevanja
• PTUJ:

Tudi to. zavira proizvodnjo
Prav nič ni odveč razmišljati o skrbnejši potrošnji denarja za zdravstveno varstvo in o izgubi časa, ki ga proizvajalci zavoljo iskanja zdravniške pomoči po nepotrebnem zgubijo zaradi preveč togih predpisov in zamotane administracije v zdravstvenem varstvu. Naj navedem samo droben primer, ki pa še zdaleč ni edini, je pa vendar vredno o njem spregovoriti.
Nedavno tega je Gozdno gospodarstvo v Mariboru sklenilo z Zavodom za socialno zavarovanje pogodbo o pregledih članov kolektiva. Da proizvodnja ne bi preveč trpela, so bili ti pregledi v popoldanskem času. Ta skrb vodstva GG Maribor je seveda povsem na mestu in so bili proizvajalci res temeljito pregledani in mnogi med njimi poslani na razne specialistične preglede. Prav teh pregledov pa bi se marsikje lahko izognili, če bi predpisi ne bili tako togi in bi bil lahko postopek mnogo, mnogo krajši in preprostejši.
Pri tem pregledu je zdravnik ugotovil, da imam ploska stopala in da potrebujem zaradi lažje hoje vložke. Tu pa se je potem začelo. Dobil sem napotjlico za spegialni pregled, ki ga mora opraviti specialist ortoped. K njemu seveda zatadi obilice pacientov ni lahko priti; najprej dobiš številko z datumom, greš k specialistu, ki je oddaljen od tu kar 35 km. Pri ortopedu naval. Končno me je zdravnik pregledal, napisal potrdilo o potrebi ortopedskega pripomočka (vložkov). Toda potrdilo še ni dovolj. Potrebno ga je predhodno nesti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje, da ga potrdi, kar je zopet vezano z izgubo časa. Če bi že to potrdilo zadoščalo, bi vložke lahko še isti dan v Mariboru tudi dobil. Zopet je bilo treba izostati z dela, se odpeljati v Maribor, kjer sem v ortopedski delavnici dobil vložke, ki so vredni borih 2000 dinarjev. Toliko pa včasih stanejo tudi kakšna zdravila, katere pa lahko dobiš že na osnovi zdravniškega recepta. Ali ne bi mogli takšne birokratske procedure poenostaviti in hkrati poceniti?
Navedel sem samo svoj primer. Takšnih in podobnih pa je v zdravstvu še mnogo. Kar nerodno je povedati, koliko velja moj primer. Računajmo: izguba v proizvodnji dva dni, kar pomeni vsaj 10.000 dinarjev, specialistični pregled 1000, dvakrat prevoz in dnevnica. 2400 dinarjev, kar znese po nepopolnem računu 13.400 dinarjev. Vložki sami pa veljajo okoli 2000 dinarjev.
Po vsem tem, se ne čudim, če z velikimi sredstvi, ki jih vlagamo v zdravstveno varstvo, ne moremo izhajati, na drugi strani pa zaradi takšne birokracije prizadevamo proizvodnjo.
F. H.
mm «
ll!!l!ll!ll!l!ll!!lllll!!!!ll!!ll!ll!ll!lli!!ll!!!llii!!!'llll!l!ll!!l
IIIIIIIIUI!
Illlllini!!!!!llll!!l
© TRBOVLJE:
Nova pogodba za Rudis
Poslovno združenje RUDIS iz Trbovelj sodeluje z alžirskim rudarstvom že v£č kot dve leti. V tem času je združenje RUDIS uspešno realiziralo že več pogodb v zvezi z geološko raziskovalnimi deli, tehnološkimi študijami in izdelavo investicijskih načrtov, posebej za odpiranje rudnikov cinkovo-svinče-
lillllHIIII!!ll!!|fl!!!ll!l?;!!!!llirillll!ll!!!ll
ve rude Kherzet Youssef in Dje-bel Gustar.
Ob koncu maja letos pa je Poslovno združenje RUDIS iz Trbovelj podpisalo novo pogodbo, s katero je prevzelo izgradnjo dveh rudnikov cinka in svinca Kherzet Voussef, in sicer v roku dveh let in pol, zraven tega pa bo gradilo še flo-tacijo s kalcinacijo za rudnik Djebel Gustar, ta pa bo morala biti zgrajena v letu dni in pol.
Foto: M. Šparovec ® HRASTNIK:
Tudi klor bodo predelovali
4
V Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku proizvajajo po večini bazične izdelke, s katerimi oskrbujejo industrijo detergentov, celuloze in papirja, Razvojni program podjetja pa predvideva povečanje zmogljivosti za proizvodnjo nekaterih najvažnejših proizvodov, kot fosforne kisline in natrijevega tripoli-fosfata; intenzivno pa razvijajo tudi specializirano proizvodnjo fosfatov, kar vše je bilo treba do nedavnega uvažati. V načrtu pa je tudi pričetek predelovanja klora v nekatere izdelke, ki jih naša industrija nujno potrebuje.
Kolektiv hrastniške Tovarne kemičnih izdelkov se letos srečuje z več težavami, največja od teh pa je prav gotovo uvoz posameznih proizvodnih materialov, ki jih je treba uvažati iz Severne Afrike, in pa pomanjkanje nekaterih nadomestnih delov za strojno opremo.
• KIDRIČEVO:
Kaj je pokazala anketa, na osnovi katere bi potem nadaljevali vsa pripravljalna in organizacijska dela,, da bi ustanovili svoj vrtec?
Med 117 anketiranci, ki so na zastavljena vprašanja tudi odgovorili, je:
S 39,4 % takih, ki so zagotovili primerno varstvo svojih otrok s tem, da pazijo na njihove malčke sorodniki.
H 18,1 “/o takih, ki so se odločili zaupati varovanje svojih otrok znancem.
0 14,5 »/o takih, ki vodijo za čas svoje odsotnosti otroke v vrtec.
■	10,0 fl/o takih, ki so si uredili Varstvo otrok z izmenjavanjem obeh roditeljev.
