45. štev.
1Ф* Večerno izdanje „Edinosti“ št. 92 z dne 18. novembra 1893.
Te8qj
T1-*•

T-	r^r
Iihttja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor ,Edinost1
po 2 kr. odtis.
Naročniki ,Edinosti1 dobivajo to prilogo vso leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost' še 1 gld.
Л
r
l
Cene oglasom v ,Novičarju‘ so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javno zahvale, osmrtnice in do. mači oglasi, po pogodbi

Frankopana pisma in rokopis jn pobijati vradiiiatvu
Xefrankovana platna «« ne •prejemajo.
ti*;:
:y
NOVICAH.
Boj za slovensko osnovno šolo V Trstu. Poživljamo še enkrat vse dotične očete, kateri so podpisali prošnjo za slovensko osnovno šolo v mestu, da pridejo brezpogojno prihodnji teden t. j, v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in soboto, kateri koli dan od 10—12 ure pred p. v italijansko šolo pri sv. Jakobu (via delle Scuole), kjer naj se prijavijo dotičnemu komisarju. Ni potrebno prinesti seboj krstnih listov svojih otrok, ampak za došča, da znajo povedati rojstveni dan svojega otroka, ali pa naj si napišejo sami te podatke. — Kdor ni podpisal sam dotične prošnje, poizve naj, kdo je podpisal zanj. Vsak naj odgovarja odločno in brez strahu, kajti poleg komisarja in magistralo vili zastopnikov sta vedno dva naša delegata, ki zares požrtvovalno in vzorno vršita svojo nalogo. — Ponavljamo, da naj pridejo tudi tisti, kateri doslej še niso dobili posebnega povabila. — Kljubu vsem našim pozivom, prijavilo se je doslej samo 44 očetov. To je malomarnost, katero moramo najstrožje obsojati. Naj pomisli vsak, da ne gre tu za osebne koristi posamičnih očetov, ampak za narodno čast! Kdor je podpisal prošnjo, a ne stori sedaj svoje dolžnosti, ta naj potem nikar ne vzrača krivde na voditelje, ako stvar ne napreduje tako, kakor bi morala.
Mestni svet tržaški imel je dnč 16.
t. ш. javno vejo. Predsedoval je župan dr. Pitteri, vlado je zastopal baron dr. Conrad; navzočih pa je bilo 37 svoto-valcev. Po odobrenju zapisnika zadnje seje prečita ee prošnja deveterih učiteljev I. plač. razreda za povišanje plačo. Prošnja izroči se šolskemu odseku. Zatem se prečita županov odgovor na interpelacijo svetovalca Nabergoja iz seje dne 11. m. gledč pobiranja takse za ogledovanje klavne živine v okolici. V tem odgovoru se naglaša, da daje gornja okolica 38 do 40 glav klavne živine na mesec, katere so se pobijale v zasebnih klavnicah, v katerih so neredko-krat stanovali tudi ljudje. Iz zdravstvenih obzirov odredil je magistrat, da se s 1 januvarjem 1894. 1. preskrbč prikladnejše klavnice. Dosedanje klavnice pa so bile dovoljene le za domačo potrebo. Z odpravo carine na meso pa je moral skrbeti magistrat za to, da mesarji v mestu ne kupujejo v okolici klane živine; vendar pa ni hotel te razvade povsem odpraviti, am pak odredil je, da se mora vsa klavna ži vina pregledati po zvedencih in mestna delegacija odredila jo z naredbo z dnč 7. junija 1893., da mora imeti meso, katero no prihaja iz klavnice pri sv. Sabi, spri čevalo o pregledu po pristojni osebi licu mesta, kjer je bila žival zaklana, naredba ni zadela nikogar teško, kajti okolici moglo se je dati pregledati klavno živino dvakrat na dan po zdravnikih brez plačno. Ako pa kdo, namesto da bi si da klati živino pri sv. Sabi, rajše vpeljuje zaklano živino iz okolice in kliče zdrav-
