Didakta september 2014 37 Med teorijo in prakso ČRKA KOT LIKOVNI MOTIV / Mag. Špela Udovič / Srednja medijska in grafična šola Ljubljana Povzetek V prispevku je pisava prikazana kot vizualizacija govorjene besede oziroma simbolno udejanjenje govorice, idej, misli in dejanj. Pisave ne moremo razumeti le kot vizualni sistem znakov, saj jo doživljamo tudi kot likovni zapis. Oblikovanje pisave oziroma tipografijo pojmujemo kot področje likovne umetnosti, ki sega predvsem na področje oblikovanja vizualnih komunikacij. Pogosto se neločljivo prepleta s slikarstvom, grafiko, risbo in ilustracijo, zato jo je mogoče aplicirati tudi kot zanimivo osnovo za oblikovanje motiva v likovno-pedagoški praksi. V empiričnem delu je predstavljeno oblikovanje črk pri pouku grafičnega oblikovanja. Dijaki so oblikovali posamezne črke v smislu barvnega volumna, ki sprožajo asociacije na okrašene velike začetnice – inicialke. UVoD »Likovno gledanje je prav gotovo po- sledica kulturnega izkustva z likovnimi umetninami, učenje ob njih, vsak člo- vek pa se že kot otrok v toku zorenja nauči navadnega gledanja.« (Butina 1997, 64) Danes si sveta oziroma življenja brez pisane besede ne moremo predsta- vljati, še zlasti ne, ker je naša globalna stvarnost prežeta predvsem z vizual- nim. Tudi pisana beseda je pravzaprav vizualizacija govorjene besede oziro- ma simbolno udejanjenje govorice, idej, misli in dejanj. V njej sta shra- njena spomin, znanje in zgodovina človeštva. Začetki pisane besede segajo k prvim preprostim prazgodovinskim risbam in hotenju ljudi po izražanju v likovni govorici. Takrat so nastali prvi podobopisi, ki so se razvijali v vedno preprostejše, stilizirane znakovne za- pise, ki so bili pozneje pod vplivom razvoja različnih kultur urejeni v dolo- čene sisteme, ki jih imenujemo pisave. Pisava je danes povsod prisotna kot sama po sebi umevna danost, saj se dotika vsega, kar vidimo, čutimo in delamo. V službi vizualnih komunika- cij se oprijema vseh področij našega bivanja, tako zasebnih kot tudi javnih. Poleg njene rabe za potrebe jezika in literature je nepogrešljivi del znano- sti, ekonomije, politike, tehnike, etike, filozofije, estetike in seveda različnih področij umetnosti. Prav v kontekstu umetnosti in umetnostnih obdobij so nastajali različni slogi pisav. Z njiho- vim oblikovanjem so se skozi civili- zacijo ukvarjali iluminatorji, grafiki, arhitekti, slikarji, kiparji in ilustratorji. Z razvojem tehnologij se je oblikova- nje pisav razvilo v posebno področje likovne umetnosti, ki ga imenujemo tipografsko oblikovanje. Pisave slogov- no umeščamo v različne črkovne vrste, tako imenovane tipografije. Te imajo poleg vloge razširjanja informacij tudi estetsko vlogo. Ta vpliva na načine podajanja informacij. Osnovna nalo- ga tipografije je sicer jasna, nazorno podana informacija, vendar z izbiro tipografije določamo konkretno in specifično vizualno gramatiko bese- dilne vsebine. Pri oblikovanju posame- znih črk oziroma črkovne vrste obliko- valec, poleg anatomije črke, upošteva tudi njen namen, od česar je odvisen značaj tipografije, ki tako kot druga likovna dela izzivajo različne emocije. Na ta način lahko določene vsebine poudarimo ali jim zmanjšamo pomen. Slika 1: Eva Romanič, Črka T. Slika 2: Matej Sitar, Črka V. lIKoVNo RazUMEVaNJE PISaVE Pisave torej ne moremo razumeti le kot vizualni sistem znakov, saj jo zazna- vamo in doživljamo tudi kot sinestezijo likovnih zapisov. Oblikovanje pisave oziroma tipografijo pojmujemo kot področje likovne umetnosti, ki sega predvsem na področje oblikovanja vizualnih komunikacij in grafičnega oblikovanja, v smislu likovne strukture in konceptualizacije pa vzporednice vsekakor najdemo tudi v slikarstvu, grafiki, risbi in ilustraciji. Pogosto se s temi področji tudi neločljivo prepleta. Najočitnejša povezovanja pisave in slikarstva najdemo v oblikovanju pla- katov, ki se je uveljavilo ob koncu 19. stoletja najprej s francoskim slikarjem pariških podob kabaretskega življe- nja Henrijem de Toulouse-Lautrecom in nato še z instalacijo takrat novega umetniškega sloga Art Nouveau. Tu ima črka oziroma pisava predvsem vlogo besedila in je v konstelaciji z 38 Didakta september 2014 Med