S«. 251 MUfUnvfMiCMcaiaiiaibpttHI It 30. L oUMropfr OopM AftUl Gerbec. — iMhdl boh a> i&eaec L 7.—, t ihcncc L li^ * Mre — T< V Trstu« v n* llo SI. oktobra 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLV1I3 L M-— la cek , «4otlv< ta uprav«> ■£. Pomomuc fttevilk* ▼ TMa la okolici po 20 ccaL — Oglasi n rafirnujs » ttfokiMtt cm kotom (73 n) — Ogbsi trgovca« la obrtnikov im po 40 cest osnutaics. aatavste, poslanic« ta vabila po L L—» oglut denarnih mm po L 2. — MaU oglasi po 30 ocat beaetfa, njsanf pa L Z — naročnina la reklaaiacQa aa poiDjaJo iald)ačao opravi EdiaodJ, v Trsta. aUcs Frančižka Aslžkeg* štev. 20, L aadatffopfe. — Telefon uredniltea ta upov« I14& SURSUM CORDA! Z ozirom na toliko citirane besede ministra Federzonija na zadnjem zborovanju društva Dante Alighieri — da j« borba za svojo narodnost in svoj materin jezik *ie le narodna dolžnost, ampak tudi člo-.večansko pravo — pripominja «Istarska Rjječ» po pravici in resnici, da rečeni gospod reklamira to ljudsko pravo pač za italijanske manjšine na obalah Sredozemskega morja, da ga pa — seveda z isto moralno zavestjo — odreka Jugoslove-nom v anektiranih krajih- Istrsko glasilo piše na to: cTega prava nam ne priznavata ne g. Muc-solini, ne sedanja fašistovska vlada, čeprav je nedavno izjavila, da bo spoštovala vse obveze, ki so jih sprejele prejšnje vlade. Giclittijeva vlada se je v seji parlamenta obvezala, da bo spoštovala tudi nsse naredne in kulturne pravice! Mi pa vidimo in občutimo na svoji koži, kako se drže najslovesnejše obljube, podane v imenu italijanskega naroda! Dan 1, oktobra leta 1923. je bil za nas anektirane Jugoslovene, neopisano Črn. Ali — ni bil svitel niti za Italijane. Tega dne je bila proglašena slovesna obljuba, podana dne 28. novembra 1920. na Mon-tecitoriju, v srcu večnega mesta Rima. Dne 1. oktobra t. 1. je bila vržena na rfa ,g cesto vrsta naših vrednih, inteligentnih j celo č učiteljev — z njihovimi rodbinami in nji- j hovo deco, — kakor se nikjer ne od-slavljajo niti navadni sluge. Tega dne so se naši mali deci zaprla vrata, za katerimi se jiiu je dosedaj v materinem jeziku delil kruhek znanja. «Vse to se je dogodilo dne 1. oktobra. To ni bil nikak junaški čin. «Italijani so viteški narod in nam pri-trde sami, da to ni bil junaški čin. To je bilo nekaj, kar ne žali samo tistega, proti kateremu je naperjeno, ampak posega v dušo in mozeg vsega človečanstva. vseh tistih ljudi in narodov, ki še verujejo v Pravico in v pravo človeka. , «Kar so italijanska oblastva storila v naših šolah in z našimi učitelji dne 1. oktobra tega leta — to se ne pozablja. To ostaja in ostane ter se bo širilo v čustvo ne samo med nami, marveč povsod kjer so ljudje, ki jim je do ljudskega dostojanstva. «Tega ne odnesemo mi v grob, a tudi naš narod — trpin ne pojde preko tega, niti ne preko drugih krivic. Ako molči, ni še to znak, da pozablja. «Naš narod drži v spominu. Pomnil bo to, ali od svoje ljudske pravice ne odstopi niti za. ped. Čuval bo svojo deco, svojo kri, svoj up. Kako? To je stvar nje- govega svetega ognjišča. To je stvar njegove duše, ki je v njem še nedotaknjena in ostane nedotaknjena- Narod si bo pomagal sam? A pomagal mu bo tudi Bog»! # • • To so besede iz globoko užaljenega in krvavečega srca. To je bolesten klic iz duše naroda, ki se mu je' dogodila velika krivica. Je pa tudi klic pobude, tolažbe, neomajne vere v končno zmago svete pravice njegove: zapomni si, ne pozabi, a ne obupuj, ne kloni duhom, glej, da bo5 sam, s svojo lastno potranjo človeško vrednostjo, s svojo narodno zavestjo, svojo zvestobo in ljubeznijo do svojega rojstva in svojega bistva odvračal zlo, # ki so ti ga namerili drugi! Veruj, neomajno veruj, da ti po Golgoti in Kalvariji sine dan, ki ti prinese zmago tvoje pravice, zmago tvojega stremljenja po uresničenju vzvišenih idealov, ki si jih v današnjih dneh usvajajo vsa civilizirana in kulturna ljudstva, to je: ljudstva z razvitim razumom in čustveno in plemenito dušo! Človeško razumljivo je, da so silni udarci, ki padajo na naš narod v tej pokrajini in ki naj izkopljejo grob našemu narodnemu obstanku in življenju, marsikoga med nami duševno potlačili, da se 2a je jela polaščati moralna resignacija, črni obup, da je bil uverjen, da za nas ni več pomoči, da je vse izgubljeno. Toda ti zadnji dnevi, odpor našega ljudstva proti poizkusom, da bi /mu odvzeli njegov najdražji zaklad, njegovo šolo, ta zalog njegovega duševnega in kulturnega življenja* pa tudi jamstvo vsposobljenja njegovega naraščaja za eksistenčni boj: ta odpor nam prinaša tolažbo, ker kaže, da so udarci pač tu-patam omamili duha, da ga pa niso ubili! Pa naj že pride kar hoče; sedanji odpor naj se izpopolni z delom samopomoči, kakor ga označa istrski list. Delo, ki naj obrani deco v zvestobi in ljubezni do svojega rojstva; to bodi naloga našega svetega ognjišča, duše našega ljudstva, ki naj ostane čista, dobra in plemenita, kakor je bila doslej. Vse naše ljudstvo naj se strne v falango delavcev za ohranitev našega duševnega, narodnega in kulturnega življenja! Pokažimo v teh težkih časih, da je moč naše narodne in moralne konstitucije silnejša, nego so udarci, ki padajo po nas! Tako bodi in — sur sum corda, kvišku srca! Vsa naša morebitna politična, strankarska, kulturna navzkrižja naj so umaknejo pred imperativno potrebo takega skupnega delal i Pred nevarnimi zapletlloii v Poruriu položaj Pogajanja med radikali in Nemci. - Slabi izgledi za opozicijonalni blok BEOGRAD, 20. Na včerajšnji seji skupščine je bila najprej prečitana interpelacija posl. Dimitrijeviča na ministra za šume in rude o pogodbi s tvrdko Eisler & Ortlieb glede železniške proge Zavidovič-Kusača v Bosni, Nato je ministrski predsednik Pašič prečital sledeči ukaz; Na predlog ministrskega sveta, na podlagi čl. 52 in 75 ustave in po zaslišanju ministrskega sveta smo sklenili, da se seje narodne skupščine, sklicane z ukazom od 21.' decembra 1922. k izrednemu zasedanju in otvorjene z ukazom od 30. maja 1923., zaključijo in sklicujemo narodno skupščino k rednemu zasedanju za 10. oktober. Aleksander, 1. r. Ministrski predsednik Nikola Pašič. Pod] pisi ostalih ministrov.* Seja skupščine je bila takoj po preči-tanju ukaza zaključena. Po seji narodne skupščine je imel ra-dikalski klub posvetovanje, na katerem je sklenil, da bo kandidiral celotno staro predsedništvo skupščine z Ljubo Jovano-vičem na čelu. Določeni so bili tudi člani finančnega odbora. Na radikalski listi ni niti enega džemijetskega ali nemškega poslanca. Klub pa je pooblastil vlado, da more v slučaju potrebe, vnesti v listo tudi člane džemijeta in Nemce in izpustiti odgovarjajoče število članov izmed kandidiranih radikalov. Nemci in džemijet zaenkrat vztrajajo na tem, da postavijo za finančni odbor svoje liste. Ker se volitve v parlamentarne odbore vršijo po proporcu, pomenja posebna nemška in džemijetska lista za radikale nevarnost izgube večine v odboru. Zato se vlada zelo trudi odvrniti ene kakor druge od te namere. Pašič je ponovno konferiral s posl. Kraftom, ki se trudi izbiti od vlade čim več koncesij. Akcija za ustanovitev opozicijonalnega bloka dosedaj ni uspela ter tudi nima več mnogo izgledov. Zemljoradniki so sinoči sklenili, da se kot «razred(na stranka* ne morejo pridružiti «meščanski opozicip». ..Pripravljeni so le sodelovati od slučaja tlo slučaja. SLS nočejo prekiniti vseh zvez z radikali. Dr. Korošec sploh ni prišel v Beograd. Vsled tega se tudi muslimani držijo rezervirano. Za danes pred sejo je sicer odrejena konferenca opozicijonalnih Šefov, toda dosedaj ni niti gotovo, ali pride do skupnega nastopa pri volUvi predsednistva. Demokratski predsedniški kandidat je posl. Pečic. Sporazum o Rek! dosežen ? BEOGRAD, 20. Včeraj opoldne je italijanski odpravnik poslov Summonte po-setil ministra za zunanje stvari dr. Nin-čiča. Sestanku je prisostvoval praški poslanik Ljuba Nešić. Razgovor je trajal pol ure. Tikal se je reškega vpraašnja. Sodi se, da je prišlo do sporazuma z italijansko vlado, kar se da sklepati tudi iz pogostih daljših posetov g. Summonteja pri jugosl. kompetentnih oblastvih. O tem poroča «Vreme»; Od uradne strani smo dobili o teh pogajanjih samo izjavo, da so pregovori v teku. Iz tega molka bi te dalo sklepati, da je došlo do nekega sporazuma ali pa da je sporazum samo vprašanje par dni, ker ima sestanek obeh premierov samo biti konsekracija že sklenjene rešitve reškega vprašanja. S tem je v zvezi vest o nekem novem pismu Mussolinija Pašiču. Stranka „Srednje linije" ZAGREB. 20. Danes se vrši v tukajšnjem Kazinu ustanovni zbor nove stranke srednje linije, ki jo ustanavlja bivši ban Tomljenovič. Včeraj so dospeli na ustanovni zbor iz Beograda bivši minister Mi-ljutin Jovanović, bivši poslanik v Wa-shingtonu Ljuba Mihajlović, bivši poslanec Gligorije Anastasijevič, ki je izstopil iz demokratskega kluba, dalje Božidar Vlajič in bivši predsednik narodne skupščine dr. Ivo Ribar. Bolgarski tisk o potovanj« ministra Kalkova ▼ Italijo SOFIJA, 20. Uradni list «Bolgraija» piše o obisku zunanjega ministra Kalkova v Italiji, da je Bolgarska odločena, da drži obveze izhajajoče iz mirovnih pogodb. Pod energičnim Mussolinijevim vodstvom je Italiji določeno, da bo igrala važno vlogo na Balkanu in smo prepričani, pravi list, da bo ta država, ki ni imela napram nam nikoli nasprotstev, ampak nam je bila vedno naklonjena, pomagala Bolgarski, ker iskreno želi njen gospodarski napredek, Korist Bolgarske zahteva, da si ohrani naklonjenost te države, da se izkaže kot činitelj miru na Balkanu ter izkazuje napram svojim sosedom čut spoštljive lojalnosti — Na podoben način se izražajo tudi drug? listi. Blok proti MaU antanti CARIGRAD, 20. List «Tanin» prinaša članek, v katerem objavlja, da se vrše pogajanja za zvezo med Italijo, Turčijo, Bolgarijo in Albanijo. Ta zveza naj bi skušala zmanjšati vpliv Male antante. Navzočnost bolgarskega zunanjega ministra v Rimu da je jako pospešila priprave. Nemška vlada ne bo reč podpirala industrijalcev v Pornrfn ter se bo obrnila na odškodninsko komisijo. Za en dolar 15 mifijazo mark BERLIN, 20. Tukajšnji listi poročajo, da bo vlada dne 22. t. m. ustavila vse podpore industrijalcem v zasedenih krajih. Edino s pomočjo teh podpor je bilo mogoče industrijalcem plačevati