meso, je popolnoma naravno, da zdravnik ne stori brezplačno tega, česar ni obvezan storiti brezplačno, kajti občina ga plača le za to, da zdravi siromašne ljudi j. Odgovorivši pobližje na interpelacijo pa se opaža, da okoličani proti temu prav nič ne gitujejo, kajti vsi znajo dobro, da magistrat nikdar ne dovoli, da postanejo oko-ličanske klavnice nekake nepostavne podružnice mestne klavnice. Kar pa dostaje pazke v interpelaciji, da se more skušati dtegniti živino pregledovanju in j > tako rekoč vtihotapiti, mora magistrat to zadevo strogo nadzorovati, medtem pa obžaluje samo, da se je moglo tako odtezanje do sedaj dogoditi s pomočjo dotičnih, kateri bi morali služiti v vzgled pri izpolnjevanju zakonov. Konočno omenja, da je postopanje zdravnikov v tem pogledu popolnoma pravilno ; kar pa se tiče zahtevanja odškodnine 70 kr. za voz, se kaj tacega nikdar
— Pride na vrsto poročilo šolskega odseka gledč vladine naredbe za odprtje tretjega slovenskega razreda na osnovni šoli v Bojanu. Isto zahteva italijanski oddelek. Šolski odsek odbija jedno in drugo, češ, da se bode šolsko poslopje razširilo, ali se pa sezida novo, ker sedanje ne zadošča potrebam. — Svetovalec D o 11 e n z omenja na to, da ne mara o tej zadevi niti govoriti, ker zna, da se zgodi vse to, kar nasvetuje vsemogočni šolski odsek. Tudi on pozivlje vladnega komisarja, da prisili vlada magistrat, preskrbeti potrebno za okoličanske šole. — Vladni komisar baron Conrad odgovarja, da ni potrebno tolmačiti vladine naredbe, kajti ista je dovolj jasna. Namestništvo je jednega, šolski odsek pa dru-zego menenja. Njemu ne dostaje o tem razsojevati. — D’ Angeli omenja, da je
bilo namestništvo slabo poučeno, ko je ni zgodilo. Omenja se še, da magistratni izdalo svojo naredbo. Mesto vzdržuje Še odsek proučuje sedaj novo naredbo, v ka- več slovenskih šol, kakor bi jih moralo teri se ustreže željam gg, interpelantov; vzdrževati po postavi (!!) — Nabergoj kolikor le možno. — Svetovalec Naber-' odgovarja, da so njegova navodila menda go j izjavlja, da ni zadovoljen z odgovorom neznatna, kajti mnogo tudi ne zahteva ; na prvi dve točki interpelacije. Ni so do-^ zahteva samo jodnakost med obema na-velj poizvedovalo, ampak vprašalo se je rodnostima. Za Slovence so skrbi mnogo ta dva zdravnika, ki sta bila navedena manj, nego za Italijane. (Bravo I vzklikne interpelaciji. Ugovarja, da se ljudstvo Dullenz). Gosp. dr. Angoli so čudi, da se ne upira ; treba je, da je bil kdo due 12. obračamo do vladnega komisarja; to pa julija na Proseku, da bi čul, kaj se je je povse uaravuo, kajti namestništvo je govorilo med okoličani. Zadovoljen pa je druga instanca v šolskih zadevah, na ka-odgovorom gledč tretje točke interpela- tero se