■	8,5 % takih, ko so otroci brez primernega varstva
■	8,5 »/o takih, ko so otroci sploh brez varstva in ostajajo sami doma.
Torej je razmerje med člani kolektiva — seveda tistimi, ki so se pozivu za sodelovanje v anketi odzvali — z zadovoljivo in nezadovoljivo rešenim varstvom svojih otrok 72:28.
Na vprašanje, ali so anketiranci pripravljeni sprejeti usluge predvidenega lastnega vrtca kljub temu, da bo veljala ekonomska cena (ki bo seveda morala biti nižja od cene v drugih vrtcih), je odgovorilo za DA 54,7 odstotka, z NE pa 37,6 odstotka! Preostalih 8,8 odstotka anketi-
Za občinski praznik — otroški vrtec
Po dolgih letih potrpežljivega čakanja se bo zaposlenim staršem v Kidričevem končno le uresničila želja, da bodo dobili varstveno ustanovo za svoje- otroke. Dosedaj so v Kidričevem imeli sicer za silo urejeno otroško varstvo kar v bloku, ki pa po svoji funkcionalnosti že zdaleč ni ustrezalo svojemu namenu, prav tako pa zaradi premajhnih kapacitet niso mogli ustreči vsem staršem, ki bi radi v času službe oddali v varstvo svoje malčke.
Za gradnjo otroško-varstvene ustanove je kolektiv TGA že pred leti namenil iz svojih sredstev 25 milijonov dinarjev, vendar pod pogojem, da prav tak znesek prispeva tudi občinska skupščina Ptuj. Ker pa občinska skupščina ni imela denarja, se je gradnja zavlekla kar nekaj let in letos pa do končno varstvo otrok v Kidriče vem rešeno.
Vrtec bo montažnega tipa in
ga je izdelalo podjetje »Kriva-ja« iz Zavidovičev ter bo v njem kar 550 kv. metrov prostora, kar bo zadostovalo za potrebe v Kidričevem za več let. V vrtcu bodo prostori ločeni za najmanjše, srednje in predšolske otroke Projektant tudi ni pozabil na posebne prostore, če na primer otrok v času varstva zboli, da ga lahko ločijo od ostalih otroK Prav tako pa je tudi poseben prostor za sprejem staršev. Celotna gradnja bo z opremo vred veljala nekaj nad 55 milijonov dinarjev.
Otroško varstvena ustanova bo v Kidričevem predana svojemu namenu prav na občinsk’-praznik, ki ga ptujska občina praznuje 8. avgusta. Ta dan Ptujčare spominja na neenako borbo slovenjegoriških partizanov .s premočnim sovražnikom v Mostju, nedaleč od Ptuja, kjer so leta 1942 padli tudi štirje partizani.
F. H.
rančev na to vprašanje ni odgovorilo.
Potem torej smemo računati zaenkrat le na 54,7 odstotka ali 59 anketirancev, ki so pripravljeni oddati svoje otroke v naš vrtec. Ti imajo skupno 68 otrok in sicer je 21 otrok v starosti od dveh let, 23 otrok v starosti od dveh do štirih let, 9 otrok v starosti od štirih do šestih let in 15 otrok v starosti od šestih do dvanajstih let.
Ti so tudi predlagali različen čas, v katerem naj bi nudili varstvo otrok. Kar 45 anketirancev je za varstvo samo v dopoldanskem času, 15 pa tudi za varstvo v popoldanskem času. Ali, če pogledamo predlagani čas podrobneje, se navdušuje 61 odstotkov zainteresiranih članov kolektiva za delovni čas vrtca od 5.30 do
15. ure, 10,2 odstotka za delovni čas od 5.30 do 16. ure in 28,2 odstotka, za delovni čas od 5.30 do 19. ure.
Kaj lahko zaključimo iz navedenih podatkov? Predvsem to, da zanimanje za ustanovitev lastnega vrtca je in da bi bilo tako dejanje povsem upravičeno. Če se je odločilo od 117 anketirancev kar 59 za to, da bi zaupali svoje malčke v oskrbo lastnemu vrtcu, potem upravičeno lahko pričakujemo, da bo po ureditvi vseh potrebnih organizacijskih vprašanj število interesentov ter tudi samih otrok, ki bi hodili v vrtec, vsaj dvakrat večje. To pa je tudi več kot dovolj za razpoložljive prostore!
Seveda pa bi kazalo raziskati podrobneje, zakaj se je odzvalo na anketo le 11,7 odstotka anketiranih članov kolektiva? Dvomimo namreč, da je ostalih 883 ali 88,3 odstotka članov kolektiva, ki so bili z anketo zajeti, z rešenim vprašanjem varstva svojih otrok oziroma, da zanje varstvo otrok sploh ne pride v poštev!
MARICA HACE — DUŠAN REBOLJ
Kadar človeka zamenja stroj
Foto: M. Šparovec
ll!i!tip!VII!i<llli!!!i!!!li!i!!!!!!!:!!llj!!llltl!!!ili!ll!l!!!llltl!{[li!!l!!!!!:!!iXt!!i!i!:!!!l!!l!ll!!lll!l!!llllli[tl!!!lll!l!!!ll!'l!!l!f!l!j!!!!jj!!!
iz Časopisov delovnih kolektivov •
Il!!!l!l!!!!!l"!lll
!!!ll!!!!lll!!l!l!!l!l!!!n!!!!:!!!!!llll!l!!ll!!!!ll!!llll!!!!!lll!ll
l!!!!ll!!lllli!!llillll!!I!ll!!!ISi!:!>>:!!l
ll!!l!l!]ill!!!llll!!i!l!i!l!!lll!i!!!!!ll!!!l
lll!!llllllllllllllllll!!l!!!!!l!!!!!H!!l!l!l!llllll!!l!l!!l!l!!!lll!!l!!!ll!!!!ll!'!!!C:'l!!!!l!!ll!ll!!!!!l!!i!IIIIIIIII!OIIIIII!!lll!!ll!l!!l!iiri!l:!!UII!IIII!

