TRETJA RAZISKAVA O KNJIGI
Gregor Kocijan idr.: Knjiga in bralci III, Ljubljana, Kulturna skupnost Slovenije, Raziskovalni inštitut FSNP 1985, 159 str
Po šestih letih je spet pred nami knjiga, ki se podrobno ukvarja z raznolikimi odnosi med knjigo in bralcem. Seveda je treba takoj pristaviti, da enako kot bralca srečamo tudi nebralca, saj statistika neusmiljeno izkazuje dejstvo, »da 48 % anketiranih, starih 18 in več let, v letu 1984 ni prebralo nobene knjige.« Ker se nam še vedno zdi, da prihajamo do znanja in vednosti prek knjig, je skoraj 50-odstotno nebranje slab znak za naš razvoj v učečo se, na znanju in razgledanosti temelječo družbo.
Kakorkoli že: četudi ne zaupam povsem anketnemu vzorcu kot zanesljivemu pokazatelju podatkov v splošnem smislu, pa je vendar zadeva dovolj slaba tudi v primeru, če je točnost le približna. Podatek kaže, da polovica populacije knjig ne rabi niti za zabavo niti za strokovni napredek. Oblikujejo se naslednje možnosti:
1) da del manj izobražene populacije zaradi enostavnih opravil (strokovnih) knjig res ne rabi, za oddih pa morda bere zabavno časopisje,
2) da tudi del bolj izobražene populacije uspeva (morda celo dobro) preživeti brez knjig in znanja iz njih,
3) da neberoča populacija le prihaja do znanja kako drugače (strokovno časopisje, radio, televizija).
Posebej zanimivo po podatkih in izpeljavah se mi zdi 3. poglavje »Branje knjig in vrednote« (prispeval ga je Dimitrij Rupel). Tu izvemo, da npr. mlajši več bero kot starejši; da je med vodilnimi in vodstvenimi delavci komaj (!?) 31 % nebralcev; da neverni berejo več kot verni; da tisti, ki so označili za pomembni vrednoti samoupravljanje in svobodo, berejo (ali ne berejo) pravzaprav enako, kot kaže povprečje; da je najbolj brano leposlovje; da je največ bralcev študentov; da je družina prevladujoča vrednota ljubiteljev leposlovja; da televizija ne izpodriva knjige; da so dobri bralci časopisov tudi dobri bralci knjig itd.
Iz podatkov, ki jih daje Darka Podmenik na strani 46, izhaja: »da v zadnjih desetih letih pogostost branja knjig rahlo upada v vseh socialnih kategorijah bralcev«. Kolikor je bolj ali manj razumljivo, da ljudje največ bero leposlovje, pa je čudno, da po raziskavi »slovenski bralci berejo knjige v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih le izjemoma« (str. 53). Gregor Kocijan je v poglavju »Bralci leposlovnih knjig »natančneje analiziral, zakaj bralci bero knjige, kje bralci dobe knjige, kaj bero (vrsto knjig). Med podatki, ki jih navaja Kocijan, velja posredovati v tem poročilu vsaj še, kam sodijo knjige, ki so jih bralci navajali (4 % sodi v starejšo slovensko književnost - do Cankarja; 17 % v novejšo slovensko književnost - od Cankarja do danes; 12 % je del jugoslovanskih avtorjev; 9 % sodi v starejšo svetovno književnost - do začetka 20. stoletja; 54 % v svetovno književnost 20. stoletja in 4 % med spominska, dokumentarna in druga dela nejugoslovanskih avtorjev).
Katere knjige ostajajo popularne še iz raziskave 1979? To so predvsem: T. Svetina: Ukana, L. N. Tolstoj: Ana Karenina, K. Štajner: 7000 dni v Sibiriji, M. Stražišar: Ciganka, M. Jurič-Zagorka: Čarovnica z Griča, H. Konsalik: Kirurginja, A. Selinko: Desiree, M. L. Fischer: Senta. (Slovenca v izboru sta torej T. Svetina in M. Stražišar.)
O kupovanju knjig je v knjigi razvejano spregovoril Martin Žnideršič.
V Prilogi 2 je objavljen še nadrobnejši pregled leposlovnih in drugih knjig, ki so jih navedli bralci. Tako lahko razvidimo iz podatkov največkrat omenjene avtorje oziroma avtorje z največ omenjenimi deh.
30 i
Med Slovenci so to: 1. Cankar (8 omenjenih del), F. Bevk (6 del), A. Ingolič (8 del), M. Kranjec (6 del), V. Zupan (7 del). Med tujimi avtorji izstopajo: F. Dostojevski (7 del), E. Zola (6 del), P. S. Buck (8 del), A. Christie (14 del), A. J. Cronin (6 del), H. Konsalik (16 del), V. Holt (11 del), H. H. Kirst (13 del), E. M. Remarque (7 del), J. M. Simmel (11 del), E. Wallace (7 del). Med napakami naj omenim le, da je pri I. Torkarju navedeno delo E. Torkarja »Sol življenja« in da se je domačin P. Šimac znašel v svetovni literaturi 20. stoletja.
Raziskava, ki so jo za Kulturno in Raziskovalno skupnost Slovenije opravili štirje omenjeni raziskovalci pod vodstvom Gregorja Kocijana (nosilec naloge), daje vrsto tehtnih podatkov, ki z več vidikov ilustrirajo naš sedanji kulturni trenutek.
Andrijan Lah Slovanska knjižnica v Ljubljani