delavce za časa pasivnega odpora. Kakor znano, se ni Še vse delavstvo vrnilo na delo in za-pretje traja še nadalje, vsled česar je izključen vsak izvoz v Nemčijo in v inozemstvo. Industrijalci torej ne bodo morali plačati delavstva. Nastaja vprašanje, odkod bo prišla ogromna vsota denarja, ki je potrebn za plačanje mezd 550.000 rudarjem in okoli 3 milijonom delavcev, Nemški odpravnik poslov^ v. Hoesch je imel ravno namen s svojim obiskom pn Poincareja, da francoski vladi razjasni to kočljivo vprašanje; a korak se je ponesrečil in tako je ostalo vprašanje odprto Ves tisk je poln trpkih pripomb na račun francoske vlade. Tako piše «Berliner Tageblatt*, da ima francoska poprava poročila o razgovoru med Poincarejem in v Hoeschom namen, prikazati jasna izvajanja nemškega odpravnika poslov, v temni lučL List zavrača francoske obtožbe in trdi, da je med francoskimi zahtevami veliko protislovje. Francija ne bo dobila vojne odškodnine nikdar v toliki meri kakor želi, dokler bo imela v svojih rokah najvažnejše nemško industrijsko ozemlje Vzpostaviti položaj pred 11. januarjem 1923. je nemogoč«, dokler ne dobi Nemčija tega ozemlja spet v svoje roke. •Nemška vlada — zaključuje Ust — bo skoro gotovo v najkrajšem času napravila podoben korak, kakor v Pariza in Bruxel-lesu, pri odškodninski komisiji v upanju da doseže, kar se splok doseči da.» Med WoIiom in Francozi ni prišlo do sporazuma? Iz Essena poročajo, da je vest o sporazumu skupine Wolf in tvrdko «Phoenix» in francoskimi oblastvi neresnična. Tozadevna pogajanja so se razbila, ker se gotova vprašanja, kakor n. pr. vprašanje plačevanja davka na premog, dajo rešiti edino sporazumno z nemško vlado. Katastrofalno padanj« ^marke. - Demonstracije ▼ Berlina V Berlinu vlada veliko vzemirjenje radi novih demonstracij, ki so se vršile včeraj po mestu. Demonstranti so napadli pekarne. Policija je z veliko težavo zabranila plenitve. Mogoče tudi radi vednih demonstracij je marka včeraj spet silno padla. Za en dolar so plačevali 15 milijard mark. Poldrugi kilogram kruha, ki je stal 620 milijonov mark, stane danes 1 milijardo. Od danes naprej bo stala ena vožnja v tramvaju 100 milijonov mark. Kroetost med Mtacienom ia Berluon BERLIN, 20. Wolfov dopisni urad poroča: Bavarska vlada je zahtevala, naj poda minister za drž. obrambo ostavko, ter je obenem izjavila, da noče nikakih zvez z njim. Spor je nastal radi zadržanja generala Losowa, ki je bil podrejen ministru Gesslerju. Gen. Losow ni hotel s silo zabraniti izdajanja nacijonalističnega lista «Volkischer Beobachter*, kakor mu je zaukazal Gessler. Sploh pa je general Losov ob vsaki priliki pokazal, aa noče izvesti ukazov iz Berlina, ki bi ne bili po volji bavarski vladL Gessler je nato povabil Losowa naj odstopi; ker ni hotel tega storiti, ga je berlinska vlada odstavila z današnjim dnem. Berlinsko časopisje upa, da bo bavarska vlada upoštevala težki zunanji položaj Nemčije in ne bo tirala spora do skrajnosti; sicer bo padla vsa odgovornost na njo samo. Kraljevski gostje v Beograda BEOGRAD, 20. Včeraj popoldne so prispeli na krovu kraljeve jahte spremljani od romunske podonavske flotilje romunski kralj Ferdinand, kraljica Marija, prestolonaslednik in romunska princesa, princa Pavel in grška princesa Irene. Romunski kralj je bil v uniformi polkovnika srbske vojske. Romunska kraljevska družina in princi so bili sprejeti od kralja Aleksandra, ki je bil v uniformi romunskega polkovnika, od grške kraljice Elizabete in od princa Arsena. Prisotni so bili tudi ministrski predsednik Pašič, zunanji minister Ninčič, vojni minister in minister javnih del, predsednik poslanske zbornice ter člani diplomatičnega zbora. Iz beograjske trdnjave je bil prihod gostov pozdravljen s streli topov. Češki poslanik v Rim« izključuje resničnost vesti o francoskem posojila RIM, 20. V razgovoru z urednikom lista «Giornale d'Italia» je čehoslovaški poslanik v Rimu, g. Kybal, opozoril na izvrstno gospodarsko stanje Čehoslovaške ter Jje izključil, da bi Čehoslovaška zase ali za Malo antanto iskala posojilo, označujoč tako vest kot absurdno. Glede odnosa je v med Francijo in Ćehoslovaško se je g. Ky-bal pozival na uradne zdravice, ki so dovolj jasne in iz katerih izhaja predvsem velika miroljubnost predsednika Masaryka in njegova volja stremeča po obnovitvi Evrope. Odnoioji med Francijo in fehoslovasbo se bodo poglobili Francosko posojilo Mali antanti. Odhod Masaryka iz Pariza PARIZ, 20. List «Petit Parisien* predvideva, da bo imel Masarykov obisk tv Parjzu za posledico vrsto političnih in vojaških dogovorov namenjenih, da o jača jo stanje stvari, ki je nastalo po sklenitvi miru. List spominja, da je obisk maršala Pilsudskega in princa Sapieha dovedel do francosko-poljske zveze, ki se je lahko že v letu 1921. smatrala za dovršeno in da sta v novembru istega leta podpisali Čehoslovaška in Poljska enako pogodbo, ter poudarja, da mora po razgovorih, ki so se vršili v Parizu, zavzeti zveza med Francijo in Čehoslovaško ravno tako določeno Hce. List nadaljuje: Trgovinska pogodba je že sklenjena; gre za to, da se sedaj izdela politična pogodba slična pref-šnji ter praktičen sporazum med obema vojskama. Politična pogodba bo najbrže sestavljena na način, da bodo podčrtani miroljubni in konservativni nameni obeh demokracij. Končna sestava bo brez dvoma zahtevala več tednov in potrebno bo novo Beneševo potovanje v Pariz. Vojaški sporazum bo olajšan vsled dejstva, da je francoski general na mestu načelnika generalnega štaba v čehoslovaški vojski. Za sedaj, zaključuje «Petit Parisien», so resni temelji načelnega sporazuma brez dvoma določeni. PARIZ, 20. List «Intransigeant» piše, da sta Poincarž in Beneš v svojih pogovorih rešila vprašanje posojila 2 milijard in 200 milijonov, ki naj ga da Francija Mali antanti. List dodaja, da je od tega posojila, ki ima služiti samo za nakupe v Franciji, dobila Poljska 400 milijonov; ostalih 800 milijonov bo razdeljeno med Romunsko, Jugoslavijo in Čehoslovaško. Delež, pripadajoč Jugoslaviji, je baje 300 milijonov, a Čehoslovaška bo z Romunsko delila ostalih 500 milijonov. PARIZ, 20. Predsednik Masaryk je sinoči ob 23. zapustil Pariz ter odpotoval v Bruxelles. _ Obsedno zlanje na Grikem odpravljeno Strankarske borbe začele zopet razsajati ATENE, 20. Uradni list grške vlade je objavil sledeče odloke: 1) odlok, ki določa nove volitve na dan 2. decembra in sestanek nove narodne skupščine na 20. decembra 1923. 2.) Odlok o odpravi obsednega stanja. 3.) Odprava cenzure. Takoj po odpravi obsednega stanja in cenzure so začeli listi silovito politično gonjo. Protivenizelistovski listi so prinesli fotografije ustreljenih minstrov in opisujejo prvič podrobnosti o njih usmrtitvi, navajajoč pripombe, ki so jih napisali tedaj inozemski listi. Splošno prevladuje mnenje, da bi mogel le Zaimis zopet vzpostaviti mir. - "J.: ' fv- Kralj v Lombardiji VARESE, 20. Danes ob 16.30 je prispel kralj Viktor Emanuel IIL Politična in mestna oblastva ter ljudstvo sc priredili kralju krasen sprejem. Kralj je prisostvoval odkritju spomenika padlim vojakom. Pred sklenitvijo mornarskega pakta MELAN, 20. «Secolo» poroča iz Rima, da se bodo vršila danes zaključna pogajanja za sklenitev mornarskega pakta, ki bo bržkone že tekom današnjega dne podpisan. V Rimu se nahajata kap. Giulietti, ki pa ne bo pripuščen k pogajanjem, in D'Annunzijev zaupnik Masperi. Znižanje carin na papir za časopisje RIM, 20. Danes je bila odposlana cari-narnam okrožnica glede znižanja carin na papir namenjen za tiskanje časopisja. V smislu te okrožnice bo deležen tega znižanja ves papir, ki je namenjen za časopisje, kateresibodi barve. Milanski igralci pojdejo na Dunaj, dunajski t London DUNAJ, 20. List «Die Stunde» poroča, da se vršijo pogajanja, da bi se igralci milanskega gledišča «Scala» podali na Dunaj, kjer bi uprizorili italijanska dela, medtem ko bi šli igralci dunajske opere v London. Italijanski igralci bi uprizorili na Dunaju II Nerone», delo Arriga Boito. VOLITVE V AVSTRIJI Danes se vršijo v Avstriji volitve v državni zbor. Kakor smo že poročali, nastopijo naši bratje koroški Slovenci s samostojno kandidatno listo. Nemška agitacija roti slovenski kandidaturi je velikanska. rse nemške stranke so se združile v ta-koimenovani «Kaerntner - Einheit sliste* (koroška enotna lista), da bi onemogočili izvolitev slovenskih kandidatov, ki jih je postavilo politično društvo na Koroškem. Protislovenska agitacija je, kakor rečeno, velikanska, toda tudi na slovenski strani ni bilo, kakor se nam poroča, še nikdar takega navdušenja kakor letos. Za izid volitev v južnem delu Koroške vlada vsled tega veliko zanimanje.___ Spominjajte se ob vsaki priliki »DUaSke Matice* Pismo iz JugoslavUe Ljubljana, dne 18. oktobra 1823, Vedno ista pesem se ponavlja pri nas. Kakor hitro se bliža novo zasedanje skupščine, že se tudi oglašajo glasovi o spremembi našega notranjega političnega položaja in s tem v zvezi o padcu vlade. Tako tudi sedaj! Z veliko zgovornostjo se širijo vesti o opozicijonalnem bloku, ki da bo s pomočjo prihoda 30—40 Radičevih poslancev vrgel vlado in nato izvedel nove volitve. Priznati moram, da sc spričo brezobzirnega izrabljanja položaja s strani samora-dikalnega režima ti glasovi kolikor toliko upravičeni. Toda v opozicijonalen blok, ki bi združil vso opozicijo, ne verujem, še manj pa v njegov uspeh. Preslabo so se dosedaj izkazali še vsi bloki in nobeden od njih Še ni upravičil nad svojih očetov. Edina skupna želja vseh opozicijonalcev, vreči vlado, je prenegativna in zato veliko prerahla vez, da bi zvezala v skupni akciji tako heterogene elemente, kakor bi jih predstavljal blok iz sedanjih opozicijonalnih strank. Vse naše dosedanje parlamentarno življenje pa priča, da želi opozicija vse prej ko zmago opozicije. Zagrebški protokol je bil vendar sklenjen samo zato, da se prepreči demokratom vstop v vlado. Več ko čudno bi bilo, da bi hotela sedaj gospoda Korošcc in Spaho skleniti nov blok zato, da bi pomagala demokratom zopet v sedlo, Upoštevati pa je treba tudi sledeče. Vsak blok pomeni vedno kompromis. Z drugimi besedami se pravi to, da mora vsak kontrahent nekaj odnehati. Demokrati bi morali odnehati od svojega centralizma, g. Korošec in Spaho pa od avtono-mizma. Deloma bi bili demokrati