moramo obrniti, ker no dobimo v oije. — Svetovalec S p a d o n i vpraša žu- prvi, kar nam gre (Bravo! bravo I vsklikne da li pozna mestni magistrat kak zopet svetovalec Dolenz. Mi smo tukaj posebni slučaj, da se naglašajo besede: samo, da vedno plačujemo, nikdar pa ne „moglo so je goditi s pomočjo dotičnih, smemo tirjati!) — Dr. Angeli pobija kateri bi morali služiti v vzgled iepolnje- Nabergoja, češ, da so zanemarjeni Itali-vanju zakonov“. Prosi, da se taka dejstva jeni, ne pa Slovenci. Zupan da na gla-naznanijo občinskemu svetu. — Župan sovanjo predlog šolskega odseka, da se za 1 proti Turkom, postavila ga je Rusija kan-odgovarja svetovalcu Nabergoju, de sedaj ne odpre III. *razred v osnovni j didatom za bolgarski prestol in 29. aprila so je o vsej zadevi obširno poizvedovalo, Soli v Rojanu. (Dollenz ironično: „Ah, j 1879. leta proglasilo ga je bolgarsko jo Sp a d o n i j u pa, da mu zadovolji v pri- ah! za sedaj!) Predlog šolskega odseka , branje svojim knezom. Dne 8. julija istega hodnji seji. — Zdravstveni odsek predlaga, sprejme se soglasno, izvzemši okoli-'leta zašel je prestol in prisege' na da se dovoli poliambulauoi od 1. januvarja čanske poslance. — Sprejmejo so konečno ustavo, preložil pa je prestolnico iz Tir-
o predmetih, ki se nanašajo na ta spora-zumek, ne bodo dogovarjali ni z vladami ni z vladnimi poverjeniki, ni z drugimi strankami v deželi ali monarhiji, t ne bodo ničesar sklepali ali odločevali 7. Izvrševanje tega sporazumka p<mvuv-se eksekutivnemu odboru, kateri sm dovoliti sodelovanje pri tem delu tudi gim rojakom, ako niso člani gori orne nib dveh strank.
Pogreb bivšega ministra Bach.i bije dae 15. t. m. K pogrebu prišli so : ai-nistra marquis Bacquehcm in grof Sel. Inborn, grof Taaffe, Zaleski in razni urr.ciniki. Ministerski predsednik knez Wiudiecb« it» izpričal se je, čoš, da se ne počuti nič kaj dobro.
Slivniški junak umrl. Iz Gradca došla je dne 14. t. m. vest, da je nenadoma nevarno obolel grof Hartenau (bivš kouz bolgarski). Brzojavili so na Dunaj po Travnike. Bolezen bila je jako nevarna, kajti vnel se mu je drob; vsa zdravniška včda ni mu mogla pomagati, kajti umrl je dne 17. t. m. o poludne. V ujem izgubila je Avstrija vrlega in hrabrega generala, in ljubeznjivega, značajnega človeka, kakor-šnih je malo. Tukaj podajamo nekoliko črtic o pokojnem. — Grof Aleksander Hartenau bil je rojen dne 5. aprila 1857. 1. kot drugi sin kneza Aleksandra Hesen-skega-Darmstadtskega. Kakor njegov starejši brat, tako je nosil tudi on priimek Battenberg. Spočetka vstopil je kot poročnik v avstrijski dragonski polk št. 24, leta 1877 pa jo vstopil v bolgarsko vojsko in se vojeval proti Turkom. Po končani vojni vstopil je v nemško gardo v Bero-linu. Kor jo bil bratranec carja Aleksandra H. ruskega in ker se je odlikoval v vojni
1894. leta 600 gld. podpore na leto. — razni nevažni predlogi šolskega odseka. Con solo želi, da se dovoli po 1000 gld. Seja konča ob 8^ uri zvečer.
tri leta. Po kratki razpravi obvelja Praški Župan propadel. Dne 17. t. m.