iz Časopisov delovnih kolektivov • iz Časopisov delovnih kolektivov @ iz Časopisov delovnih kol
Usmeritev v izvoz
DO KONCA JUNIJA JE DOSEGLA VREDNOST IZVOZA, VKLJUČNO S PRODAJO ZA DEVIZNA SREDSTVA DOMAČIM OSEBAM, SKORAJ MILIJON DOLARJEV, KAR JE ZA
456.000	DOLARJEV VEC KOT V ENAKEM OBDOBJU MINULEGA LETA. POVEČAN IZVOZ PREDVSEM NA KONVERTIBILNO PODROČJE.
Šestmesečni napori za povečanje izvoza, kot nujna posledica letošnjega strogega deviznega režima, so dali v našem kolektivu pozitivne rezultate. Vrednost izvoza je za 90 “/o pre-
segla ra^en izvoza v enakem obdobju iz leta 1964.
Do meseca maja smo imeli zelo skromno dinamiko izvoza in je do rekordnega povečanja prišlo šele v maju in juniju (200.000 dolarjev v maju in 300.000 dolarjev v juniju), kar-je privedlo do tako velikega dviga izvoza, da je sedaj večji od celotnega izvoza iz lanskega leta. Medtem ko je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1964 vrednost izvoza v naši republiki večja za okoli 25 o/o, je ta vrednost pri nas večja za več kot 90 o/o.
Kljub temu pa ne smemo pričakovati take dinamike do konca leta, predvsem zato, ker je bila večina artiklov, namenjenih izvozu, planiranih za proizvodnjo prav v prvi polovici leta in je povsem normalno, če pričakujemo padec izvoza v drugi polovici leta. Situacija v zvezi z našimi deviznimi obveznostmi do Jugobanke in Gospodarske banke je takšna, da se bo moral obseg izvoza, planiran na
1,490.000	dolarjev, povečati za okoli 100.000 dolarjev. Na koncu prvega četrtletja je namreč Jugobanka zahtevala spremembo regionalne strukture izvoza s
tem, da je zvišala obveznost izvoza na konvertibilno področje. Komercialna operativa je medtem sklenila ustrezne aranžmaje za vzhodno področje in področja konkretnih valut tako, da bo realizacija vseh obveznosti zahtevala večji fizični obseg izvoza, kot je bil planiran.
V prvem polletju leta 1964 smo izvozili naših proizvodov v vrednosti 554.570 dolarjev v 23 držav Evrope, Azije in Afrike, medtem ko smo v enakem obdobju tega leta skoraj dvakrat večjo vrednost plasirali samo v 15 držav. To gibanje kaže, da se Tomos trudi, da bi okrepil svoje pozicije na določenih tržiščih, obenem pa, da bi kon-strantno večal svoj izvoz, medtem ko ostala tržišča oziroma ostale države, kamor pošiljamo simbolično majhne količine, postopoma odpadajo. Tako je na primer izvoz v Nizozemsko v tem letu skoraj dvakrat večji kot v enakem obdobju lanskega leta, izvoz na Švedsko pa je v enakem obdobju več kot dvakrat večji.
Povečani izvoz na tržišča določenih držav Zahodne Evrope dokazuje, da dobiva naš izvoz
značaj konstantnosti ter da se pozicije Tomosa na teh tržiščih vedno bolj krepijo. Ta dejstva pa nas ne smejo uspavati. Izvozna operavita mora pripravljali izvoz na nova perspektivna tržišča, na tržišča, katerih ab-sorbcijska moč nam lahko omogoči hitre internvecije v primeru padca konjunkture naših artiklov na domačem trgu. K stabilizaciji izvoza pa bo vsekakor veliko prispeval naš novoosvo-jeni krmni ladijski motor la-mo-06n, po katerem je marsikje veliko povpraševanje.
Ko se oziramo na vse, kar smo doslej storili, se ne moremo izogniti ugotovitve, da je to lep uspeh našega kolektiva. Poudariti pa moramo, da sedanje stanje ne pomeni skrajne meje naših možnosti. Povečani izvoz je obenem razkril vrsto slabosti, ki se pojavljajo v zvezi z izpolnjevanjem rokov, organizacijo proizvodnje, sistemom planiranja, zagotavljanjem deviznih sredstev, nabavo iz uvoza ipd. Poseben problem je vprašanje odpreme, ki poteka v zelo težkih pogojih. Vagone namreč na-tovarjamo v Kozini, ki je okoli 30 km oddaljena od Kopra, in
vse, kar se v teh pogojih pojavlja, zahteva popolno organizacijsko usklajenost, kadrovsko izpopolnjenost, predvsem pa točno izpolnjevanje rokov. Vprašanje kontinuiranega delovanja odpremne službe nujno zahteva povečanje števila delavcev v skladiščno odpremni siužbi kakor tudi organiziranje tega dela v dveh izmenah, da bi se tako izognili zastojem v kontinuirani odpremi zaradi ekspertnega pakiranja.
Komercialna operativa izvoza ima tudi nove kvalitativne naloge, ki jih mora v prihodnosti Uresničiti. V prvi vrsti moramo poudariti obveznosti, da zagotovi pri plasmanu lamo motorja priliv za okoli 10.000 teh motorjev, kar z drugimi besedami pomeni, da mora to količino plasirati že do oktobra ali v primeru najugodnejše prodaje do konca meseca novembra. To pa zaradi tega, ker naše obveznosti Iz deviznega kredita pomenijo obveznost priliva protivrednosti količine motorjev, ki smo jih izvozili, in ne samo številko v poročilu o realizaciji izvoza.	. -
Pri planiranju izvoza bomo nasploh morali predvsem upoštevati tisto, vrednost, ki nam jo bo uspelo finančno realizirati do 31. decembra vsakega leta.