teorijo in prakso ilustrativnim slikarstvom, dekorativ- nimi učinki ter funkcionalno komu- nikativnostjo vzpostavila vez med umetnostjo in vsakdanjim življenjem. Slika 3: Patricija Barbič, Črka P. Slika 4: Luka Marolt, Črka L. Povezovanje tipografije in modernega slikarstva sega na začetek 20. stoletja, ko tipografija nima več le funkcije besedila, ampak prevzema lastnosti likovnih elementov. Posebej očitno je vključevanje tipografije oziroma bese- dila v kolažih sintetičnega kubizma, kjer gre za uporabo materialov zunaj dotedanje prakse v slikarstvu ter igro navidezne realnosti in slikarske površi- ne kot takšne. Prilepljen potiskan papir na Picassovi sliki sicer izstopa in sili v ospredje kot najbolj realen predmet na sliki, s stališča likovne strukture pa pisava deluje kot nekakšna teksturalna površina predmetov na sliki. K ustvarja- nju novih podob je slikar tako vključil že »narejene« podobe iz vsakdanjega ži- vljenja. Picasso je sicer črke na mnogih svojih likovnih poetikah tudi odslikal. Pojavnost rokopisov, tipografskih ele- mentov in kaligrafskih znakov, pa naj gre le za njihov optični odmev v smislu strukture slikarske površine in njene teksture ali dodatno izpovednost, je v sodobnem slikarstvu in grafiki prisotna tudi kot posledica procesov v likovni umetnosti in družbi nasploh. Mnogi slikarji in grafiki tako na različne na- čine pisavo oziroma posamezne črke vključujejo v svoje likovne izpovedi. Slika 5: Sebastian Benjamin Černeka, Črka R. Slika 6: Domen Brčan, Črka X. Pisava ali črka, ki je vpeta v optični vtis slikarske površine, torej presega svojo pomensko vrednost za posamezni glas ali besedilo, saj se manifestira pred- vsem kot likovna in estetska kakovost. Njena berljivost tako ni več pogoj za njeno prezenco. Kot vizualna tvorba je črka bolj ali manj preprosta nemime- tična oblika in jo z likovnega stališča lahko dojemamo tudi kot abstraktno, brezpomensko podobo, pa naj gre za rokopis – kaligrafijo ali elektronski zapis digitalne tipografije. EMPIRIČNI DEL – ČRKA KOT LI- KoVNI MoTIV Tipografija ponuja številne ekspresiv- ne in ustvarjalne rešitve, zato je dobra osnova za oblikovanje motiva tudi na pedagoški ravni. Največkrat se učenci in dijaki s povezavo tipografije, vsebine ter oblike seveda soočajo pri oblikova- nju plakatov, kjer ima pisava predvsem funkcijo besedila in tako bolj sporočil- no kot likovno vrednost. Manj pogosto je tipografija vpeta v njihova likovna dela kot nosilka likovne kompozicije. Slika 7: Katarina Štelcer, Črka B. Didakta september 2014 39 Med teorijo in prakso Slika 8: Alja Matjašič, Črka N. V likovni nalogi, kjer so dijaki naslikali črko, gre za preplet tipografije, ilu- stracije in prostorske dimenzije, saj je bila njihova naloga povezati črko kot abstraktno formo z mimetično pred- stavo sveta. Oblikovali so torej črko – majuskulo po lastni izbiri, pri čemer so upoštevali mersko sorazmerje tako pri oblikovanju razmerja črke v celoti kot na mikromodularni ravni. Pri obli- kovanju tipografije je poleg posebnih tipografskih znanj občutek za mersko sorazmerje izjemno pomemben. Črka je v svoji strukturi likovna kompozicija, kjer nosijo velik pomen odnosi med sestavnimi deli črke, odnosi manjših delov do celote in učinkovanje črke kot celote. Slika 9: Pia Tomšič, Črka P. Slika 10: Saša Črnivec, Črka E. Mersko sorazmerje je bilo tudi vodilo pri načrtovanju oblikovanja volumna, saj je likovna naloga od dijakov zahte- vala še, da črko narišejo v vzporedni projekciji in tako izgradijo navide- zni realni prostor oziroma volumen. Črka kot izhodiščna oblika je bila tako ogrodje oziroma konstrukcijska mre- ža za sestavljanje in urejanje manjših volumnov – modulov v širšo kompo- zicijsko rešitev, z upoštevanjem načel likovnega reda enotnosti in merske- ga sorazmerja. Dijaki so na ta način razvijali prostorsko predstavljivost in pridobivali spretnost za gradnjo tri- dimenzionalnega prostora na dvodi- menzionalni ploskvi. Sposobnost povezovanja več likovnih pojmov je prišla do veljave tudi pri barvnem oblikovanju črke v tehniki tempere, kjer so dijaki poleg tonskega stopnjevanja barve upoštevali še enega izmed barvnih kontrastov: komple- mentarni, svetlo-temni ali