Consolov predlog s 24 glasovi proti 13. — vršila se je v Pragi volitev novega župana. Zatem čita dr. S 1 o c o v i c h poročilo šol- Volitev vršila se je trikrat brezvspešno ; skega odseka, da se mora vsled vladine tretjič dobil je dosedanji župan Staročeh naredbe odpreti v II. razredu osnovne dr. Sole 41, bolj ua mladočeško stran na-šole v Š k o d n j u nova slovenska para- gibajoči se dosedanji podžupan Gregor pa lelka, ker je obiskovalo to šolo skozi tri leta 39 glasov. Konečno sklenil se je kompro-preko 80 učencev na leto. Šolski odsek mis, vsled katerega je dobil Gregor 79 ustavlja se tej naredbi na temelju §. 11. glasov izmed 82 oddanih. poTave z dne 2. marca 1893. 1., po ka-j Sporazumljenje hrvatske opozlzlje. V terem se ne sme baje šteti učence posa- političnem pregledu denašnje „Edinosti“ mičnih razredov, ampak skupno število poročamo o prvem shodu združene opozi-učencev na celi šoli. Predlaga zatorej re- čije hrvatske. Dogovor, sklenjen mej stranko solucijo, da ne more mestni svet dopustiti prava in neodvisno narodno stranko, tolmačenja tega §. na ta način, kakor ga se glasi :
tolmači vlada, ampak naj se pošteva skupno j 1. Delovali bodo skupno za uresniče-število učencev, po katerem se odmerjajo nja državnega prava hrvatskoga in za na-tudi potrebne učiteljske moči. — Sveto- * ravna prava naroda hrvatskoga v okvirju
na
Ta
valeč Nabergoj omenja na to, da je znano veliko število okoličanskih učencev, za katere ne zadoščajo niti šolska poslopja, niti število učiteljev. Mestni svet je velikodušen z mostom, zanemarja pa okolico. Govornik poživlja vladnega zastopnika, naj prisili magistrat, da stori potrebno za okoličanske šole. (Hrup). Tudi na Proseku je potrebno nove učiteljske silo. — Resolucija šolskega odseka sprejme se z 31 glasovi (proti so glasovali štirje prisotni
nika že ob 5. uri zjutraj, d a mu progledaokoličanski poslanci, Pazze in Colombo).
habsburške monarhije. 2. Delovali bodo skupno za zjedinjenje iu nezavisnost vseh hrvatskih dežela. 3. Delovali bodo skupno za uvedenjo parlamentarnih in liberalnih uredeb v državno življenje kraljevino Hrvatske. 4. Delovali bodo skupno na to, da so v vseh strokah javnega življenja bode rabil izkijučljivo hrvatski jezik. 5. Delovali bodo vzajemno, kadar koli nastane potreba skupnega dela z ozirom na druge stranke bodisi v deželi ali pa v monarhiji. 6. Zavezujejo se, da se pojedinci
nove v Sredec. V srbsko-bolgarski vojni dokazal je svojo hrabrost, hladnoki u st in visoko strategično znanje. Njemu najo se Srbi zahvaliti na „sijajaem porazu« pri Slivnici. Nesporazumljeaje z Rusijo pa je kneza Aleksandra prisililo odpoved; ;• se dne 9. maja 1881. bolgarskemu prestolu. — Po kratkem popotovanju vstopil v avstrijsko vojsko; odložil pa je svoj knežji naslov in si je pridejal priimek „gro'yl.ir ten au“. — Poročil ee je iz gole Ijv '67 ni s hčerjo natakarja Loizerja iz Darms dr , prekrasno gledališčino pevkinjo.
Občno delavsko Izobraževalno p avš-varujoče In podporno društvo bode im« jutri ob 4. uri popoludne javen občri zbor gostilni „Zur Stadt Marburg“, kanio, se vabijo vsi čč. gg. društveniki.
