Iz celega sveta« Zlat zaklad na reveževem vrtu. Iz Petrograda poroeajo sledečo zanimlvo vest. Nek ubog delavec, ki je Živel v veliki rev&Čini, po taenu Timofijev, Je kopal v svojem vrtu ter naenkrat zagleidal' v svitu aolnca nekaj bl&sketati v aemlji. Kopal je in kopal fiialje ter izkopal na tian plast zlata. Strokovnjaki so takoj konstatirali, 'da je delavec izsledil žilo zlata, katere vrednost je za enkrat neprerafeunljiva. Timofijeva družina in njeni ubogi sosedje se nahajajo sedaj V veliki ekstazi, kajti čez no6 so postali bogati Ijudje. Pravda za moža -- ^iikrai groba. Pred kratkim je prišel neki bogat poLiik z imenom Ricbard Albert v Pariz in se nastanii v netem botelu. Drugi dan ta tujec zboli, lastnik liotela na ukaže prepeljati v bolnico, kjer je bolnik drugl dan potem umrl. Pri njem so našli gotovine 50.000 frankov in na naslov njegove soproge v krajn: Bastia. Soproga, dobivša brzojavno poroSilo o nesreSi, je takoj dospela v Pariz s svojim 41etnira sinfikom ter uredila vse potreb.no za pogreb svojega moža. Naenkrat pa se pojavi še dru>ga soproga pajnika iz Ženeve in pokaže pravomoSne paplrje za dokaz, da ni bila izvrSena ločitev zakona z umrlim soprogom. Ker pa je nastalo sporno vpraSanje, kdo dobi zapušCino pp mrligu, sta se pravdarici odločili, da se obojib soprog no pokoplje, dokler sodnija ne izreče pravoreka, Mrlič se pa položii za ta 5as — na led. Velikani. Prefl kratkim je umrl na Portugalskem neki velikan in ob tej priliki se spominja 6asopisje raznih velikanov, ki jih pozna zgodovina. V voj- ni Karla Velikega je bil ogromni vojak, ki je ob neki priliki s svojo pšico prestrelil 4 spvražnike na en mali. Rimski cesar Maksimin je bil visok 2 m in pol in je ppjedel ira dan 40 funtov mesa. Prste je imel tako debele, da je nosil zapestnice sv.ojihženakot prstane. V britskera ffiuzeju v Londonu se naliaja okpstnjak, ki ima jakp zanimivo zgodovino, Irslci orjak Burne se je kazal ljudem po sejmih i.n s tem zaslužil mnogo denarja; bil je pa straŠen pijaneo in zato se je kmalu uničil. Pred smrtjo mu je n^enjak Htinter ponudil 800 funtov sterlingov za njegovo mrtvo trupJo. Burne bi bil moral v oporoki pismeno potrditi in sve5a.no izjaviti, da njegovo mrtvo truplo pripade anatomičnemo zavodu. Ta ponudba je pa velikana zoIo prestrašila in dal si je od 4 najboljših prijateljev priseci, da ga bodo dostojno pokopali v morjn. Ko je Hunter to zvedol je podkupil grobarje, ki so namesto Burnejevega trupla naložili v krsto razne težke predmete, krsto zabili in jo svečano spustili v morje, Burne.jevo truplo pa spravili v Hunterjeve roke. Tako je tedaj britski muzej dobil orjaški okostnjak. Kako žive Albancl. Že stoletja žive Albanci na isti nafiin, nikjer se ne drže starih navad in podedovanih običajev tako zelo, kakor v tem skritem, zdaj nifi več pozabljenem kotu Evrope. Posebnp rodbinsko življenje potelca v istili oblikah, kakor pred sto in sto leti. Hiše premožnih Albancev so velike in štirikotne s sadovnjakpm spredaj. Prostori so razsežni, ker oženjeni sinovi ne zapuŠSajo uTše očeta, ki je do konca svpjega življenja prlznan poglavar vse svoje ro'dbfne. V prltličju so gospodarski prostori, kleti i.n hlevi, stanovališfin. so v prvem nadstropju. Preproge krijejo tla, okoii sten so ppstavljeni jiizki divani z baržunastimi blazinami, in nikjer ne manjka vispktega starodavnega pgnjišfia. Skozi ozka, zamrežena okna pribaja le malo svetlobe, Pri jedi sedi rodbina v krogu na tl&h okoli bakrene sklede, Jedila so najenostavnejša. Vsakdo je s svojo žlicp, kl si jp briše v pzko brisafio,' ki jo ima na kolenih, Pred jedjp si vzajemno zelo gostobesednP žele dpber tek ter izpijejo par kozarcev domaoega lahkega žganja. Ce so tuji gostje \,r\ mlzl fpravzaprav pri skledi, ker miz splph nimajp), iie sede Žene z možmi skupaj, marveC strežejo gpstora,. PonoSi si vsi razlpže pp tleb žimnice in Pdeje. Roditelji in neppročeni Ptrpci spe skupaj. Ppstelje in stoli sp v tej deželi neznani, Grpzne sp zdravstvene razmere. Najve^ja nesreča za deželo je jetika, ki ,je pravzaprav naročlna bplezen albansika, Prpti tej liolezni se splpb ;iičesar ne zgpdi. V istih odejab in istih žimnioah, na katerih so umrli eni, spe drugi. Ce umre poslednji Clan kake rodbine, sepodre pgnjiš6e v glavnem delu hiše, zazVda enp pknp ter ppsekajo drevesa na vrtu. Dekleta ne hpdijp pd doma. Pripravljajp si balo. Mpža jim izbere p6e. Vidi ga še-Ie po svatbi, pri kateri mpra igrati neVesta vlpgp pbupane. Kriči, prijema se sten, ko jo vlegejp na vpz, v katerem so vpreženi vpli. In vsp pot mora delati, kakor bi hptela uiti, V cerkvi Še-le na tretje vprašanje duliovnikovo odgovori poSasi ,,Da". Ženin plača tastu odškodnino 100 in 200 avstrijskih kron. Po domače. Korporal: ,,To je z vami križ, da si ne raorete zapomniti, kaj je ,,na desnp" in kaj ,,na levo"! — Žefranov Janez: ,,Gospod korporal, mi bi si lažje zapomnili, Se bi Vi komandirali ,,hot" in pa ,,bist"! Kdo sl ne da ugovarjjatl? Učitelj v Soli, sodnik v nradu, dubovnik na prižnici, kupec pri blagu1 in slikar pri slikanju.