toplo-hladni kontrast. Pri modelaciji volumna črke so analitično ločevali različne tonske vrednosti in jih omejili. Volumen te- lesa so dogradili z belo osvetljenimi toni izbrane barve na tistem delu te- lesa, ki naj bi bil bližji svetlobnemu viru. S temnejšimi toni iste barve so pobarvali stranico črke, ki naj bi bila bolj oddaljena od svetlobnega vira. Slika 11: Tjaša Brumen, Črka X. Slika 12: Anja Simčič, Črka S, svetlo- -temni kontrast. KRaTKa aNalIza lIKoVNIH DEl IN ZAKLJUČEK Dijaki so v izvedbi likovne naloge uspe- li oblikovati črko kot sestavljen volu- men v vzporedni projekciji oziroma navidezni realni prostor ob uporabi enega od barvnih kontrastov. Obli- kovanje in strukturiranje volumna so povezali z analitičnim pristopom k razumevanju svetlobe in sence ter preko tega optične vtise nadgradili z modelacijo barvnih ploskev. Dobro so izpeljali stopnjevanja barvnih in ton- skih vrednosti. V procesu oblikovanja prostornine je bila presenetljiva pogo- sta slabša prostorska predstavljivost di- jakov že na mikromodularni ravni, saj 40 Didakta september 2014 Med teorijo in prakso se z aksonometrično projekcijo učenci seznanijo že v osnovni šoli. Njihovi optični vtisi, ki so bili sestavljeni iz majhnih zaključenih enot, so kljub temu dobro dosegali načelo enotnosti v kompoziciji. Dijaki, ki so v likovnem razmišljanju in delu najbolj kreativni, so posegali po kompleksnejših oblikah, bolj raznolikih kombinacijah v svojem komponiranju, hkrati pa so znali poi- skati tudi likovno zanimivejše rešitve v barvnih odnosih. Slika 13: Lea Rebol, Črka J. Prav preko oblikovanja modulov, raz- vijanja novih idej v razmerjih črke ter določanja razmerij med pozitivnim in negativnim prostorom so dijaki tudi bolj spoznali in razumeli pomen načr- tovanega dela. Glede na to so pozneje tudi lažje in bolj verodostojno vredno- tili dobljene rezultate. Končno učinkovanje optičnih vtisov, ki so nastali, ponuja asociacijo na inicialke. Inicialka je grafično pou- darjena ali slikarsko okrašena začetna črka v prvi vrstici poglavja ali dela besedila. Poznamo navadne, okraše- ne in ilustrirane inicialke. Najstarejše inicialke so bogato okrašene velike začetnice srednjeveških iluminiranih rokopisov, kjer so pisarji – kaligrafi pomen pisave poudarili tudi z njeno likovno podobo. literatura Berger John (2008) Načini gledanja. Ljubljana, Zavod Emanat. Bringhurst Robert (2002) The Elements of Typographic Style. Vancouver: Hartley & Marks Publications. Butina Milan (1997) Prvine likovne pra- kse. Ljubljana: Debora. Frelih Črtomir (2012) Druga narava: Razdalje med videzom in obliko. V: Črtomir Frelih (ur.) in Jožef Mu- hovič (ur.) Likovno, vizualno – Eseji o likovni in vizualni umetnosti, str. 11-26. Ljubljana: Pedagoška fakul- teta, Univerza v Ljubljani. Šušteršič Nina, Butina Milan, De Gleria Blaž, Skubin Iris in Zornik Klavdij (2004) Likovna teorija: učbenik za likovno teorijo v vzgojnoizobraževal- nem programu umetniška gimnazija - likovna smer. Ljubljana: Debora. Udovič Špela (2013) Besedilo prego- vorov kot vsebinski in vizualni ele- ment likovnega dela. Didakta let. XXII (št. 166): str. 17-21. Slika 14: Gal Petermanec, Črka F. ENCIKLOPEDIJE LAROUSSE ZA OTROKE ZBIRKA TREH KNJIG SAMO 49,99 € ZAKAJ? Laroussova slikovna enciklopedija Za- kaj? je prava zakladnica odgovorov o živalih, naravi, človeku, vesolju in zem- lji, poseben del knjige pa je namenjen tudi vsakdanjemu življenju (brezposel- nosti, revščini, energiji, ekologiji). 19,99 € KAKO NAREDIMO? Kako naredimo čokolado? Kaj pa sir? Balone? Parfume? Okenske šipe? Risan- ke? Televizijske oddaje? Kako delujejo vulkani? ...Moj prvi Larousse KAKO NA- REDIMO? ima odgovore na več kot 200 vprašanj. 19,99 € MOJ PRVI ANGLEŠKI SLOVAR V slovarju je skrbno izbranih 1000 besed iz otroškega sveta, ki sestavljajo osnovno besedišče, dovolj bogato in raznoliko, da lahko otrok takoj spregovori v angleščini. Na koncu knjige je nekaj preprostih tabel, ki dajejo nekaj nepogrešljivih navodil za pravilno rabo samostalnikov, glagolov, pridevnikov in izrazov tega slovarja. 19,99 €  04 5320 200  zalozba@didakta.si  www.didakta.si www.didakta.si/larousse, www.facebook.com/zalozba.didakta REDNA CENA 59,97 €