Porotna razprava Kritiko». Junj im-
tikos rojen je v Coliviji na Grškem, je star 23 let, grški podanik. Lota 1889 stopil je v službo pri trgovcu Mi hal ju Abazoglu v Trstu kot agent in leta 1891. spoznal je 18 letno Josipino Venier, v katero se je strastno zaljubil. Meseca januvarja t. I. pa je bil nekoliko tednov v preiskovalnem zaporu radi goljufije, kajti odposlal je na grškem parniku „Traki“ in na Lloydovom „Juno“ decembra meseca 1892 trgovcema Stavru Calogerk v Pirej in Kristu Jaco-puli v Patras vsakemu po 13 vreč fižola namesto kave. Med tem, ko je bil Kritikos v
zaporu, je upoznala njegova ljubica Venier nadporočnika Ledineka in začela Ijubim-kovati ž njim, želeč posloviti zatoženega Grka. Ko je prišel Kritikos iz zapora, bil je strašno razjarjen, doznavli, da lepa Pe-pica ne mara imeti žnjim več opraviti, ampak da si je „izbrala druzega“. Grozil se je, da svojega protivnika usmrti in ni miroval, dokler ga ni spoznal. Nadlegoval ga je na-to večkrat na ulici, zval ga tudi na dvoboj, kateri pa častnik z ozirom na preteklost Kritikosevo ni mogel sprejeti. Kuhal je Kritikos dalje svojo jezo in skle di maščevati se. Dne 14. julija videl je Ledineka v družbi neveste Pepico v pivarni „Al Giardinetto“, ga počakal, šel za njim in potem je sledil umor, kakor smo ga opisali v „Edinosti“ z dne 15. jul ja t. 1. Kritikos dobil je le lahko rano na glavi. Pri razpravi branil je Kritikos svojo kožo, kar se je le dalo. Mladenič je dovolj duhovit; ni mu nikdar primarij-karalo izgovorov. Posebno drzno se je opral umora, kajti zasukal je stvar tako, kakor da ga je napadel častnik in on da je ie branil svoje življenje. Prič bilo je
išauih 28, vso so obteževale zatožonca, a vritikos bil je tem drzovitejši. Porot-•» om stavila so se ta-le vprašanja: I. g. vno: Je-li zatoženi kriv, da je dne 14. julija t. I. vstrclil na nadporočnika Ledineka •' namenom, da ga usmrti!” (Poleg glavnega v; šanja bila so tri postranska vprašanja tikajoča se samoobrane). — II. Glavno vprašanje: „Je-li zatoženoc kriv, da je izvabil panheleničnemu jparobrodnemu dru-. i u ukrcalni list za 13 vreč kavo, s katerim dejanjem je omamil tretje osebe ter pro-vz očil škode preko 300 gld. P” IH. Glavno vpi tikati je: „Je-li zutožcnec kriv, da jo nosil dne 14. julija t. I. orožje brez potrebe obrane in brez dovoljenja P“ Porotniki posvetovali so se celo uro, zatem proglasili ta-le verdikt: I. glavno vprašanje: devet ne in tri d ä. — (Postranska vprašanja zatorej odpadejo). II. glavno vprašanje : dvanajst d &. IH. glavno vprašanje : o s e m da in š t i r i n e. — Na temelju to izjave obsodilo je rodišče Kri-tikosa na tri leta in pol težke ječe, poojstrcne z jednim postom na leto za drugi in tretji del obtožbe ; prvega dela, t. j. umora, je oproščen. Po prestani kazni j izžene se iz avstrijskih dežel. Značilno je, j kar pripoveduje nek tržaški list, čigar urednik je vprašal obsojenega takoj po i obsodbi, da-li je zadovoljen s kaznijo, a i Kritikos mu je baje odgovoril: „Kriv sem, da sem ubil človeka; nisem pa kriv golju: jv. Rajšo bi bil dobil 10 let radi umora. ‘Letujejo mi sicer, naj se udam obtožbi, toda vest mi tega ne dopušča”.
Grozna nesreča v Tržaškem tehničnem
zavodu. Dnč 15. t. m. imel je 27letni te-žuk Ivan Marija Petaros, stanujoč pri St. Mitr agd. Dolnji hšt. 96. opravila v teh-ničuui zavodu na nekem mostovžu, visokim 15 ш. Ko je stal sredi mostovža, obne-"h	je baje in skušal sn je prijeti za
g.	a bil ju preslab za to in padel je
» do jo delavnico na ploščo sredi prose-aoče.iih delavcev. Priletel je bas na ere-■ ш ,	tako silovito, da so možjani kar
škroj i na okrog. Prestrašeni delavci so ga vzdignili, toda nesrečnežu ni bilo več člove'te pomoči. Imel je glavo grozovito razbito. Pozvali so naglo sodnijsko komisijo, kation jo odpravila truplo ponesročnega v mrtvašnico k sv. Justu i od tod na pokopališče. — Petaros bil se je pred kratkim oženil; ostavil je udovo in sinčoka.