v to pripravljeni in Pribičevčev govor v skupščini je to jasno pokazal. Pa tudi drugi demokrati se majhnemu odnehanju ne bi protivili in ljubljansko «Jutro» piše čisto odkrito o potrebi dekoncentracije. Vprašanje pa je, aH je to dovolj. In vse kaže, da to ne zadostuje, zakaj dr. Korošec je že izjavil, da je mogoča skupna pot z demokrati le, če oni čisto prevzamejo avtonomistično stališče. Tega pa demokrati ne morejo storiti, kajti potem izgube med Srbi skoraj vse mandate, nć da bi zato pridobili med Hrvati novih. G. Korošec torej ni voljan odnehati. S tem pa je kompromis izključen in blok bi imel samo ta namen, da je vabilo za Radi-čeve poslance, da se jim lahko zakliče: glejte vsi smo združeni, samo vašega prihoda je treba in samoradikalna vlada je —■ bila. Ali pa pridejo Radičevci v Beograd in ali pa sploh morejo priti? Demokratski listi pravijo, da pridejo, radikalni pa to taje. Kdo ima prav? Ker ljubijo Radič in njegovi pristaši vedno nejasne položaje, zato ni mogoče z gotovostjo trditi, kaj da je resnica. Opozoril bi pa na par dejstev, ki dajejo vendarle precej jasen odgovor. Prvič je treba omeniti to, da so radikalni mandati verificirani, radičevski pa ne. To je ena mojstrskih potez radikalov pri zagreb. protokolu. Od Radičevih mandatov ni proti štiridesetim nobenega protesta. Teh štirideset poslancev se veriiikacij-skega postopanja torej nima bati. Toda preden morejo nastopiti svojo poslansko dolžnost, morajo priseči zvestobo kralju in ustavi. Ali pa morejo tvegati Radičevi poslanci tako prisego? Ali nimajo v tistem hipu v frankovcih, ki so ravno tako ko Radič, mojstri v demagogiji in licitaciji navzdol prenevarnih nasprotnikov? Ali smejo riskirati prisego, pa naj se ta stokrat imenuje le kot gola formalnost v trenutku, ko se reorganizira Hrvatska Zajednica, ko se ustanavlja stranka srednje linije, in ko z uspehom agitirata gospoda Šimrak in Barič, iz prejšnje skupščine znana kot zelo zmožna poslanca, za Pučko stranko? Pa recimo, da smejo Radičevci iti preko vseh teh pomislekov in da morejo ugodno odgovoriti tudi na vprašanje, kaj da je dosegel Radič v Londonu, ali pa ne vstane pred njimi potem vprašanje: kaj pa tedaj, če prekrižajo radikali vse račune opozicije in se zvežejo z demokrati in nato naravnost katastrofalno zbije jo pri prvih volitvah Radića? In to vprašanje so si Radičevci postavili, kakor je razvidno iz izjave, ki jo je podal eden od voditeljev Radičeve stranke zagrebškemu dopisniku «Vremena». Dejal je namreč, da Radičeva stranka demokratom ne more zaupati. Tedaj, ko je po zagrebškem kongresu poslal Radič Davi-doviču znano brzojavko, v kateri ga je pooblastil k vsem korakom, tedaj je bil čas. Sedaj je prepozno. Toda Davidovič je tedaj omahnil in zaigral zaupanje. Sedaj je prepozno. Če pa ni Radičevcev v Beograd, potem je opozicijonalni blok izgubil svoj zmisel, pa čeprav se govori o novih težkočah, ki jih delajo radikalom Nemci in Turki. Listi poročajo namreč, da hočejo Turki in Nemci pri volitvah v finančni odbor nastopiti samostojno. Ker se vrše volitve v skupščinske odbore po proporcu, bi mogli na ta način izgubiti radikali v finančnem odboru večino, ki je sedaj, ko je razgrnjen proračun, posebno važna. Da bi to bilo nad vse nerodno pa tudi opasno, ni treba še posebej povdarjati. (Dosedaj so imeli Nemci in Turki v odborih samo zastopnike.) Grožnja Turkov in Nemcev je torej resna, toda prepričan sem, da bodo v proračunu samem našli toliko možnosti za odnehanje, da bodo radikali lahkd ustregli. Pomoč Nemcev in Turkov bd r<2raija in to bo menda edin efekt njihove Režnje, Po vsem tem pač ni Čudno, če zemljo-rstdmki nočejo o opozidjonalnem bloku ničesar slišati, temveč vodijo, čeprav ©»amljeni, svojo politiko. Brez zemljo-radnikov pa je izgnbii opozicijonalni blok polovico svojega efekta, kajti tako v skupščinskih kakor tudi pri občinskih volitvah so zemljoradniki dokazali, da spadajo med rastoče stranke. Blok pa, ki ■e ga ogiba rastoča stranka, Se nikoli ni bil agitatoričen. Radikalna stranka se na vse možnosti pridno pripravlja. Če ne pride Radić v skupščino, potem ostane položaj neizpre-menjen. Če pa pride Radič, če resno zaštrajkajo Nemci in Turki, potem pa dobimo* samo radi kalno volivno vlado. Z ozirom na demokrate bi bile skorajšnje volitve za radikale samo zaželjene, z ozirom na Radića pa bi jih hoteli odložiti. Ker pa je dosti opozicijonalnih strank, ki si novih volitev nikakor ne žele, ni niti izključeno, da bi se našla opozicijonalna stranka, ki bi raje preprečila opozicijonalni b!ok, ko pa povzročila nove volitve, i Situacija bi bila torej precej jasna, če ne bi imela skupščina rešiti proračuna. Zaradi te naloge pa so prisiljeni radikali, da dovolijo tudi največje koncesije in ko bo proračun pod streho, tedaj pa magari prelom in — apel na narod. K skupščinskemu položaju je treba omenti Še današnjo vest «Jutranjih Novostih, da je prekmurski poslanec Geza Sliftar izstopil iz Jugoslovanskega in prestopi! v radikalni klub. S tem so zastopani radikali tudi v Sloveniji. Radič je zopet pričel pisati pisma. Objavljeno je njegovo 18. in 19. pismo. V 18. pismu poroča Radič uvodoma o članku, ki ga je napisal v «Observer-u» Mor!ey, ki ima po Radiću vse vrline naših prvih mož. V tem članku je med drugim napisan stavek, da ni gnusnejše, ko če pride do moći politična banda, ki izrablja vso moč le v to, da utrdi svoj položaj. K temu dostavlja Radić sledeče: «Če to človek prečita, potem se mora nehote spomniti naše batinaške in gosp. bande. Nočem reči, da je ta v Beogradu, temveč v Zagrebu je, kjer nima za seboj nikogar.* Presneto grenko mora biti Radiću, če je mogel porabiti iz - Morleyevegk članka samo en stavek in še tega ne proti Beogradu, temveč proti Zagrebu. NFato poje Radfč slavospeve Lloyc Georgeu. Fa tudi ta mu ni dal drugega argumenta, ko splošen stavek, da so po vojni vlade še slabše kakor so pa ,biie pred vojno. In kakor da bi hotel potrditi vse govorice o svojem neuspehu, se obrača Radič na koncu pisma proti onim, ki pričakujejo bogzna kak čudež o njem. Dosegel da je natančno to, kar je hotel. V 19. pismu pa pripoveduje Radič, da je dobil povabilo, da govori v Balkanskem komitetu in sicer največ pol ure, da bo dovolj časa za debato. Iz govora v konservativnem Calrton klubu ni torej nič. Slaba tolažba je, če bo Balkanski komitet nadomestil Carlton klub. Balkanski komitet je namreč izrazito bulgarofilski in tam so seveda neprijazne besede o Jugoslaviji dobrodošle. Konec pisma je posvečen članku bulgarofilskega generala Thompsoca, ki ve povedati, da je Bolgarska steber Balkana. Mesto o Hrvatskem vprašanju razpravlja in pripoveduje Radič o bolgarskem, kakor da bi hotel potrditi besede macedonskega Četaša zloglasnega Aleksandra Todorova, ki se je hvalil proti dopisniku «JournaIa», da je že 4 leta v zvezi z Radićem. Radićeva pisma so izgubila efekt in to najlepše potrjujejo zagrebške « Koprive*, ki se tako-le norčujejo iz Radićevih pisem: «Radičevo 1001. pismo. Včeraj sem se ponovno pogovarjal z nekim odličnim policemanom (angleški minister unutarnjih poslova). Stoji na križišču štirih cest in če dvigne roko, tedaj se ustavi na stotisoče voz. Batinaška srbska gospoda je razglasila, da nihče ne pozna Hrvatov. Kakšna grda laž! Ta odlični policeman mi je dejal, da ne ve sicer, kje za Hrvate, da pa tudi pojma nima kdo da so to Srbi.» Karakterizacija Radićevih pisem je tako odlična, da je vsak dostavek odveč. O. P- DNEVNE VESTI Zabel in dll Mili protestov Za meščanske iole: Fizika - in ietai-a I. del za I. meščaaskošobki razred sp.sal Se^rJkovič Protestno gibanje med našim ljudstvom za- 5 Li II. del za II. m. r. 6 L; III. dei z» 3 ra fUkaz za nabor letnika 1904 v tržaški pokrajini Trstu ra»« 5 L 50 st. Prirodopis spisal Macber I. L, II. del 8 L, HI. del 8 L. Berila za hrvatske ljudske šole. Prva čita •1 H dobiva vedno več razmaha. Sorazmerno s tem se veča tadi ofcrekovalna kampanja,, ki naj ka~ že to gibanje v luči upornosti in nezakonitosti. Dan za dnem nam prihajajo vprašanja z dežele, na kak način in v kakih oblikah na; se izvaja to giba uje, da bo čim Izdatnejše. Iz tehtnih razlogov se nam ne vidi »mestno, da bi konkretno odgovarjali na ta vpraSanja. Pač pa hočemo na sploh nekoliko izpregovoriti o zmi-slu in cilja tega protestnega gibanja. Pred vsem moramo naglasiti z vso odločnostjo in ▼ polnem sklada z resnico, da to gibanje ni naperjeno ne proti državi, ne proti italijanskemu naroda, ampak le proti nameri, ki zadeva ▼ življeaski živec našega ljudstva! Je to pristen izraz velikega in pregrenkega razočaranja po žrtvi, ki smo jo morali mi v Julijski Krajini položiti na žrtvenik ujedinjenja italijanskega naroda, tega njegovega zgodovinskega hrepenenja. Ker so nam vzkratili vsako svobodo zborovanja in javnega narodnega in političnega uveljavljanja, in je tako našemu ljudstvu odvzeta možnost, da bi s kolektivnimi sklep« in resolucijami izražalo svojo voljo in svofe proteste, je ljudstvo prisiljeno, da se po runih krajih samo oglaša na svoj — pristni način, Id pa nima nič protizakonitega na sebi — ne v obliki, ne v cilju. Zahteva le za svojo solo tako uredbo, da bo služIla namenu, td ga tb! proanritljem pedagogi nalagajo ljudski loli Sicer pa izraža nase judstvo ob enem željo, naj ima tudi pouk italijanskega jezika svoje mesto — ali, primerno, da ostane značaj slovenske ljudske šole nedotaknjen. S tem dokazuje naše ljudstvo svojo zrelost, dokazuje, kako se zaveda svojega novega položaja, dolžnosti svojega novega državljanstva. To svojo zrelost in razumevanje svojega sedanjega položaja naj naše ljudstvo pokaže tudi s tem, da s hladno krvjo in evangelijsko mirnostjo sprejema morebitne nasilna nastope od strani kakih podrejenih organov, ali od drsgih sumljivih strani, ki naj bi ga odvrnili od izražanja svoje vd$e. * Cilj našega protestnega gibanja je, da prepri- Dve nesreči pri delti. Dclavcu Petru Ragu čamo vlado — in v tem je najzgovornejši do- sin, staremu 42~let, stanujočemu v zadati Cri-kaz, da na tem gibanju ni nič protizakonitega i stoforo Colombo št. 14, je včeraj popoldne pri da je na krivi poti, ko hoče ugonobiti našo, delu v ladjedelnici S. Marco padel na desuo (abecednik), spisal Baf, cena 3 L bo st. Druga čitanka, spisal Rajčič, cena 6 L. Čitanka za III. in