Povečanje izvoza je samo en korak za našo afirmacijo na zunanjem tržišču. Da bi le-ta bila popolna, bomo morali / — upoštevajoč dejstvo, da so naši izdelki potrošni artikli trajne vrednosti — vložiti vse napore, da se uredi situacija v zvezi z oskrbovanjem tujih kupcev z rezervnimi deli, obenem pa tudi tako, da bomo našo zunanjetm govinsko operativo organizirali tako, da bo lahko spremljala in pravočasno reagirala na vse vibracije tega tržišča, ter da bomo proizvodnjo planirali in predvsem realizirali tako, da ne bomo zamujali dobavnih rokov. Glede na to ne smemo na uspeh ob koncu prvega polletja reagirati tako, da bi nas uspaval, temveč nam mora biti spodbuda, da odstranimo vse prepreke, ki še stoje na poti našega še večjega uspeha in našega trajnejšega uveljavljanja na zunanjem trgu.
PETAR MILClNOVlC
— »
Iz razgovorov o finansiranju šolskih in kulturnih
ustanov na celjskem območju
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po ukinitvi okraja obstajajo oz. bi Hiorale obstajati v Celju tri oblike financiranja šolskih in kulturnih zavodov. Belina oblika soustanoviteljstva 11 občin j® doslej pravzaprav le medobčinski sklad za drugostopenjsko šolstvo, v dru-kenr primeru naj bi šlo za financiranje ustanov, katerih ustanovitelj je sicer reljska Občinska skupščina (gledališče, Celjski tednik, Mestni muzej — ki Upravlja tudi izkopanine v Šempetru, Muzej NOB, Zavod za spomeniško varstvo in Studijska knjižnica — kot matična), v tretjem primeru pa gre za popolnoma občinske ustanove brez sofinancerjev' (Mestna knjižnica, Likovni salon, radijska postaja). Prva in druga oblika sta forej tisti, ki sta .pobudili celjsko občino, da je bila iniciator že omenjenih razgovorov o medobčinskem financiranju. V, celjskem občinskem Proračunu so letos od 3,572 milijonov kar 1,082 milijonov namenili za šolstvo ih 190 milijonov za kulturo (6,01 "/o Pror.). Ta sredstva pa ne zadostujejo. Na osnovi programov in udeležbe bi ^norali zbrati dodatna sredstva, da bi lahko razvili dejavnost, ki bi bila adekvatna obstoječim kapacitetam v strokovnih kadrih in da bi si td ustanove Pridobile čim večje vplivno področje. Skratka, gre za normalen obseg dela, za normalno plačilo! Danes pa mnoge, zlasti kulturne ustanove, prejemajo le dohodek za delo, ki ga opravijo v celjski občini, ostalo delo izven meja matične občine pa opravijo domala zastonj uz. zd denar, ki je bil že enkrat zaslužen, (Primer: gledališče v lanski sezoni v Mozirju ni moglo »iztržiti« 15.000 din(!) zh predstavo iz občinskih sredstev, ista občina, ki je sicer znana po svoji predvojni kulturni tradiciji, pa je »žrtvovala« menda 200.000 din za maškarado. Pravijo, da je ta primer star, da »mu je od spomladi že zrastla brada,« da se tudi v Mozirju stvari spreminjajo.) Neurejen način sofinanciranja teh dejavnosti pa je poteg drugega nekatere kolektive že preveč izčrpal, pod vprašaj prihaja tudi že zdravje ljudi in kvaliteta dela (gledališče, šola zaradi pomanjkanja učnega kadra, učil, delavnic ...)
MEDOBČINSKI ŠOLSKI SKLAD:
ključ naj bo narodni dohodek
Dosedanji razgovori so obrodili dogovor o ključu za financiranje drugostopenjskega šolstva. Ker je od 11 občin, ki so soustanovitelj medobčinskega sklada kar 7 dotiranih od republike, so sklenili, naj bi ne veljal ključ po številu učencev iz vsake občine (ena tretjina vseh je iz Celja), temveč naj bi bil ključ narodni dohodek. Tak ključ naj bi pomenil pomoč manj razvitim (čeprav menda kažejo ipnoge analize, da te dotirane občine financirajo marsikaj, Za kar v razvitejših ni sredstev, pa čeprav zatrjujejo, da dotacija zadostuje le Za upravo in obvezno šolstvo). Tak ključ Pa je razumljiv tudi žato, ker mnogi diplomanti teh šol Ostanejo na pžjem celjskem področju. Ključ, pa je seveda le ključ, če ne bo discipline pri odvajanju
teh sredstev, je še tako dober ključ ničev. Problemi drugostopenjskega šolstva v Celju pa niso majhni: premajhne kapacitete. veliko pomanjkanje strokovnih predavateljev, Srednja tehniška šola je brez šolskih, delavnic, industrija kritizira, češ da iz šol ne prihajajo praktiki (pa čeprav' so na praksi učenci v isti industriji, kakšna je torej ta praksa?). Zato obstaja mnenje, da je odprt razgovor z industrijo o vsem tem neizbežen: dobre strokovne predavatelje verjetno lahko da le industrija, na programe bo morala vplivati tudi takrat, ko bo sicer sistem finajnciranja urejen in jih nihče več ne bo '»žical«, kvalitetnejšo prakso verjetno lahko v teh pogojih tudi zagotovi le indusirija sama.. In končno tudi tistih nekaj sto otrok, ki so letos ostali pred vrati šole (kapacitete) in tovarn (147. člen zakona o delovnih odnosih) ni problem, ki ga bo rešila neka abstraktna družba. Skratka, že dosedanji razgovori so pbkažali, da problema sofinanciranja drugostopenjskega šolstva ni mogoče ločevati od vsebinskih vprašanj šolske in poklicne vzgoje mladine.