Pretep. 191etni kmetski fant Anton Gregor sprl se je v Buzetu z nekim kmetom, kateri pa mu je zasolil težak kamen v glavo, s katerim jo prizadel Gregorju težko rano. Ranjenega prepeljali so v tržaško bolnico, ranilca pa iščejo orožniki.
Samomor. Dač 16. t. m. zjutraj ustrelil se jo pri sv. Andreju 35letni trgovec z gotovimi oblekami Ivan Lizziori. Pogodil je levo sčnce tako dobro, da se je zgrudil numah mrtev. Truplo prepeljali so v sta-
novanje Lizzierjevo v ulici deli’ Istituto hšt. 20. Pokojni imel je svojo trgovino na Corsu hšt. 41. Slabo finančno stanje gnalo ga je v smrt.
Nesrečen padež. 32 letni zidar Jernej Martelanc, stanujoč v Barkovljah, hšt. 91 šel je dne 15. t. m. v Senožeče, da stavi kotel v tamošnji pivovarni. Baš ko je postavljal kotel, padel je v njega, kake 3 m visoko. Pobil se je na raznih krajih trupla in zlomil si levo roko. Obvezali so ga v Senožečah, potem pa odpravili ga v Trat
Nesreča na ladij!. Kurjač Josip Malusa kuril je dač 16. t. m. kotel na parniku „Dubrovnik”, zasidranem v tržaškem pristanišču. Bil jo tako neoprezen, da je polil žarečo oglje s petroljem, da se brle upali, toda visoki plamen ga je v hipu zavil. Mornarji so prihiteli na kričanje nesrečneževo in strgali oblačila raz njega. Siromak pa je bil hudo opečen na prsih, na hrbtu in na rokah. — Odpravili so ga v bolnico. Ker se jako pogostoma pripeto nesreče s petroljem in ker je če dandanes mnogo kuharic, katere polivajo oglje s petroljem, da se hrže vname, ne moramo dovolj obsojati tako zlorabo. Kdo trpi ko-nečno v nesreči P Dotična neoprezna osolit
sama.
Loterijske Številke, izžrebane dne 16.
novembra: V Pragi:	69,	80,	34,	6,	45.
V Lvovu;	42, 87,	40,	33,	68.
V Hermanovem :	35, 36,	70,	59,	26.
Za njo!
Da ptiček jaz bi bil dvobdn,
Bi letel daleč, daleč stran ; črez sive letel bi gore,
Črez širno zletel bi morje;
Letel visoko do nebä,
Poletel bi na kraj svetčt,
Prebrol bi mesta vseh dežel In le-to pesem bi žgolčl:
„Kje bivaš dete ti ljubč „In ljubše kot mi je okd,
„Ti roža mojega sred,
„Na srodi srca vzraščena.
„Od njega zdaj odtrgana?
„Oj zvezde, kje je ona, kje, „Veselje moje in gorje !
„Če ne, naj kmalu mi povč,
„Da grem za njo onkraj morja, „Zletim za njo onkraj svetk !
Jadranski.
Pepiček in Repica.
Bajk« iz ptičjega življenja za malo in velike vrabce.
(Pripoveduje prosto po francoskem Aleksandrov.)
(Konec.)
Četudi so jima bili očesi skoro, zalepljeni, vendar pa sta se mogla toliko oškiliti. da sta oba oblečena — prav „po gosposko”. „Hajdiva toraj”, pravi Pepica ; „sedaj sva jednaka gospödi na trgu 1”	—
„Pripravljen sem !“ odvrne Pepiček ; „vendar pa, poglej tukaj-le ! Kaj ni to enaka barva, kakor jo ima tisti ponosni „kljunač“ ram doli P Da, da 1 To je barva njegovega drznega Š6pa na glavi! Vzemiva so te nekoliko ne-ae!“ — Na to čvičkanje priskaklja Pepica in se prepriča, da je to res taka barva, kakor jo nosijo plemeniti „ka-kadil“ na glavi (tako je čula namreč nazivati redke ptice po prodajalcu in je tudi doznala, da se zove taka barva „bianoa' in kakor jo je mati slovenski učila, bela). Priznala je, da je res treba vzeti tudi nekoliko tako barve na se, ako se hoče pokazati res kot „plemenite” ptice. Oba ae povaljata toraj še nekoliko v b e 1 i barvi.