IV. razred je še v tisku in izide krog decembra. Knjige je vdobiti pri naših knjigarjih (v Trstu J. Štoka) ali pa naravnost pri založništvu «EditoriaJe Libraria (Trst, Portici di Chiozza 1), ki jih proti vplačilu dopošlje franko poštnih stroškov. Smrtna kosu. V Vevčah pri Devici Mariji v Polju, (Ljubljana) je v najlepši moški dobi umrl jgospod Vladimir Csurda, višji respicijent finančne straže, bivši tenorist tukajšnjega pevskega društva «Kolo», m sodelujoči član več narodnih društev ta v Trstu. — Zapušča žalujočo soprogo rojeno Šturm, ter 4 nedoletne otroke. — Blagemu narodnemu delavcu bodi ohranjen blag spomin. Društvena vesti •Navaden človek« od B. Nušića. Šentjakobska Čitalnica vprizori danes točno ob 5tih popoldne v dvorani DKD krasno humoristično igro, katera je že na vseh odrih žela, veliko priznanja. Zdrav hnmor in smeh bosta zadovoljila vsakogar. Smeha ni konca ne kraja. Kdor se želi par uric prijetno smejati, naj pride k Sv. Jakobu in naj si to humoresko ogleda. Igra je v prvovrstnih rokah, igralci na višini svoje naloge. Pridite torej vsi! «Odvada» bo imela v petek, dne 28. t. ra. ob 20.30 uri v navadnih prostorih svoj izredni občni zbor. Prisotnost je za vse člane brezpogojno obvezna. — Predsednik. M. D. P- - Sv- Jakob. Jutri ob navadni uri sestanek s predavanjem. — Preds. Predsednik naborne komisije glasa: 1) Mladeniči, rojeni I. 1904. in stanujoči v ) tej pokrajini so poklicani k osebnemu pre-^Aigledu in uvrstitvi. krajini šolo, in da jo uverimo, da ssao zaveden narod,! nogo težak kos železa. Ubogi mož je zadobil! Dne 22. decembra 1918. na vse zgodaj] zjutraj so bili po vseh naših vaseh nabiti od italijanskih oblastev nastopni lepaki v slovenskem jeziku. Ker je bila nedelja, so jih ljudje trumoma brali in od tedaj so se ti lepaki vtisnili našemu ljudstvu globoko spomin. Lepaki so se glasili tako-le: SLOVENCI' Danes vladajo novi zakoni pravičnosti in svobode. Avstrijske vlade ni več, ki vas je zapeljevala dolgo vrsto let in izigravala narod proti narodu v svrho svojega samo-držtva. Zmagovita Italija je danes napravila konec boju in sovraštvu. Zato je treba, da zavlada mir in složnosl med narodi. To vam prinaša Italija, Italijanski in slovenski narod nista več sovražnika, nista več nahujskana od Nemcev, ki so izkoriščali ta boj v svoje namene. Lahko je njima danes deliti delo in dobiček v svoje namene. Italija spada danes k trem evropskim velevlastim, ker je bogata po svoji obrti, katero si je sama ustvarila v svojih zadnjih letih, ker je bogata po svoji svetovni trgovini, po svojem zelo razvitem poljedelstvu in po svoji veliki kulturi. Samo obrtna in trgovska velevlast, kakor je Italija, vam zamore zagotoviti blagostanje, katerega ste zelo potrebni. Samo tako se more razviti v bodoče vaša živinoreja, vaše poljedelstvo, katerega sadovi so vir blagostanja, ako najdejo trga v velikih italijanskih mestih. Vsakomur so proste v bodoče pomorske ceste, da je mogoče onkraj morja razviti svoje trgovine. SLOVENCI! Italija, velika država svobode vam da iste državljanske pravice kakor vsem drugim svojim državljanom, vam da šole v va-fcem jeziku, več kakor vam jih je dala Avstrija. Vaša vera je spoštovana, saj je katoliška vera, vera cele Italije. Italijansko kraljestvo, veliki italijanski narod, ki je sam uničil gospodstvo Avstrije, vas bo ščitil z vsemi svojimi močmi. Italija se ni vojskovala in ni zmagovala samo za svobodo svojega naroda, temveč od Avstrije tlačenih narodov. Preteklo je skoraj stoletje, odkar se bori Italija za to svobodo. V dokaz vam je zgo-"dovina. Slovenci, bodite uverjeni, da mogočna in zmagovita Italija skrbi za vse •voje državljane kateresibodi narodnosti v svojih novih mejah. 1. Dne 13. julija 1920. je bil sežgan Narodni dom v Trstu. 2. Dne 14. julija 1920. je bil sežgan Narodni dom v Puli 3. Skoro istočasno so vdrli v Pazinu v tiskarno «Pučkega Prijatelja* in jo vničili. 4. Dne 11. aprila 1921, so bile Krnica in bližnje vasi požgane in ljudstvo je bežalo brez strehe v gozdove. 5. Dne 15. maja 1921. so bile volitve v rimski parlament. Mesec dni prej do dneva volitev so se vršili v Istri požigi, poboji in nasilja vseh vrst nad našim ljudstvom. Svo-ječasno objavljena «Kronika nasilstev» je zgodovinski dokument našega tedanjega trpljenja. 6. Dne 2, septembra 1921. je bil sežgan Narodni dom pri Sv, Ivanu v Trstu. 8. Dne 13. marca 1922. so izdali tržaški sodniki sklep, s katerim se odpravlja slovenski jezik iz tržaških sodni j. 9. V noči od 23. do 24. junija 1922. so vdrli oboroženi oddelki v Drežnico pod Krnom in zagorelo je v visokih plamenih žup-nišče. Možje, žene in otroci so bežali v noči in viharju v gozdove. 10. Istočasno je bil omadeževan in porušen na kose spomenik slovenskega skladatelja Volariča v Kobaridu. Vse to se je zgodilo radi tega, ker je strela udarila v vojaški spomenik na Krnu. 11. Dne 16. novembra 1922. je bilo radi tega v Gorici obsojenih 5 naših ljudi, med njimi 12 letni otrok, dasi se je uradno dognalo, da je spomenik poškodovala strela, 12. Dne 20, decembra 1922, se je vršila v Rimu seja Centralne komisije, na kateri je bilo sklenjeno, razkosati slovensko ozemlje na tri dele.vničiti samostojno goriško deželo in odpraviti našo avtonomijo, 13. Nato je dne 11. januarja 1923. ministrski svet raztegnil vse deželne in občinske zakone starega kraljestva na naše kraje in avtonomija je šla po vodi. 14. Istočasno je odpravil goriški deželni odbor slovensko uradovanje, 15. Dne 9. junija 1923. je predsednik goriške sodnije gospod Brelich izdal odlok, s katerim je vrgel slovenski jezik iz sodišč. 16. V avgustu je minister Oviglio postopanje Brelicha odobril. Dne 18. septembra je izšel zakon, s katerim se odpuščajo z 31. decembrom t. I. vsi sodniki bivše Avstrije iz službe. Ta udarec zadene predvsem Slovence. 18. Dne 24, septembra je izšel odlok, s katerim se ukinijo vse slovenske srednje šole (gimnazija in realka) v Idriji, Mesto tega otvorijo par nižjih razredov realke v Vidmu. To naj bi bil dokaz, da bomo imeli v novi državi več lastnih šol ko v bivši Avstriji. 19. V Istri so nam ukinili že spočetka nič manj ko 150 slovenskih ljudskih šol. 20. Dne 30. septembra 1923 je okrajni šolski svet v Postojni zaukazal, da se mora J vršiti s 1, oktobrom 1923. pouk v prvem j razredu ljudske Iole samo v italijanskem jeziku. Slovenski jezik za slovenske otroke obsodbe. Za našo vlado je jprišel velik psihološki moment, ko lahko dokaže, da je res modra in pravična* Naj dobro premisli, predno predloži Gentilejev zakon njegovemu veličanstvu kralju v podpisi Naj Izloči iz tega zakona tiste do- mco. — Z avtomobilom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico tudi premogar Josip Baidini, star 36 let, stanujoč v ulici ScaUtia Sočbe, ki so izzvale v našem ljudstvu sedanji j št. 17. Možu je včeraj popoldne pri razkladanju odpor, sedanje, iz ljudstva ssiroga prihajajoče protestno gibanje. Psihclogični močeni je tu, ki zahteva od nje. naj odneha od namerovane velike, vnebovpijoče krivice 1 S tem nam da jamstvo, da bomo mogli biti lojalai državljani brez vsakega straha za svoje kulturno življenje. S tem poda tudi dokaz, da živimo v res svobodni, pravični in knltnrni državi. --^J.--4 Nareio čuti glasu pameti h prniisosfi V petkovi številki smo že omenili, kako razjarjeno odgovarja nacionalistično glasilo 'Gicrnale di Trento^ na pametna izvajanja profesorja Pacchionija proti manjšinski politiki sedanje vlade. Glavni argument tega lista je, da je bila Avstrija narodnostna država in da je bila zato glasom svojih temeljnih zakonov primorana dovoljevati svojim narodom šole v njihovem materinem jeziku. Italije pa da ne veže nikak tak zakon. Povedali smo, kako je «Der Landsmann» umestno zavrnil ta argument, naglašajoč, da Italija res nima take- , x , ______, ,,_________ ga zakona, ali le zato ne, ker je bila do sve- j Tramvajski uslužbenec je sicer takoj ustavil tovne vojne — izvzemši nekaj tisoč beneških ~ ----A— ------------- Slovencev — enotna narodna država, danes pa ni več, ker ima v svojih mejah % milijona narodnih manjšin. Nima pa potrebnih izkušenj in razumevanja za potrebo takega zakona. Naj posnamemo tu še nekoliko iz zanimivih izvajanj v «Landsmannu". «Da so se na koncu svetovne vojne odgovorni činitelji italijanske države dobro zavedali potrebe, da v smislu mednarodnega prava podajo izjavo o postopanja z narodnimi manjšinami, eo dokazale slovesne obljube, da se bodo kulturne pravice manjšin spoštovale ter, ? . _ T M _ _ 1 . ... ? .12 _1__.^.rrn + i 0 Inrrtl Trt im 1 Pečat polka, ki je tisti čas bival v dotični vasi. ni obvezen. Slične protizakonite odredbe j so izdali tudi ostali ftolski sveti. To so nekatera dejanja, ki govore, kako so se izpolnile obljube, dane našemu Hud-stvu leta 1918. f«Gor. Straža*]. — ne da bi bila formalno obvezana — kakor Bi bilo to potrebno pri malih državah. Do tu govorijo dejstva. Ako se sodi objek tivno, mora misliti vsakdo, da tudi za Italijo obstoji dolžnost zaščite manjšin. Če pa hočemo verjeti rečenemu listu — in ta vtis se na-rinja iz izvajanj v «Giornale di Trenlo»—, da se Italija tedaj ni hotela formalno obvezah zato, da bo mogla kasneje poljubno postopati z manjšinami, potem moramo že rečenemu listu prepustiti odgovornost za to, da očita italijanski vladi tak čuden pridržek. Kar pa ugotavljamo glede vseh načelnih vprašanj v tej smeri, je danes to-le: Čim se tudi iz italijanskih krogov oglaša kak glas pravičnosti m čim začenjajo tudi tam soditi o nas v ugodnejšem zmislu, hitro začenjajo zanašati zmešnjavo m se ne plašijo niti pred tem, da stvarnim presojevalcem našega položaja očitajo celo vele- izdajstvo.* . .. ._. Tako je? Ušesa zatiralcev narodnih manjšin so nedostopna za vsako pametno in stvarno besedo. . ZA STARŠE, KI VPISUJEJO OTROKE V SLOVENSKE LJUDSKE SOLE. Da se obvarujejo gmotne škode, naj pazijo starši pri nakupovanju Šol. knjig, da kupijo sledeče od učnega ministrstva potrjene učne knjige in ne drugih, ki niso v rabi. Berila. Prvo berilo (abecednik) prirejeno pofpanelle št. 552, kjer je mirodilničar Josip Tre-Vidru, cena 3 L 50 st. Drugo berilo za II. raz- vi sani, star 17 let, pomotoma izpil nekoliko jo-c wi .