VLA
Kotnik Franc »Plastika« prav tako iz razstave v Slovenj Gradcu
KAJ BO POKAZALA ANALIZA
O OSEBNIH DOHODKIH
Priznali so mi, da so ha področju šolstva v Celju osebni dohodki urejeni. Toda slišala sem tudi mnenje, da ž notranjo delitvijo dohodka v šolah ni vse v redu. Nekatere analize so pokazale, da kolektivi niso vedno ohranjevali v praksi delitveno načelo 80:20 (psebni materialni izdatki). Današnji podatki govore o tem, da je ta odnos celo 92:8, nekateri drugi pa tudi to (o tem pripravlja zdaj analizo sindikat družbenih služb), da osebni dohodki zlasti na šolah II. stopnje že skačejo od povpreč-j ja enako kvalificiranih v industriji. Ta očitek se je v podjetjih že marsikje slišal (startna osnova 55.000 din je že lani poskočila menda na 62.000 din), zato bo taka analiza koristna, da ne bo dvomov, namigovanj. Vzporednost v osebnih dohodkih pa je gotovo tu nujna. Občinska skupščina Celje bo prav tako analizo opravila tudi za osnovne šole. Naj ob tej priložnosti povem, da so ustanovili posebno analitsko delovno mesto, ki jim bo omogočilo, da jih bodo takšne in podobne analize pravočasno opozarjale na neskladja (v načrtu imajo izdelavo primerjave dohodka in osebnih dohodkov v kulturnih ustanovah Celja, Maribora in Ljubljane).
NEINTELIGENTNA INTERPRETACIJA POJMA NOTRANJE REZERVE
Kar se tiče osebnih dohodkov v družbenih službah bo torej treba naliti čistega vina. A kar zadeva notranjo delitev, čaka kolektive prav gotovo še mnogo dela, zlasti pri iskanju meril za vsakršno intelektualno delo. Zelo dosti pa se danes govori tudi o notranjih rezervah v družbenih službah. Ne da bi zanikali možnosti, da take notranje rezerve tudi obstajajo, gre vendarle verjetno bolj za prilagojevanje obsega dejavnosti družbenih služb realnim proračunskim možnostim. Slišijo se tudi osamljeni glasovi, ki pa jih k sreči v Celju ne jemljejo resno, da je morda zdaj primeren trenutek za ukinitev gledališča, ali študijske knjižnice, »saj Celje itak nikoli ne bo visokošolski center« itd. Tako govorjenje lahko pride resda le iz sila kratkovidne glave, ki ne vidi drugega kot svoje trenutne gospodarske težave. Takih glasov, kot pravijo v Celju, pa se ni bati, saj je končno Celje mesto s kulturno tradicijo in doslej kljub ukinitvi okraja ni ničesar brezglavo ukinjalo. Ali kot sem slišala drugje: tako govorjenje je neinteligentna interpretacija novih ukrepov, obsedenost nekaterih od besede notranje rezerve, ob tem ko pojem administriranja identificirajo s prepotrebnim strokovnim delom družbenih služb. S takimi komentarji pa seveda nihče ne zanika potrebe in nujnosti prilagoditve družbenih služb nastalim materialnim pogojem.
LE NAČELNO SOGLASJE JE PREMALO
Poleg razprave o sofinanciranju Celjskega tednika (7 komun, ker je Velenje kategorično odklonilo sofinanciranje in že ustanovilo lasten časopis in odpadejo tudi občine Rrežice, Krško in Sevnica, ki gravitirajo bolj k Dolenjskemu listu), je bilo na prvih 1 dveh razgovorih največ govora o gledališču ter še nekaterih kulturnih ustanovah. Vendar ti dogovori niso obrodili doslej kaj dosti oprijemljivega. Prevladalo je stališče, da ob akciji za sofinanciranje ne gre za premetavanje bremena z rame na ramo, saj celjska občina po svojih zagotovilih ne misli zmanjšati svojo udeležbo (razen seveda v kolikor bo prišlo do ponovnih restrikcij proračunskih sredstev). Celjska občina smatra za edino pravilno, da ostale občine prilagajo razliko do ekonomske cene za konkretne programe na svojem področju. Celjsko ljudsko gledališče uprizarja npr. tretjino svojih predstav izven območja Celja, vse od Murske Sobote do No-
vega mesta. Danes ugotavljajo, da je obseg tolikšnega dela maloštevilni kolektiv zelo izčrpal. Zato je predlagala celjska občina, naj bi gledališče več igralo v samem mestu, izven njega pa naj bi igrali, kolikor bi komune bile pripravljene kriti razliko do ekonomske cene. Dotirane občine pa Lidijo, da republiška dotacija zadostuje le za upravo in obvezno šolstvo, kljub temu pa so pripravljene načelno sklepati pogodbe z občinskim Svetom za kulturo v Celju za konkretne 'programe ustanov v Celju. Seveda ne ža letošnje koledarsko leto; saj so letošnja proračunska sredstva že razdeljena. Kolektive pa skrbi, če bo ta dogovor veljal vsaj za prihodnje leto, .saj najkasneje do jeseni bi morale biti občine z njihovimi delovnimi programi seznanjene in pogodbe podpisane. Sprpje)i so tudi sklep na omenjenih posvetih, naj bi prišlo do skupnega sestanka vseh njihovih poslahcev, ki naj bi v republiškem prosvetno-kulturnem zboru izrazili njihovo zahtevo, da' pokaže za konkretne akcije gledališča, Zavoda za spomeniško varstvo in Mestnega muzeja več razumevanja tudi'republiški Sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti. Do takega sestanka ni prišlo, ker menda zaradi določil statuta tega sklada in njegove politike ni verjeti, da bi tako podporo od sklada dobili. Skratka, mnogo vprašanj je ostalo še odprtih in terjajo jasnejšega odgovora.