Skoda, da ju niste videli, ko sta izišla iz tretje kdpelji ! To vam jo bila krasota iznad vseh krasot. Rdeče, zeleno, belo — •vse vprek. Celo kljunčka bila sta poma-tzana v „narodnih* barvah. Tudi naša
vrabčka sta se, ugledavši se, čutila čisto gospodskima. Zakaj pa no P Rdeče, belo zeleno, to so take barve, katere ne more prikazati priprosti vrabček.
No, naša Pepica pa se vendar zmisli, da jc treba doseči zaželjeni smoter, to je : pritihotapiti se med tičjo gospodo. Ni se jej bilo treba ogledavati po ženski navadi v zrcalo, kajti videla je svojega krasnega rdeče-belo-zelenega bratca, kateri jej je zatrjeval, da je ona istotako lepa, kakor hvali one njega. Zato veli Pepica še je-denkrat: „Hajdiva Pepiček v družbo, kamor pripadava !”
A joj! Ni tako lahko izvršiti namena. Nesrečno krasne „papigine” barve zalepile (zalimale) so ubogima vrabcema peruti tako, da sta mogla le priskakljati do okenca na strehi, nikakor pa ne več frčati. To jc za vrabca, bodisi še tako našemljen, vendar le neka neprilika. Našla sta na svojo srečo prikladnega pohištva, s pomočjo katerega sta priskakljala na streho in od todi — kar strmoglavila se na trg. — — —
Bilo je, kakor že rečeno, še rano jesensko jutro. Ljudi ui še bilo muogo na trgu, zatorej nihče ni opazil strmoglavi prihod novih šarenih gostov. Postavljal pa je že tičji prodajalec svoje prekrasne zlate kletke, v katerih je čepela z glavicami pod šarenimi peruti še sladko dremajoča ptičja gospoda. Naša novopečena gospoda vdarita jo skakljaje kar naravnost do najbližje kletke. Tičji trgovec je baš sipal svojim gojencem vsakdanjo hrano v posebne posödioe, ko zagleda redka gosta. V prvem tronotku ostrmi, a v drugem tie-notku ugrabi že s spretno roko . . jeden dva . . šarena ptička in hajd ! ž njima v najlepšo kletko med najodličnejšo šareno tičjo gospddu. Prodajalec — strokovnjak
—	ogledaval si je vesela ptička, katera sta takoj skočila na najbližjo palčico v kletki, ne brigajoča se za spečo gospödo. „Hm!” misli si, „to pa morajo biti res jako redke ptice. Takih nisem videl še svoj živi dan. No, sedaj jih imam jaz; ako jih jo kdo zgubil, pride naj po nje. Ogledam si ju že pozneje.” To rekši šel je prodajalec dalje od kletke do kletke, troseč zrna in nalivajoč pitne vode svojim jetnikom. Potom se vrne pred neko kletko, blizo našima znancema in svira kaj lepo na malem eviralu toliko milo pesmico: „Nolla patrio de Rossotti”. — Aj, kako je veselilo Pepico, da se smo, četudi med spečo gospOdo, vendar enkrat udeležiti se šarenega plesa! Dregne bratca Pepičlra
—	in daj, zasukajva se! Na štropot se prebudi začudena goepöda in zrč na plesalca, a vendar nikdo ne črhne, kajti vsi so bili prepričani, da sta mala nova pri-došleca še plemenitejša ud njih, ker sta imela še lepše suknje kakor oni. Pepica in Pepiček se sučeta veselo skakljaje po taktu, kakor sta že vedla in znala, dokler jima ni začel kapljati znoj raz kljuna. „Ponehajva malo — reče Pepica — in pojdiva se malo ohladit. Saj tam je bistre vode!” Rekši to, povleče Pepička za seboj in oba se po vrabčji šegi in navadi dobro povaljata v vodi, glasno čvičkajoč v vodi. Oškropljena gospdda nasprotovala je proti tej nenava ni brezobzirnosti z glasnim kričanjem in vriščem. Na ta vrišč prihiti trgovec in komaj mora dokopati se do kletke med gnječo ljudij, kajti vsak mimo gredoči vstavil ee je in radovedno zrl, da zve kaj pomonja ta ptičja vojska. Kaj pa je ugledal ptičji trgovec P Jako umazano vodo in dva vrabca, katera so ostali plemeniti ptiči v kletki neusmiljeno kljuvali, pulili jima perje in da ni posegel pravočasno vmes — končali bi ju bili. „Kako pa sta prišla vrabca v to kletko P“ misli si trgovec. „Da bi te Smetit! Corpo d’ un fulmine! A ta sta tista dva šaronjaka, ki sera ju danes zjutraj za rano pobral ! Aj lumpacija 1 Poberita se 1“ — To izrekši pograbi — ne baš nežno — uboga vrabca, (toliko da ju ni pomečkal)