----u m „a;* 'dove tinkture; mladenič je hotel zavžiti zdra- vilo, ki mu ga je zdravnik predpisal za spanje, red, spisala F. Kleinmayr in H. Medič, cena 6 L (vezano 6 L 60 st.). Tretje berilo za III. raz., spisali Dane v, Kleinmayr in dr., cena 6 L 60 st. (vezano 7 L 70 st.). Četrto berilo prirejeno po Josinu in Ganglu za IV. r., cena 6 L. Peto belilo za V. in VI. ter višji razred, spisali Danev, Kiemmayr is dr. cena 12 L. Računice po Benolli-Fiaminu prevedel F. Kleinmayr; Prvi del za I. raz. cena 1 L 80 st.; drugi del za II. raz. cena 1 L 80 st.; tretji del za III. raz. cena 2 L; četrti del za IV. raz. cena 2 L 20 st.; peti del za V. raz. 2 L 30 stot. Za venmmfe Male zgodbe za II. in III. raz. po Panholzerju 1 L 80 st; VeHke zgodbe za višje razrade po Pankolz*rfu 4 L. Katoliška katekizem za vfitje razrede 4 L. Potrjene od trž. škof. ordinarijata. 2) Naborniki, ki stanujejo v tej občani in opčinah Trst, Milje in Dolini se morajo ja-viti k osebnemu pregledu in uvrstitvi pred nabornim 6vetom tega mesta ob dneh fa* urah, naznačenih v spodnji skrižaljki. Tisti pa, ki stanujejo v drugih občinah, s« moraio javiti k osebnemu pregledu in uvr-t stitvi ali pred mobilno komisijo v kraju, dneh m urah, naznačenih v skrižaljki, ali pa pred tem nabornim svetom ob dneh in urah, na-, značenih v isti skrižaljki. Prijava pri mobilni komisiji je obvezna in nadomestuje prijavo pri nabornem svetu. Naborniki, ki bi se kljub dolgovani prijavi ne javili ne pred mobilno komisijo, ne pred nabornim svetom, ne da bi dokazali, da so imeli za to priznane ovire, se bodo proglasili za ubežnike in bodo kot taki aretirani in pri-, peljani pred naborni svet, da se, če so spo-, sobni, uvrstijo. V vsakem slučaju pa bodo naznanjeni sodnemu oblastvu pod obtožbe ubežništva.1) 3) Oni, ki imajo sposobnost za pomorski nabor (v njihovi odsotnosti dotične družine), morajo najkasneje do 28. oktobra 1923. zaprositi pri prisianiškem poveljstvu, h kateremu spadajo, za izbrisanje iz nabornega ime-, nika za kopno. 4) Mladeniči, rojeni 1. 1904. ali v prejšnjih letih, ki so bili izpuščeni iz nabornih !istt bodo takoj prosili župana občine, kjer prebil vajo, naj jih vpiše v liste, da jih ne zadenejo kazni, določene po zakonu. 5) Naborniki, ki bivajo v kraljevini, toda izven lastne svoje pokrajine, v kateri so vpisani v nabornem imeniku, lahko prosijo za osebni pregled in uvrstilev potom nabornega sveta ali polom mobilne komisije v njihovem bivališču, morajo pa takoj vložiti prošnjo, pisano na kolkovanem papirju ene lire pri nabornem uradu tiste pokrajine, kjer bivajo. 6) Mladeniči, stanujoči v svoji naborni po-* in ne v občini, v kateri so vpisani v naborni imenik, bedo lahko pregledani z drugimi, slanujočimi v isti občini, ako vložijo prošnjo v ta namen pri nabornem uradu na a eno liro kolkovanem prpirju, kateri urad. čo ni zadržkov, bo to dovolil in prosilca obvestil, . - , ■ . i Tujci, vpisani v naborn_ liste, lahko j centrale tega zavoaa, ki je bila telefomčno ob- I prosijo za izbris, morajo pa poslali potom na-; vešč ena o nesreči, prepeljan v mestno bolniš- bornega urada ministrstvu vojne posebno prošnjo, pospremljeno s potrjenim prepisom krstnega lista svojega očqta in s potrdilom vladne oblasti (ne občine) v državi, kateri pripadajo, iz katerega je razvidno, da je oče državljan dotične države. Ta izkazila in italijanski prevod onih, ki so pisana v tujem jeziku, morajo biti potrjena od pristojnega oblaslva. S) Nabornikom, ki za to prosijo, se bodo plačali potni stroški za potovanje v sedeif mobilne komisije na dan, določen od občine njihovega bivališča, za osebni pregled in uvrstitev in za vrnitev. Potni stroški za potovanje v sedež nabornega sveta se bodo tudi plačali, ampak le stanujočim v sodnijskem okrožju glavnega mesta pokrajine. Nabornikom, ki so priznano ubogi, bo lahko občina plačala odškodnino za dobo, ko so na razpolago nabornega sveta ali mobilne komisije. 9} Naborniki, ki bivajo v inozemstvu, so morajo javiti pri kraljevih diplomatskih alf konzularnih oblastvih čim prej mogoče, na vsak način pa do 30, aprila 1924., ali se pa javiti osebno pri nabornem svetu v kraljevin] do 1. avgusta 1924. Samo če so nesposobni, ali pa sposobni, toda s pravico do začasno oprostitve od vojaške službe, se jim lahko dovoli, da uredijo svoje naborno stanje v inozemstvu tudi po 30. aprila 1924. 10) Vsi sposobni se morajo uvrstiti v isto kategorijo v svrho izvršitve vojaške dolžnosti. Ima pa pravico do skrčitve vojaške službe na 3 mesece nabornik, ki je: a) edini sin očeta, kateri je nastopil 65, lelc Življenja ali ki se nahaja v položaju, o katerem govori št. 1., čl. 5, dekr. 7. januarja 1923, Št. 3 (nesposoben za delo) ali pa je vojni invalid ali upokojen vsled vojaške službe; b) prvorojenec očeta v istem položaju, ki nima drugega sina, starega nad 16 let; c) edini sin matere vdove; d) prvorojenec matere vdove, ki niraa drugega sina starega nad 16 let; e) edini vnuk deda, ki je nastopil 70. leto življenja in nima nad 16 let starih sinov; f) edini vnuk babice vdove, ki nima nad 16 let starih sinov; g) prvorojenec sirot brez očeta in rratcrc, ki nima brala starega nad 16 let; h) edini brat sester brez očeta in matere, neporočenih ali vdov brez sinov starih nad 16 let; i) zadnji rojencc sirot brez očeta in matere, ki ima enega brata v položaju, predvidenem v čl, 5., št. 1 kr. dekreta 7. januarja 1923, št. 3 (nesposoben za delo), ako se v smislu tega člena drugi bratje lahko smatrajo za neobstoječe v družini; I) prvorojenec matere vdove ali prvorojenca sirot, ali edini ostalec družine, katerega oč« je umrl za ranami ali boleznijo, povzročen* vsled vojaške službe. II) Ima pravico do skrajšanja vojaške službe nabornik, ki ima krvnega brala v sledečih razmerah: a) umrl (pod orožjem ali na dopustu, al: tekom oprostitve za ranami ali boleznijo vsled vojaške službe); b) pohabljen in upokojen vsled ran, dobljenih v vojaški službi. Skrajšanje vojaške službe iz vzrokov, omenjenih pod to številko je dovoljeno le, ako ni bil noben nabornikov krvni bral, pripadajoč letniku, ki j« še vezan na vojaško službo, že oproščen ali bil svoječasno pod avstro-ogrsko vlado uvrščen v prvo ali drugo rezervo kot opora družine ali poljedelec. Ne bo se oziralo na dodelitev v drugo ali tretjo vrsto (ali na uvrstitev v dopolnilno, ali nadomestno rezervo) dovoljeno svoječasno bratom, ki so služili pod orožjem stalno najmanj eno leto. 12) Za dosego skrajšanja vojaške službe bodo naborniki zahtevali od županov dotičnih ,v inozemstvu, bodo lahko predložili tozadevne prošnje potom diplomatskih ali konzularnih oblastev v svojem bivališču. Naborniki imajo pravico do vzklica proti sklepom nabornih svetov na ministrslvo vojne potom prefektur, oziroma diplomatskih ali konzularnih oblastev. 13) Naborni sveti in mobilne komisije bodd določevale pri definitivnem pregledovanju na- premoga v stari prosti iuki padel na glavo koš premoga. Baidini je zadobil poškodbe po ramenih in rano na zgornji ustnici. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Kolesa rje va nezgoda. Dijak Hugo Mercante, star 14 let, stanujoč v ulici Paauina št. 9, je včeraj opoldne vozil s kolesom po ulici Maz-zini. Ker je bil tlak ravnokar oškropljen, je kolo nenadoma zdrčalo in Mercante je nehote zavozil v neki tovorni voz. Pri padcu je deček zadobil precej široko rano na spodnjem delu trebuha. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Tramvaj podrl na tla starca ter ga težko poškodoval. Včeraj malo pred 12. uro je nek starec, ki je prišel navzdol po ulici Valdirivo, hotel iti preko ulice XXX Ottobre ravno v hipu, ko je po isti privozil tramvajski voz št. 138. Bodisi, da starec ni zapazil tramvaja, ali da je mislil, da še utegne priti preko ulice, je 5el dalje. Komaj je starec dospel na tir, ga je tramvaj, ki je vozil s precejšnjo brzino, podrl na tla. voz, a vendar ni mogel preprečiti nesreče. Ubogi starcc je pri padcu udaril šiloma z glavo ob kameniti tlak ter obležal nezavesten; iz nosa in ušes se mu je uliJa kri. O nesreči je bila obveščena rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je ugotovil, da ima nesrečni starec, poleg velike bunke na levi strani čela, tudi močno pretresene možgane. Ponesrečenca so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Pri starcu niso našli nobenega dokumenta, ki bi omogočil njegovo spoznanje. Ko se je pripetila nesreča je imel v roki v prtu zavito bilo to kosilo za prosti luki. dentiiiciran. Imenuje se Alojzij Magro, star 79 let in stanuje v ulici Me-dia. Spoznal ga je njegov sin, ki je čital v časopisih o nesreči; pogrešal je očeta, ki se včeraj popoldne ni vrnil domov, kakor navadno, ko je nesel kosilo svojemu svaku. Hladna morska kope! mlade zaljubljenkc. .Marija S., stara 20 let, stanujoča v ulici Pieta št. 9, je imela z nekim mladeničem ljubavno razmerje, kateremu so pa njeni slariši nasprotovali. Ta zapreka, ki je ovirala uresničenje njenih zlatih sanj, je deklico tako potrla, da je sklenila končati z življenjem. Včeraj popoldne se je podala v Miramar, kjer si je hotela — menda pod sugesiijo tega romantičnega kraja — poiskati smrti. Stopila je na neko pečino ter skočila v hladne morske valove. Njena žalostna nakana bi se ji gotovo posrečila, da ni čuvaj v parku še pravočasno zapazil obupni čin deklice. S pomočjo drugih ljudi, ki "jih ^e sklical skupaj, je deklico potegnil iz hladne kopeli. Vsled telefoničnega obvestila je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje. Ta je deklici podal prvo pomoč, nato so jo prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nenevarnem stanju. Mogoče je deklica s svojim činom omehčala srca svojih starišev... P'4 pomotoma jodovo tinkturo. Sinoči okoli 24. ure je bil zdravnik rešilne postaje felefoni-čnim potom poklican k Sv. M. M. zgornji-Cam- nAITA XI CO 1-? . „ ? _*__J f 1 _ *■» T • T* ,pa je v temi zamenjal steklenico. Zdravnik je mladeniču izpral želodec ter ga dan nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje ni iie varno. Pretep. Suoči okoli 21. ure se je zatekel v mestno bolnišnico delavec Ernest Som, star 50 let, stanujoč v ulici Risorta it. 2. Imel je več bunk na glavi in eno na desnem kolenu. Povedal je, da ga fe na ta način zdelal mesar Ivan Peteliin, star 40 let, stanujoč v ulici Cri-stoforo Colombo Št. 2, s katerim se je opoldne spri v mesnici Alojzija Cndt v ulici Rivo Št. TO. Sorn je bil sprejet v kirurgični oddelek. Okreval bo v 8 dneh. Dogodek je bil prijavljen na kvesturL bornikov o njihovem uvrščenju raznim četam in strokovnim oddelkom. Zatorej se pozivljejo ▼si naborniki, da predložijo pri pregledovanju nabornemu svetu ali mobilni komisiji vse tozadevne listine v dokaz svoje strokovne izobrazbe. Opozarja se, da priznanje zmožnosti služiti v raznih četah ne pomeni pravico za nabornika, da bi bil poklican k tej četi ali stroki, ker to odločujejo službene zahteve. 