Razgovori o skupnih družbenih službah, njihovih širokih nalogah za skupno področje celjske regije in o skupnem bremenu materialnih družbenih dajatev za to dejavnost, so v Celju torej resnično stekli. Mnoga vprašanja terjajo .verjetno širšo javno obravnavo tudi v lokalnem tisku, predvsem pa pravočasno odločanje in ukrepanje, da bi kolektivi zavodov kljub ne ne preveč optimističnim napovedim zanje vendarle lahko računali vsaj z nečim: z večjo stabilnostjo sredstev, pa čeprav morda omejenih.	SONJA GAŠPERŠIČ
V umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu je pravkar razstava »Likovne umetnosti mladih«. Na fotografiji Komac Marinka »Na pogrebu«
ir oc€ns
INFORMACIJA m.
ms
Likovna
umetnost
mladih
li!liii!!lll]!li[!!!i!i[||l!!!lll!!IIII!!llll!lii:iil!i[l'
RAZPIS II. NAGRADNEGA
NATEČAJA
ZA SODELOVANJE
NA RAZSTAVI
V SLOVENJGRAŠKEM
UMETNOSTNEM
PAVILJONU
Organizacijski odbor za razstavo »Likovna umetnost mladih« je te dni ponovno objavil razpis za udeležbo likovnih talentov v starosti od 14 do 25 let na 11. rastavi v slovenjgraškem Umetnostnem paviljonu, ki bo v počastitev letošnjega dneva republike. Razpis nudi možnost mladim amaterjem, da največ s petimi deli s področja slikarstva, grafike, plastike in drugih zvrsti likovnega oblikovanja (tapiserija, intarzija, izdelki industrijskega oblikovanja, keramika ip.), ki so nastala v zadnjih dveh letih sodelujejo na tej razstavi. V Sloveniji pa je gotovo mnogo' mladik ljudi, H bodo pohiteli in do 15. oktobra poslali slovenjgraškemu Umetnostnemu paviljonu svoje likovne izdelke, ne le zaradi
obetajočih nagrad in priznanj, temvčč že zato, ker imajo možnost predstaviti se široki javnosti in hkrati tudi strokovni likovni kritiki.
Na lanski I. razstavi je sodelovalo 85 mladih likovnih talentov iz vse Slovenije. Razstava je dala odgovor na mnoga vprašanja 's področja likovne umetnosti, pokazala je nagnjenje in smisel mladih za to umetnost, odprla vprašanja pogojev ža likovno ustvarjanje v prostem času, vprašanja mentorstva ip. Tudi osebno srečdnje mladih lani z nekaterimi priznanimi slovenskimi likovnimi umetniki in pedagogi je bilo koristno. Takšne razstave pa imajo prav gotovo tudi svojo vlogo pri naših naporih za odpravljanje kiča iz našega vseobsegajočega
življenjskega prostora. Smisel za likovno oblikovanje kakor tudi likovni okus sta gotovo tomzo bolj pomembni vprašanji, kadar ju pove'žu)emo z mlado generacijo. Zaradi vse-f ga tega so mnogi, ki podpirajo idejo tradicionalne razstave »Likovna umetnost mladih«, med njimi zlasti Zveza mladine Slovenije, uredništvi "Sinteza« in "Mlada pota«, Društvo likovnih pedagogov, pa Društvo prijateljev hiladi-ne, Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Pionirski dom in končno še Umetnostni paviljon v Slovenj Gradcu kot gostitelj te manifestacije, podprli zamisel o tradicionalni Vsakoletni razstavi "Likovna umetnost mladih«.
formacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije oceneocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike In
Presenečeni
Amedeo
il!lill!!!l!ll!ll!!llllllllll!l!!l!ll!llll!ll!l!!ll|llii;Hil|l|!!ll!!!l
ITALIJANSKI FILM »LJUBEZEN V STOCKHOLMU«.
Med trenutno skromnim, repertoarjem ljubljanskih kinematografov. je pravcata izjema italijanski film "Ljubezen v Stockholmu«. S svojim svežim humorjem in življenjsko vedrino pa tudi kot nalašč sodi v razpoloženje poletnih mesecev. Poleg tega je ta Jiim režiserja Luigija Polidarija po umetniški in obrtni strani več kot le solidno delo, saj si je pridobil na filmskem festivalu v Berlinu leta 1963 prvo nagrado.
"Ljubezen v Stockholmu« je na prvi pogled lahkotna pripoved o majhnem italijanskem trgovcu s krznom, ki poslovno pripotuje v severno prestolnico z eno samo željo, da bi spoznal čar in mik nordijskih de-
klet, o katerih tako zapeljivo pišejo turistični vodiči. V resnici sega film globlje, saj sooči in primerja način življenja, nazorov in temperamenta glasnega Italijana z ljudmi in družbo na Švedskem. Tako izvira vsa komika tega dela iz različnosti dveh svetov in njunih predstav drug o drugem ter ni sama sebi namen. Iz lahkotne zgodbe, ■ ki se odvija v nordijski realnosti vsakodnevnega življenja, spoznavamo namreč tudi to življenje in nam je torej povsem razumljivo, v čem grešijo turistični vodiči. ki so pobudili Amedeovo željo po doživetjih, predvsem po erotičnih pustolovščinah in zakaj se vrača Italijan v domovino brez ljubezenskih tro-
fej, toda očaran nad neposrednostjo ljudi severnih dežel. Čeprav Amedeo sicer ni dojel vsebine švedskega življenja, niti se ne more strinjati s švedskimi pogledi na religijo, ljubezen, zakon, pa odhaja k ljubljeni ženi ž zavestjo nekega spoznanja o raznolikosti narodov in upravičenosti te raznolikosti.
Osrednjo vlogo italijanskega trgovca s krznom je zaigral komik Alberto Sordi, njegove prijateljice in znance pa je poustvarila vrsta švedskih igralk in igralcev. Film. ki so ga v glavnem posneli na Švedskem, je poln čudovitih posnetkov švedske pokrajine in glavnega mesta Stockholma.

ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike močene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike In
© VODNE ČRPALKE IN ELEKTROMOTORJE ZA KMETIJSTVO
DOBITE S POPUSTOM, CE PLAČATE S TUJIMI PLAČILNIMI SREDSTVI — DEVIZAMI.
S POPUSTOM (ZA DEVIZE) PRODAJAMO TUDI NASE OSTALE PROIZVODE.
način Plačevanja:
1.	z efektivno tujo valuto,
2.	s čeki in traveller čeki,
3.	z nakazili preko banke,
4.	z nakazili iz inozemstva.
Tuja plačilna sredstva nam lahko pošljete tudi po pošti. Priporočamo, da se v ta namen poslužite denarnega pisma.