in ju trešči daleč od sebe tje na trg. — Ljudje so se smejali, nihče se ni usmilil uboge Pepice in Pepička, ki sta drhtela na pol mrtva in gola v bnrji. — —
Da si nista želela zeleno-belo-rdeče obleko in plesa po eviralu na trgu, — živela bi menda še danes, kakor žive drugi pošteni slovenski vrabci.
Čemu sem vam pripovsdal to bajko P Da posnamete iz žalostnega konca Pepi-činega in Pepičevego, da je bolje ostati pošten domači vrabec! kakor pa rdeče -belo-zeleno ci-korijaško pobarvani gospod,
SVOJI K SVOJIMI
РП7ПР! Podpisani naznanja, da je odprl
* VfcUri . svojo krčmo v ulici Media št. 8.
, Ostevia alla buona botta“. Toči izvrstna Istrska vina, ter se nadoja obilnega obiska. Priporoča se torej slavnemu občinstvu
8-6	I. PIRIH.
finctilna Qf/tU“ staroznana pod ime-UUdllllla „OIVKdi , „om „Belladonna”,
poleg kavarno „Fabule”, priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
B. Š vez-ljuga, “j”,;
dimi št 1, priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl,
Josip Kocjančič, Vl*,£r«”;»:ec"
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo do Franz“ v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trste priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
IpmdlapOink®
(v ulici Belvedere št. 3)
pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo)
10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer so.točijo izborna
domača, vina, teran, pivo v eteltleniceah itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili.
Hfly- Novi člani
se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 uro zvečer in ob medeljfth od 9—10 ure predp.	104—34
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
,,F*r>i dvanajstih murvah“, priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk. — Točila so bodo samo domača Izvrstna vina. 104 -11
Mlekarna Frana Gržine iw
na Notranjskom (Via Campanille т hiši Jakoba Brunneria št. ä (Piazza Pontoroseo). Po dvakrat na dan frišno oprosno mleko po 14 kr. liter ne-dosrodno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
TUT o.varo.ven "i VCommerolo‘
in /Tede seo«
v ulici Caserma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi r raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoma Anton Šorli, Cl.	катагпаг.
Anton Počkaj,
domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „AHa Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Martin Ut*7R Pia<za s- Giovanni št. 1, Itld! lili IVI	ima trgovino z mnogovrst-
nim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	CJ.
Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl Via Lazzaretto veochlo št, 12 g>rodaja,L*iico sadju in zelen j»ve. Prodajam tudi vino v steklenicah, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, kor imam veliko zalogo blaga I. vrste. Priporočam se sl. občinstvu za obilen obisk. Z velepoštovanjem
52—16	Matevž Furlan.
B. Modic in Grebenc, n&:°&Z
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.