14) Po uvrstitvi bodo novinci puščem na dopust, dokler ministrstvo vojne ne izda ukaza za vpoklic pod orožje. Aretirani ubežniki se kaznujejo z zaporom enega do dveh let; tisti, ki se javijo prostovoljno pred potekom enega leta od dne, ko so bili proglašeni za ubežnike, se kaznujejo z zaporom od dveh do šestih mesecev, tisti pa, ki se javijo prostovoljno po tem roku, se kaznujejo z zaporom od šestih mcseccv do enega leta. Aretirani ubežniki, ki se proglasijo kot nesposobni za vojaško službo, sc kaznujejo 2 zaporom od enega meseca do enega leta. Kaznujejo sc z zaporom od enega do šest mesecev, Če so se javili prostovoljno eno leto po proglasitvi za ubežnike, in z zaporom do treh mesecev, če so se javili prostovoljno tekom leta. ... Kazni, določene v tem členu, se podvojijo v vojnem času. Kazen, na katero so obsojeni uvrščeni u-bežniki, bo prestana, ko bodo odpuščeni na nedoločen čas (čl. 144 zbranih zakonov o naborih od 24. dcccmbra 1911., št. 1497). Trst, dne* 15. oktobra 1923. Predsednik nabornega sveta: Perissich. K temu proglasu naborne komisije v Trstu je dodana razpredelnica, po kateri je razvidno, da se bodo vršili vojaški nabori v tržaški pokrajini po sledečem razporedu; ^ 1.) V Tržiču: a) za nabornike iz Tržiča 5. in 6. novembra, b) iz Nabrežine 6. novembra, iz Doberdoba, Fogliana in Ronk 7. novembra, c) iz Devina, Gradeža in Mavhinj 8. novembra, č) iz S. Canziana, Picris, Šempolaja, S. Pier d lsonzo in Slivnega 9. novembra, d) iz Staranzana in Turiacco in pregledovanje nabornikov drugih pokrajin 10. novembra. — 2.) V Sežani: a) Za Sežano, Avbcr, Koprivo, Lokev, Dutovljc in Rodik 12. novembra; b) za Naklo, Po vir in Štjak 13. novembra, c) za Repeniabor, Skopo, Štorjc, Zgonik, Tomaj in pregled nabornikov iz drugih krajev 14. novembra. — 3.) V Senožečah: vse občine okraja in pregled nabornikov iz drugih krajev 15. novembra. — 4.) V Postojni: a) za Postojno in Slavino 16. novembra, b) za Bukovje, Kačjavas in Smihel 17. novcaibra; c) za Košano, Št. Peter in pregled nabornikov iz drugih krajev 19. novembra. Začetek povsod ob 9. uri predpoldnc. V Trstu se bodo vršili nabori: 22., 23., 24., 26., 27., 28., 29. in 30. novembra in 1., 3., 4., 5., 6., 7., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 27., 28., 29. in 31. decembra. Zaključek sedanjih naborov 20. marca 1924. Posebni nabori za nabornike, ki bivajo v inozemstvu, dne 1. avgusta 1924. Iz tržaške pokrajine Lokev. (Roparski napad). Pri belem dnevu so izvršili pretekli petek neznani a spretni zlocinci roparski napad na nekega mladega voznika iz Reške doline. Ob prvem vodnjaku izven mesta Trsta — na Novi cesti — je ra-pajal konje in tedaj so planili nanj štirje potepuhi ter, grozeč mu s samokresom, zahtevali naj jim izroči denar. Mladenič se jim je uprl. Tedaj so tolovaji pobrali z voza sir, ki je bil last nekega trgovca ter izginili. Prej so pa voznika pretepli. Iz Postojne. V nedeljo, dne 14. t. m. je naša mladina igrala «V kraljestvu palčkov*. Uprizoritev je bila tako popolna, kakor je menda še ni videlo naše mesto. Igra kot taka je bila žc dovoljkrat ocenjena. Avtor Ribičič bi bil pri nas na lastne oči mogel videti nje triumf.' Jedro mehke pravljice — ljubezen do matere — je božalo male in izzivalo solze velikim. Vsestransko mojstrsko prirejeno uprizo-litev, ki nas ie kar očarala, je pripravil g. Mirko Pike!. Za svoj brezmejni trud naj sprejme s tega mesta vso zahvalo staršev sodelujočih otrok! V pomoč so mu bili g. Žorž ml., ga. Sobanova in ga. Buda. Tudi njim naša velika zahvala! S kulisami se je izkazal mojstra-um etnik a g. Černigoj, z izdelki raznih sceničnih potrebščin pa nadarjeni g. Fr. Bizjak. In kaj naj rečem posamič o njih, ki so igrali? Ko so vendar bili vsi tako dobri, tako izvrstni, eden boljši ko drugi! Le petje — pa saj veste, mlada grla in zunaj jc že mraz — le petje jim je bilo nekoliko pretežko; a na splošno se to niti ni opazilo, predvsem pa se jc docela izgubilo v prelestni igri. Krono je po sodbi resnih opazovalcev nosil kralj, mali Še ne osemletni Boris; norček, segava Pavla, pa je bil norček, ki bi delal čast velikomest-nemu odru. ¥ lire v nekak namen. Na vprašanje, ali jc zbirka od «governa» (vlade), ie odgovoril eden med njimi: Ma che mai go-verno, noi siamo noi! Gostilničar pa je odločno izjavil, da ne da nič, ker je od odlične fašistov-■ke strani poučen, da naj nikakim nabiralcem nič ne da. To jih je razsrdilo in z grozečimi gestami so začeli zahtevati — 2erjaIov natančen naslov, v čemer jim je 2erjal rade volje ustregel. Odšli so z grozečo obljubo, da se bomo že Še videli*. Zunaj na cesti se je eden zadri: «prokIeti šČavi, mi vam bomo že poka-eali>! Šli so v hilo št. 2 in potem v hišo št. 11, kjer jim je baje gospodinja v strahu dala pet lir. V tem sta pridirjala dva dolinska orožnika na kolesih ter sta jih ustavila in po dolgem zasliševanju odpeljala na postajo v BorŠtu. Kaj bo fam napravili, žal ni bilo mogoče izvedeti Gotovo pa je, da so oni trije mladeniči pozneje nemoteno odšli proti Trstu. Torej grožnje. Izsiljevanje in žaljenje — to naj bi bil naš delež kali 7 Vesff z Goriiksga K napadom na goriškega knezonadškofa. Že teden dni objavlja tržaški «Piccolo» besne napade na goriškega knezonadškofa Sedeja. V nedeljo je dobil tržaški «Pkfcolo» najprimernejši odgovor na svoje ostudno pisanje, goriški knezonadškof pa največje zadoščenje, ki si ga le more želeti. Kakor smo že poročali, se je vršilo v nedeljo v Gorici slovesno posvećenje novega tržaškega škofa drja Fogar-ja. Po končanih cerkvenih obredih je priredil slavljenec svojim znancem in prijateljem obed v škofijski palači. Med obedom sc je novi škoi dvignil ter nagovoril Dr. Sedeja s sledečimi besedami: »Moj grvi pozdrav in iskrena hvaležnost gre poglavarju goriške nadškofije, Njegovi Eksce-lenci drju Sedeju! Ko sem Vam kot mlad duhovnik prisegel pokorščino in zvestobo, sem se zavedal, da pomeni ta pokorščina obenem ljubezen in spoštovanje in če treba tudi obrambo. Vselej sem ljubil in govoril resnico in tako hočem storiti tudi danes. Bil sem več let Vaš tajnik in sem imel priliko z Vami občevati, spoznavati Vaše mišljenje in Čustvovanje kot malokdo. In ker Vas poznam, zato izjavljam iz polnega prepričanja, da govorim škofu, ki je pravičen, svet in plemenit mož. Pozdravljam v Vas škofa, ki je škof po srcu Kristusovem, ki je vzor škofa, kakor ga hoče in želi katoliška cerkev. Zvest načelom katoliške morale ste biH vedno, vselej in povsod korekten državljan, ki mu gre spoštovanje. Zato pozdravljam v Vas ne le vzornega škofa, temveč tudi dobrega državljana. Ko sem bil v Rimu, sem se mogel prepričati, da Vas najvišja in najodločilnejša oblastva razumejo in cenijo, Ko sem se poslavljal od poglavarja katoliške cerkve, me je prosil, naj iskreno in toplo pozdravim knezonadškofa dr. Sedeja. Zaupanje svetega očeta naj Vam bo v teh časih največja opora In uteha». V nadaljnem je novi škof izrazil željo, da bi dr. Sedej še dolgo ostal na čelu goriške nadškofije, pozdravil je rojstno vas Pevmo, in se izrazil zelo laskavo o Slovencih. Posebno značilne so sledeče njegove besede: *2elim iz vsega srca, da bi občevala državna oblastva s Slovenci tako, kakor sta občevala z Vami, gospod župan, kralj in kraljica». - Govor mladega škofa je globoko ganil vse navzoče, ko mu je izročal papečki pozdrav, še dr. Sedej ni mogel več ovladati in so se mu vlile solze po licu. Pri škofovskem posvećenju je prisostvoval tisočglava množica, tisočglava množica ie priredila po končanem obredu novemu škofu v znak spoštovanja in ljubezni burne ovacije in ta tisočglava množica je dala s posredovanjem vsojega ljubljenca najlepši odgovor na zlobne napade in največje zadoščenje goriškemu nad-paslirju dr. Scdcju. Po kapucinski prihaja na vrsto sve logorska cerkev. Vsem je še v živem spominu, kako so bili izgnani iz kapucinske cerkve v Gorici slovenski oo. kapucini in z njimi tudi slovenski jezik in to iz cerkve, katero so v pretežni večini postavili slovenski verniki in v kateri je skoraj izključno molilo slovensko ljudstvo. Ravnotako je tudi začasna svetogorslpi cerkev postavljena s prispevki slovenskega in furlanskega ljudstva, ki je tudi za novo baziliko, ki sc ima postaviti, že nabralo velike svote denarja. Sedaj posega nestrpnost italijanskega nacijonalizma očividno tudi že po tej cerkvi, ki je priljubljena božja pot ne samo goriških, ampak tudi tržaških Slovencev in Furlanov. V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršilo na Sv. goro veliko romanje * zbrala se je tam nepregledna množica romarjev in v tej množici se je nahajal tudi pobožen romar, ki se prav nič ni poglabljal v razmišljanja o Kristusovem nauku o ljubezni, ampak povsod ga je spremljala pošast slavofilske propagande. Ta mož mora imeti prav umazano vest, če mu celo v svetišča ne dajo miru razne pošasti. V «Giorna!e di Udine» se pobožni romar pritožuje, da so vsi napisi dvojezični in da se slovenščina nahaja na prvem mestu, da so okrašenja v cerkvi izvedena (čujtef) v barvah slovenske trobojnicc, ki na kričeč način pada v oči, da se je pri božji službi uporabljala slovenščina, Čeravno je bilo med romarji precejšnje število Italijanov in navse zadnje kliče seveda na pomoč politično oblast. SPALNE sobe in kuhinje prodaja mizar Majcen v via Torauato Tasso 28, vogal via Udi- 1485 Kar se bliža zima bo potrebna nabava ne. POROČNA SOBA v najboljšem stanju, z vzmetmi, se proda za 1200. Corso Garibaldi 29, vrata 6. 1486 ŠIVILJA se priporoča cenjenim damam. Bizjak Angela, Gretta 4. __1488 HIŠA, {tri sobe, tri kuhinje) z majhnim zemljiščem se proda za. 28.000 Lir. Naslov pri upravništvu. 1489 HIŠA v Skednju, na lepem kraju (središče vasi) s šestimi prostori, električno razsvetjavo, z vrtom in lepim razgledom na morje, se proda. Cena ugodna. Pojasnila daje Ivan Godina, Kudrič, Skedenj 151. 