Zahtevajte obširne opise naših proizvodov, strokovne nasvete in ponudbe pri nas in pri naših predstavništvih:
— ELEKTROKOVINA, Beograd, Obiličev venac 26 — ELEKTROKOVINA, Zagreb, Marinkovičeva 5 — ELEKTROKOVINA, Ljubljana, Strmi pot 8 — ELEKTROKOVINA, Sarajevo. Skenderija 7/II —- ELEKTROKOVINA, Skopje. Bulevar JNA 6 A
TRŽAŠKA št. 109, p. p. 75; Telefon: 31-120; Telex: 033-31; Telegram: ELKO Maribor
Nad 50 modelov bluzic v nad 150 barvnih odtenkih
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA. MARIBOR
ZA RAZVEDRILO
Križanka
VODORAVNO: 1. znana pariška univerza, 7. snežni zamet, 8. del glave, 9. števnik, 11. nekdanja francoska kolonija v jugovzhodni Aziji, 13. osebni zaimek, 14. egipčanski bog sonca, 15. deli telesa, 17. otroška igrača, mc< ic, 18. tovor, 20. vrv na zanko, 21. znak za kemično prvino, V- latinski predlog, 24. zdravilrm rastlina, 26. začimba, 28. naziv avtomobila francoske znamke, ki ga izdelujejo v tovarni »Tomos«, 29. tvorni glagolski način, 31. užitna morska školjka.
NAVPIČNO: 1. elektronska naprava, ki s pomočjo ultrazvoka odkriva podvodne zapreke (ribje jate, podmornice itd.), 2.
veriga za merjenje drevesne debeline, 3. napredek, razvijanje, 4. začetniki imena in priimka angl. dramatika svetovnega slovesa (»Pygmalion«), 5. okrajšano moško inae, 6. prebivalec glavnega mesta sosednje države, 10. del imena zaliva na južnem Jadranu, 12. škodljiva žuželka, ki živi pod zemljo in se hrani s koreninami, 16. del voza, 17. domača žival, 18. del priimka španskega pisatelja, socialista in revolucionarja (Ibanes), 19. okrajšano moško ime, 21. migljaj, 22. mesto in istoimenski zaliv na otoku Sahalinu, 25. sorodnik, 27. razcvetje, 30. avtomobilska oznaka Kranja.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. tobogan, 8. e-misija, 9. kila, 1,	10. ako, 11.
pri, 13. C(ehov) A(nton), 14. slak, 15. omama, 16. maneža, 18.
|l!lllll!ll]|||||||lllll!!l!ltllllllllllllll!lllllilllllll!lllllil!lilllll!llil||j|||||iniUIIIIIIII!llill!IIHII!IIIHll!|||||!ll!M
V redu je, šef, je že podpisal pogodbo.
m
— »Učinek« — štiri črke?
abota, p, 20. kadi, 21. Br, 22. ed, 23. tre, 24. tovariš, 27. antanta.
IZ SERVISNE PRALNICE
— Ali hočeš srajco z zažganim ovratnikom-, ali pa tisto, ki ji manjka manšetd?
KADAR POTUJEMO
na družbene stroške^	in	privatno
— No, zdaj bo pa treba pljuniti v roke!
p	2	3	*	e		6
7~						
7“			m	9	IO	
			/S	■	>3	
				IS	/6 r		
	b					
Uš	19			n		
So				El	f*	3
			M	ss		
__		27		28	~	
	■	S9	3o			
ir~							J
'tX<.
— Kako naj določimo novo ceno temu fižolu, ki ima toliko niti — kol kmetijskemu ali kot tekstilnemu artiklu?

Spored RTV Ljubljana za teden od 5. avgusta do 11. avgusta 1965
ČETRTEK
5.	AVGUST
4.30-7.00 Dobro jutro! — 5.00-
5.05	Poročila in dnevni koledar — 6.00-6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Igramo za razvedrilo — 8.05 Dopoldansk' domači pele-mele — 8.25 La ika glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Instrumentalna glasba z? mladino — Iz glasbenih pravljic _ 9.30 Zabavni zvoki -
10.00	Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Iz repertoa -ja ansambla ljubljanske opere —
11.00	Turistični napotki za tu je goste — 11.15' Nimaš prednosti — 12.05 Ivan Sček: boter petelin — baletna suitj
12.30	Kmetijski nasveti — 12.4<’
Cez zelene trate — 13.15 Ou stila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ...	- 0f
Križem po slovenski glasbi -14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 P°!?0' danski radijski dnevnik — io.20 Zabavni intermezzo —	i5.3(
Koncert pihalne godbe ljudske milice — 15.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 Simfonična glasba — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu —	18.15 Turistična
oddaja — 19.00 Obvestila -
19.05	Glasbene razglednice -
19.30	Večerni radijski dnevnik
20.00	Četrtkov večer domafh pesmi in napevoy — 21.00 Lirika skozi čas Srednji ve k — £1.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Nočni akordi — 23 05 Iz sodobne ruske in poljske glasbe -
23.30-23.35 Zadnja poročila m zaključek oddaje
PETEK
6.	AVGUST
4.30-7.00 Dobro jutro! — 5.00-
5.05	Poročila in dnevni koledar — 6.00-6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Orkestralni odlomki in arije iz oper Gioac-china Rossinija — 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 Francoska solistična glasba iz starejše in novejše dobe — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Iz narodne zakladnice —- 10.00 Dopold inski radijski dnevnik — 10.15 Lan ka glasba — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra
—	11.00 Turistični oapotk: za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slovenski in drugi jugoslovanski samospevi -
12.30	Kmetijski nasveti — 12.4*) Skozi vas — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam... — 14.05 Odmevi naših krajev — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — lo.?0 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15. to R.*-do Simoniti: Kolednica mladinskih brigad Radovan Gobec Himna delu — zadnji ctavek iz Mladinske simfonije Ub^v« Vrabec: Udar na udar — 16 00 Vsak dan za vas — 17.05 Kor« cert p^ želi ah poslušalce/ — is.cn Poročila — aktualnosti dema In po svetu — 18.15 R^ viia slovenskih vokalnih solistov. ansamblov in orkestrov zabavne glasbe — 13 45 Kultu:-n j globna — 19.00 Obvestila — 10 05 Glasbene razglednice —
19.30	večerni radijski dnevnik
—	on,oo Lahka glasba — 10.30 ~,-—ovske skladbe Blaža Arniča
SOBOTA
7.	AVGUST
4.30-7.00 Dobro jutro! — 5 00-
5.05	Poročila in dnevni kcie-dar — 6.00-6.10 Jutranji radii-ski dnevnik — 6.30-6.35 Napotki za turiste — 7.15 Zvoki za razvedrilo — 8.05 Domače pesmi in napevi — 8.25 Koncer-tantne skladbe iz opusov velikih mojstrov — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Naši skladatelji mladini — 9.30 Koncert tujih pihalnih godb —- 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Tenorske arije iz oper Giuseppa Verdija — 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Prek sončnih dobrav — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam...	—	14.05 Dve
umetnici: pianistka Mirka Pokorna in violinistka Ginette Neveu — 14.35 Naši poslušalci čestitalo in pozdravlja jo --
15.00	Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Nastopata zbora. SKUD »-Tine Rožanc« in moški zbor ->Grafika-« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Emanuel Ch ib*-i-er: Fantastična bouree — baletna suita — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Melodije tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 15.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radij, ski dnevnik — 20.00-22.00 Sobotni poletni večeri v plesa —
NEBELIH
S. AVGUSTA
6.00-7.00 Dobro jutro! — 6 05-6.10 Poročila in dnevni koledar — 6.30-6.35 Napotki za turiste — 7.15 »Šumi potok . . .«
—	8.05 Mladinska radijska igra F. Feld: Žaba s trobento — 8.35 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -I. —
10.00	Še pomnite, tovariši...