1490 KMETOVALCI POZOR! Tomaževo žlindro ' in superfosfat, kakor tudi vsa semena dobite po najugodnejših pogojih pri Kmetijsko-Tr-govskem društvu v Trstu, Raffineria 7. I«to-tam se sprejmejo predbeležbe za vsakovrstne sadike, bilfe in cepljenke. KraŠevci dobijo fornja gnojila pri trgovcu Franu Možetič, lazlje, in Koperčani pri trgovcu Antonu Bonin, Koper. 1482 STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO, v sredini večjega mesta Slovenije, zelo dobro vpeljano, se radi smrti podjetnika po ceni proda. Eventuelno se sprejme kompanjon. Naslov pri upravništvu. 1466 BABICA, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba in največja tajnost. Cene ugodne. Madonni-na 10/11 1469 KUPUJEM cunje in vrvi po 40 in 150.Molino Grande 20. 1471 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23.___1474 ŽAGA za drva za kurjavo se po ugodni ceni odda. Garaža, Via Pilone 1. 1476 »ČEVLJARSKI vajenec sc sprejme. Josip Ko- 1478 sič, via Udine 65. V MARIBORU, v sredini mesta, je na prodaj dobro vpeljana trgovina z vsem inventarjem, električno razsvetljavo in sobo za stanovanje. Naslov: Vršič Fran, Maribor, Gosposka ul. 38 Jugoslavija. 1479 ' KOLO, prosti tek, prodam za 210.— lir. Opči-| ne, gostilna Fabčič._1480 • G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polouio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zalega papirja za zavijanje pisalnega i, t. d, papirnatih vrečic tvr valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. / 30 PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah. (6) BRILJANTE, zlato, srebro in platin po naj-j višjih cenah. Dajem predujme na dragulje, j Pertot, Via S. Francesco 15, D. (45) Mali oglasi «e računajo po 20 ftiot. beseda. — Naiawfl> pristojbina L 2.—. Debele Črke «toU beseda. — Naimanjsa pristojbina L Kdor išče službo, plača polovično cena V VEČJEM kraju na Dolenjskem v lepi legi poleg cerkve je na prodaj posestvo z velikim, gospodarskim poslopjem, staro vpeljano trgovino, lepimi skladišči, prostornim vrtom in 'obširnimi njivami. Naslov pri upravništvu. 1477 KOVAČ PURIC v via Media St. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. (59) KRONE 1.80, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate L 88.— Via Pondares št. 6/1. (44) KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzmi 46. 58 VAŠE HIŠE. Evo vam nekatere vzorce po ugodnih cenah: odeje ODEJE iz pristne volne za otroke 140X190........L ODEJE pol volna 140X190 • • » ODEJE volna Jacquard 140X190 „ ODEJE debele, volnene 150X200 , 7* ODEJE zelo debele, ovčja volna 150X200 ....... ODEJE kamela, 150X200 „ 150-— n 135-- ODEJE sama volna, za 2 osebi 230X270........L 150*—* ODEJE kamela, za dve osebi 230X270........» M5-— ODEJE najfinejša volna, s svilenim robom, 150X250 .... 160-— ODEJE vatirane, prešite za eno posteljo, enotna barva . . . » 90*— ODEJE vatirane, prešite, za eno posteljo, fantazija, novost . . „ 110'— ODEJE vatirane, presite, za dve osebi, enotna barva.....190"—• PREPROGE PR1POSTELJNE PREPROGE PRIPOSTELJNfe PREPROGE velour, vseh barvah, fantazija. L 45*— velour, posebne vrste, vseh barv PRIPOSTELJNE PREPROGE velour I. vrste v vseh barvah. PRIPOSTELJNE PREPROGE Axminster, volnene, v vseh barvah......... PRIPOSTELJNE PREPROGE 55*— Axminster, posebne vrste, vseh barv ........ PRIPOSTELJNE PREPROGE 60'— Shiraš v vseh barvah . . . 85w 75— 120—/ PRIPOSTELJNE PREPROGE iz sive dlake L 70*— iz bele L SO-— VELIKA ZALOGA IN DNEVNI DOHODI - zaves, storesv brise-2>ssev pogrinjat, uitrsgas, tula crjSScoč, mtsSHna in eSamlna, Igo za gišMMiftgsjiptts; in .mm v ¥saReis ofiseou in kaftovesil Ceiio y. LIII. 16 Tel. 10-08 Corss 1L Tel. 24-:A GIUSEPPE SPECHAR TRST Via S.Caterina št. 7 (vogal ViaMazzini) TRST naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel veliko iz-bero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO IN ČEŠKO BLAGO Potrti neizmerne žalosti naznanjamo ^ vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je minuli torek ob 5. pop., v 52. letu svoje starosti, preminul naš nadvse ljubljeni soprog, oče, Vladimir Czurda preglednik I. reda finančne kontrole v Vevčah pri Devici Mariji v Polju Pogreb ljubljenega pokojnika se je vršil v četrtek, dne 18. t- m. na pokopališče pri De-, vici Mariji v Polju. Vevče-Ljubljana- Trst, dne 21. oktobra 1923. Žalujoča soproga Anica roj. Štnrm, Vladimir, . Zorko, Danica, Dušan otroci, in rodbina Jos. Avtokorijera Portici di Chiozza, vsak V4ure Šturm. (576) G(j 13.30 do 18 ; in od 18 naprej vozi na željo. Zadnji odhod Iz Mlramara ob 22. RESTAVRACIJA AL Cflstello <1 Mirmre J. C. Dufek (Postaja avtekorfjer«) Danes se bo točilo novo proseško vino posestev A. Goriupa, Prošek. KONCERT. S Mrzla in gorka jedila, velika izbera rib. SOBICA s posteljo se odda delavcu. Via XXX Ottobre Št. 12/V nad. 1483 VOZ, ogrski tip,* kolesci) s platneno streho, stekleno kuhinjsko omaro pripravno za gostilno prodam. Piccardi 12. _1484 ODVETNIŠKA pisarna iiče izvežbanega uradnika. Ponudbe pod «Izvežban» na upravni-štvo «Edinosti». 1487 Potrti neizmerne žaWti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, brat, svak, gospod IVAN SMRDEL iz mestno bolnifinice Reglna Elena. TRST, 20. oktobra AncreJ in Ivana Smr«Z«r« starši. Ivanka por. Kermevarr, aestra. Karel Kenevsn, svak, nečaki in ostali sorodnik«. Novo pogrebno, podjetje, Trst. PODLISTEK Ljudmila Pivkova; . kriminal (lo) 11. Sestra. Tako. V celici je bilo dovolj časa premišljati o vsem. Popoldne smo hodili ven, oče in potem jaz z Vero, vedno v spremstvu civilnega stražarja. Od Klim ovih goepodičen smo dobivali tu-patam kak zavojček jedil, kar nam je bilo jako všeč. Moj tek se ni boljšal, —- bila sem v ner kem stanju, ki ni zahtevalo nikake hrane. Včasih sem si naročila čaj ali lipov čaj. Čuvaj mi je prinašal vselej polno koviaasto posodo. Vera ni imela od mene dovolj hrane in onega pol litra vodenega mleka, ki ga je prinašala strežnica, tudi ni zadostovalo* kajti dete )e bilo nemirno in zlasti po noči sem jo morala mnogo nositi. Težava je bila tudi s ogrevanjem mleka in juhe is otroške moke. Ko mi je prinesla žena oboje dopoldne kuhano, sem napolnila s tem turistovsko steklenico, drugo pa se mi je seveda ohladilo. Ponoči je bila jed ▼ steklenic! praviloma skisana. Naročila sem si steklenico odola, dru£K zopet otroško meko, gost glavnik Lf V Um oziru tem bila svobodna. V sredo se je pripeljala zopet mati in prinesla perilo za očeta, obema kruha in mesa, razen tega meni steklenico mleka. Razgovor se je vršil po znanem načinu, v prisotnosti najmanj treh uradnikov, ki so se menda vzajemno nadzorovali. Naš položaj je bil stalno enakomeren. Dan kakor dan. Z očetom se nisva videla in niti govorila razen vsakdanjega običajnega «Do-bro jutro!* ob 10. uri dopoldne. Tesno mi je bilo ob poslušanju ^ njegovih razgovorov s čuvaji, iz kojih je izhajalo tako jasno njegovo duševno razpoloženje. Jeden najtežjih in najdaljših dni je bil praznik vseh svetnikov, ki itak s svojo resnobnostjo pripravlja na mračen dan vernih duš. Tako in še hujše razpoloženje je bilo pri nas že nad teden dni. Razmišljanja o »poslednjih rečeh človeka» imajo docela drugačen značaj, ako se jim posvečujemo na svobodi, v prirodi, doma, nego pa v razmerah, v katerih živimo mi. Zunaj je bilo soince. Prosila sam, če bi smela takoj po obedu iti z Vero dol, toda nikogar ni bilo, kk bi lei z nama. Slo mi je bolj za očeta, da bi se mu nekoliko skratU dan. V nedeljo je bilo v uradu le malo teh gospodov in jaz sem čutila, kako jih utrujajo izprehodi z jetniki. Nisem sicer sttšala nikoli niti neprijazne opazke napram nam, toda človeku, zaprtemu pod ključem se uri sluh v nepričakovani meri: slikala in razumevala sem polagoma tudi govore na hodnikih, na stopnicah itd. - Oče je lel kmalu po obedu aa izprehod, po- tem se je pa spustila prava jesenska megla in jaz z Vero nisem niti šla. V petek dopoldne se je javil oče zopet h komisarju in je zvedel, da ima komisar Janko baš sedaj konferenco z nekimi vojaškimi gospodi v naši zadevi. Morebiti se torej že odloči, da pojdemo domov! Nada! Zopet je razcvetelo tisoč veselejših misli. In vendar ne premorem slutnje, da so mi otroci in svet še daleč in to prepričanje mi teži dušo kakor kamen. Zajokala bi se, a v tem na pomoči in niti moliti ne morem. Po obedu sem bila z Vero malo zunaj, le kratek čas, — naglo je padala megla. Na vrtu g. prezidenta je bilo vlažno, po tlakovanem dvorišču pa mi je neprijetno hoditi, kjer gledajo od vseh strani iz oken. In dete je bilo težko! Vrnila sem se. Vera mi je včasih dremala, v celoti pa ni spala nikdar dolgo niti po dnevu, niti zvečer, niti po noči. Privadila sem se njenemu načinu: spala sem, kadar ona, inače sem se pa zabavala z njo. Najhuje jc bilo po noči, ko je bila vajena dobivati pitje, a moj imetek je bil skisan. Tu je bila umetnost uU-šiti jo in roke so mi omahovale, ko sem jo nostla nad uro po celici, da mi ne kriči. Bilo je menda po 4. uri popoldne, ko Je nastal zopet nekak šum na hodniku. Vstopil H detektiv Maleš&k, simpatičen človek. Prinesel mi je pismice in zavojček raznih reči. -Na uteho* je rekel, ko mi jc dafal Uatlč. Ob p«*;, gledu na zavojček sem spoznala, da le a doma. •Ali je mati tukai?» Odkimal je P®H§ŠT¥0. Poročne sobe, masivne, z velikimi ogledali, zajamčene, slavonsko delo, po L 1200, 1400, 1700 in 1800, kuhinje L 750, stolice 12, železne postelje z mrežo L 160. 12 vrst poročnih sob, slavonsko dele, popolno jamstvo, 20% nižje cene. T08K. Via S. La xaro i«. tO. lm kenkureotne mi Pošiljate ea Mtti. f-10 Tehtnica za vozove. vzQne 5000 kg, s pripravo za registriranje, rabljena v popolnoma Mm stanju se proda po sete ugodni cerjS, mg. RiGiii & oioaeicn - trst Vta Sanita 8 (vogal via Porporella) SI M b minut od kolodvora, hotel Evropa s 30 kompletno mebliranimi sobami in vsem restavracij-kiin inventarjem za ceno Din. 1.2C0CC0.— ter vila pod kolodvorom s petimi prostori in oca 3000m» sveta za ceno Din. lftft.000.