—	Ludvik Golob: Pod Mokr-cem — 10.28 Zbor »Svobode« iz Celja poje stare delavske pesmi — 10.40-11-45 Lahka glasba
—	11.00-11.15 Turistični napot-
ki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -II. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.45 Pred domačo hišo — 14.00 tfra s španskimi skladatelji — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tega tedna S. Leacock: Zmešan od zmešnjave — 15.50 Deset minut z majhnimi zabavnimi ansambli — 16.00-19.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radij ski dnevnik — 20.00 Mojstrske partiture 21.00 Športna poročila — 21.10 Melodije razn!h narodov — 22.10 Plesna glas ba — 23.05 Za lahko no5 —
23.30-23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje ________
PONEDELJEK
9.	AVGUSTA
4.30-7.00 Dobro jutro — 5.00-
5.05	Poročila in . dnevni koledar — 6.00-6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe —
8.05	Veseli planšarji in ansambel Boruta Lesjaka — 8.30 FoJ ure z majhnimi zabavnimi ansambli — 9.00 Za mlade radovedneže; Prgišče zanimivosti za vas ... — 9.15 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šolskem leiu
—	9.30 Mali jutranji koncert
—	10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 »Iz mesta v mesto« — 10.35 Naš podlistek
—	10.55 Glasbena medigra —
11.00	Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Dva xvelika pia ništa: Claudio Arrau in Wai-ter Gieseking — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi ob spremljavi harmonike — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . — 14.05 S poti po Mediteranu ... — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 ?'.abavni intermezzo — 15.30 Poje Učiteljski pevski zbor Emil A.damič — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 Operne melodije — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pol ure z orkestrom Rav Conniff — 18.4^ Na-vo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Izbrali smo za vas — 21.05-23.00 Skupni program JRH ..	.
TOREK
10.	AVGUSTA
4.30-7.00 Dobro jutro! — 5.00-
5.05	Poročila in dnevni koledar — 6.00-6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Jutranja parada simfoničnih orkestrov
—	8.05 Od melodije do melodije —- 8.35 Iz zakladnice narodnih pesmi — 9.00 Počitniške popotovanje od strani do strini — 9.15 Počitniški pozdravi
—	9.30 Pol ure z domačimi orkestri in ansambli zabavne glasbe — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 S.‘ene iz opere Hovanščina Modesta Musorgskega — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — H 15 Nimaš prednosti! — 12.05 Lucijan Marija Škerjanc: Gazele
sedem orkestralnih pesnitev
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.13 Obvestila in zabavna glasba —-
13.30	Priporočajo vam . .	—
14.05	Skladbe Josepha Haydm
—	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.fO Popoldanski radijski dnevnik
—	15.20 Zabavni intermezzo —
15.30	V torek nasvidenje —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 Simfonična glasba — 18.80 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Slovenski vokalni solist orkestri in ansambli zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križootjih — 19.00 Obvestila — 19 85 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Maihen re--itaj	Igorja Dekleve —
20.20 Radijska igra — 21.23 Se-
lenadni večer
SRED H
11.	AVGUSTA
4.30-7.00 Dobro jutro! — s.no-
5.05	Poročila in dnevni koledar — e.00-6.10 Jutranji rachj-ski dnevnik - 7.15 Fantič pelin roza ... — 6.05 Lahka glasba — 8.25 Pri pionirjih nase orkestralne glasbe — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.15 Iv a-dinski zbori pojo — 9.30 7. orkestri in ansambli zabavne glasbe 10.00 Dopoldanski ra-dijski dnevnik — 10.15 Duete iz slovanske in francoske glas-bene literature pojeta sopr i-nistka Victoria de los Angeles in baritonist Dietrich Fischer-Diskau —	10.30 Človek in
zdravje — 19,10 Nekaj dorua-cih v instrumentalni izvedbi -
11.00	Turistični napotki za tule goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Drobni odlomki iz Mozartovih oper —	12.30
Kmetijski nasveti — 12.10 Narodne pesmi v izvedbi narodno zabavnih ansamblov in solistov — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pripori-čajo vam ... — 14.05 Iz koncertov in simfonij — 15.00 Po-ooldanski radijski dnevnik -15.20 Zabavni intermezzo -
15.30	Poje zbor madrigalistov iz Holandije - 16.00 Vsak dan za vas —- 17.05 Koncert 00 l/.fč — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 13.13 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni raditskt dnevnik — 20.09 Bedrich Smetana: Skrivnost, opera v 3. dejanjih