—. Najugodnejši plačilni pogoji. Pojasnila: Kendova, grajska uprava Bled. 2«« Mlini za jabolka. Stiskalnice za grozdje In jabolka. Plugi št. 5, 6, 7, 8, 10, 14. Sla-moreznice na roko in motor in vsakovrstni poljedelski s t ro j I. Ing. R1GHI & OIDCUlCll - TRST Via Sanita 8 (vogal Via Porporella) Pohištvo moderno sotidno po zelo znižanih cenaK Oglejte si naša skladišča M. STBNER s Via fitm il - 9toPeaiitras 1 ffUna MM Skrbi se za embalažo m pošiljanje na deželo Skladišča v prosti lufci, brez carine i ■ Hov urnik zapiranja javnih lokalo*. Goriška podprefektura sporoča: Vsled | dekreta furlanskega prefekta z dne 18. avgusta t. 1. bo veljal od 1. novembra t. 1. do 30. aprila 1924. sledeči urnik za odpiranje in zapiranje javnih lokalov: V Gorici 1. kategorija ob 24.; 2. ob 23.; 3. ob 22. in 4. ob 21. uri. V okoliških občinah 1. kat. ob 22.; 2. ob 21.; 3. ob 20. in 4. ob 19. uri. Prepoved točenja krepkih alkoholnih pijač v soboto od 12. do 8. ure v pon-deljek ostaja v veljavi za vse javne lokale. Ooozoriia: Tekom novembra morajo vsi lastniki koncesij potom svojih županstev vložiti prošnjo za obnovo na tukajšnjo podorefekturo. K prošnji, pisani na z 1.20 liro kolkovanem papirju, je treba priložiti staro licenco in kolek za 1.20 L. Za podaljšanje urnika je treba vložiti na ta urad drugo prošnjo, pisano na z l 20 liro kolkovanem papirju ter priložiti kolek za 1 20 L. Prošnja za obnovo licence točenja krepkih alkoholnih pijač, pisano tudi na z 1.20 liro kolkovanem papirju, mora biti naslovljena na g. prefekta ter vročena temu Airadu. K prošnji je treba priložiti kolek za 18 L in za 1.20 L. Čim sprejmejo županstva od prizadetih višje označene prošnje, jih morajo, opremljene z izrazom lastnega mnenja, izročiti postaji kr. orožnikov v svojem področju, da jih iudi utemeljene z lastnim mnenjem in s seznamom javnih lokalov v vsaki občini odpošljejo temu uradu. Oba ova goriških kulturnih ustanov. Goriško gledališče, že pred vojno staro in zanemarjeno, nudi po vojni kaj žalostno sliko in naravnost kriči po obnovi. Ta krik j? bil končno uslisan, kajti pretekli teden se je zbrala skupina tehnikov in lastnikov lož ter je sklenila započeli z delom za temeljito popravo ali morda celo za novo gradnjo goriškega gledališča. V to svrho je bil izvoljen poseben odbor, kateremu načeluje sen. Bombig. Pred vojno se je ponašala Gorica z eno iz najboljših mestnih godb, ki je vsak te-'len prirejala javne koncerte visoke umetniške vrednosti. Razen tega je bila v Gorici izborna vojaška godba, ki je tudi igrala vsak teden v ljudskem vrtu. Po vojni je to precej bujno glasbeno življenje docela zamrlo. Mestne godbe občina vsled prevelikih siroškov ne more več vzdrževati, vojaška godba pa igra !e koračnice pri raznih paradah. Kdor je živel pred vojno v Gorici, mora z žalostjo konstatirati, da je Gorica ne samo politično in gospodarsko, ampak tudi kulturno jako padla. Raditega bo pač vsakogar razveselila vest, da se je pričela nekdanja mestna godba zopet zbirati in da misli za-pričeli v doglednem času z zopetnim rednim delovanjem. V sredo so se zbrali bivši člani mestne godbe ter so izvolili odbor, ki naj s pomočjo goriškega občinstva in drugih činiteljev ukrene vse potrebno za obnovo in uspešno delovanje nove godbe. Duša tega obnovitvenega gibanja je nekdanji kapelnik mestne godbe g. Penso. ' Domu se je povrnil! Po skoraj devetletnem romanju po neizmerni Rusiji se je v torek po- . vrnil v Gorico na svoi razrušeni dom tehnik g. Ciril Cej, ki je že 1. 1914 padel v rusko vojno vjetništvo. G. Ceju želimo, da bi našel po devetletnemu vsekakor burnemu In nemirnemu življenju v krogu sorodnikov in znancev mirno zavetje. _ _ . . '-VST . J —■ 1 "V»- v" Pomislite in pomnite! | Ako rabite eno škatlo BRILLA, bodete očistili brez truda dvojno število čevljev kakor z enako škatlo drugega p izdelka. S tem bodete torej prihranili 50°/o na konsumu in bodete imeli svetle in nepremočljive čevlje. MKIIl^ Loterijske številka izžrebane dne 20. oktobra 1923. Bari . . . - 8 25 76 85 28 Fircnze ... 32 56 62 8 81 Milano . ... 30 51 16 48 80 Napoli . . . - 75 84 29 44 28 Palerrno . , , 58 79 44 84 76 Roina 41 a * * * * x 53 84 34 77 Torino .... 63 44 40 62 5 Venezia ... 4 53 30 81 87 DAROVI Za izkazano mu uslugo potom dr. Mikule-tiča in ker je njegov grobokop postal za vselej neškodljiv, daruje g. Josip Bertok, nadučitelj v pokoju, iz Bertokov L 40 ^Šolskemu društvu* in L 10 za šolske potrebščine najprid-nejšemu učencu šole v Lazaretu pri Kopru. Ker oblastva niso dala dovoljenja za prireditev zabavnega večera pri Sv. Jakobu v korist šolski refekciji, je darovalo veliko število naših dobrotnikov v korist šolski refekciji pri Sv. Jakobu znesek L 271.70, ki je bil izročen blagajniku podružnice «Šol. društva* pri Sv. Jakobu. Razen tega je bil darovan dobitek za šaljivo tombolo: Kanarček s kletko isti podružnici «Šol. društva* pri Sv. Jakobu. Vsem darovalcem, ki se hočejo prepričati, ali je darovani znesek prUel na pravo mesto, lahko to storijo pri g. Justu Mauriču. Obenem pa jim bodi izrečena prav lepa hvala. Šolska refekcija se bo pričela v ponedeljek 4. novembra t. 1. Bor sna ooroilla* Valuta na tržaškem trga. Trst, dne 20. oktobra 1923. grsUe krone * \ » ■ , r/stnjske krone . . . fceikosio vaške krone , dinarji • • • « • • • ............. marke ••<>••••• lo'arji francoski franki » . » Švicarski franki • • * nngieSki funti papirnati , . # . ; . 0-12 0-14 .....0.M08 0.0313 • » • . . 65.75 66.25 ...... 27.10.— 27.40 ......10.— 10.50 za miliardo 2*50 5.— ......22.05 22.15 ......132.25 13*4.76 .......397.— ......100.17 100*30 Tečaji: Cosulich • .• • Dalmatia . • • . Gerolimich . • U.bera Triestina LIoyd • . • . • Lussino • • • • Martiuolidi . • . Ocean ia • . . • Prem uda * • . • Triprovlth » • » Ampeiea • • « . Cer> en t O .'matia Cement Spalilo . • • . • • • • • • * . 304 . 275 . 1100 • :i£3 1415 560 133 10* r>65 S7* 4*5 310 216 GoseocSsrstvo. KOLIKO JE PLAČALA NEMČIJA NA RAČUN VOJNE ODŠKODNINE Odškodninska komisija je pred kratkim objavila statistiko, iz katere je razvidno, koliko je Nemčija plačala na račun vojne odškodnine do 30. junija 1923. V tej statistiki niso računi tako podrobno izpeljani kakor v oni, ki jo je komisija objavila meseca aprila 1923 glede nemških plačil do 31. decembra 1922.« ker je Nemčija — kakor znano — dne 11. januarja 1923 ustavila plačevanje vojne odškodnine glavnim upnicam, t. j. Franciji in Belgiji, in so se računi torej zelo poenostavili. Statistika vsebuje skupni znesek vseh svot, ki jih je prejela odškodninska komisija od sklenitve versailleskega miru dalje, razdelitev teh svot med posamezne zavezniške države ter za vsako posamezno državo razliko med umazanrm zneskom prejetih svot in svot potrebnih za plačilo terjatev, ki imajo prednost pred vojno odškodnino (predujmi na podlagi dogovora v Spa in zasedbeni stroški). Ta statistika nam kaže, da je Nemčija do 30. junija 1923. plačala skupno 8 milijard 213,670.000 zlatih mark. Ta svota se razdeli talco-le: L Računi izplačani: Denar 1.900.854.000 Dobave v naravi 'i 3.225.416.000 Odstopljeni predmeti 368.512.000 namreč, koliko so znašala plačila odškodninski komisiji, odnosno zavezniškim državam ▼ prvem polletju 1923. Dne 31. decembra 1922. je odškodninska komisija ugotovila« da je Nemčija plačala do tedaj 7 milijard 940.426.000 zlatih mark, to je: Računi izplačani 5.184.257.000 Računi negotovi 2.756.169.000 Kakor smo videli, je plačala Nemčija do 30. junija 1923. 8 milijard 213,670.000; v teku prvega polletja 1923 je torej odškodninska komisija pripisala Nemčiji v dobro 273,244.000 zlatih mark. Toda negotovi računi so se zmanjšali za 37,281.000, tako da je odškodninska komisija v resnici prejela v teku tega polletja 310,525.000. Znesek 310,525.000 je razdeljen tako-le: Denar 42.819.000 Dobave v naravi 267.706.000 Kakor je znano, je Nemčija od 11. januarja 1923. ustavila plačevanje vojne odškodnine Franciji in Belgiji radi zasedbe Porurja. Radi tega je Francija prejela od 310 milijonov mark le 320.000 v denarju in 12,844.000 v dobavah v naravi. iti! Skupaj II. Računi negotovi: Dobave v naravi (ladje, kablji, podmorniki itd.) Odstopljeni predmeti in del nemškega državnega dolga (Poljska, Gdansko) 5.494.782.000 533.494.000 2.185.394.000 Celokupno 8.213.670.000 Iz tega razvidimo, da je prejela odškodninska komisija, oziroma prizadete zavezniške države 5 milijard in pol, točneje 5.494,782.000 zlatih mark, in to,, ako odtegnemo od celokupne svote negotove račune. Od svote moramo še odbiti: 1) 392,216.000 zlatih mark za plačilo predujmov za premog Nemčiji v smislu dogovora v Spa (julija 1920); 2.) 2.542,868.000 zlatih mark za plačilo stroškov za vzdrževanje zasedbenih čet in medzavezniške komisije za nadzorovanje premogovnikov (po odbitku vrednosti zaplenjenih papirnatih mark in stroškov za vzdrževanje ameriške armade, ki znašajo približno 1.071,804.000 zlatih mark); 3.) 3,030.000 zlatih mark kot dobiček radi tečajev. Tako da končno preostaja po odbitku teh treh vrst terjatev še 2.559,698.000 zlatih mark. Znesek 5.494,782.000 mark, ki ga je prejela odškodninska komisija, je bil razdeljen med zavezniške države na ta-le način: Francija Belgija Anglija Italija Jugoslavija Japonska Romunija Čehoslovaška Poljska Grčija Portugalska 1.803.967.000 1.730.126.000 1.255.339.000 338.621.000 204.368.000 . 68.368.000 31.725.000 22.565.000 14.968.000 12.807.000 11.928.000 B Znesek 1.803,967.000 zlatih mark, ki ga je rejela Francija, se razdeli: enar 143.969.000 Dobave v naravi - 1.357.956.000 Odstopljeni predmeti " v 302.042.000 Od tega zneska je treba odbiti: Predujmi v smislu dogovora v Spa 238.771.000 Stroški za vzdrževanje zasedbenih čet 1.321.138.000 Dobiček radi tečajev 2.147.000 Na ta način preostane na račun vojne odškodnine 241,911.000 (i). Plačila v prvem polletju 1921. Zanimrvo je primerjati stanje plačil Nemčije od dne 31. decembra 1922. in ono od 30. junija 1923. Iz tega primerjanja doženemo Šivalni stroji vSinger* s petletnim jamstvom poL 350.—, s centralno ladjico 500. —, za-klopni stroji, najfinejše vrste L 700»—. Pošiljat ve na deželo. (57 Delavnica Cernihi, Trst Via Vašari 17. Ž1VNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU EBca loma ma! t lazztt. - Lufea palača. Dehiitk. glava Ka » rcurrnl nfcttJ KtSI. »i.MAMS Izmaje kitariMvababi h Urada« mrm od 9-1* izšel I« JEDEZ" za leto 1924. Zaloga za Trst: i. Stoki, vil Hitan Štet 37. Za Gorico: »77 Rut tisk. ftiftn, Wa Crtati Ste?. 2. Na drobno pri vseh trgovcih na deželi acaaaascao Steklene Sipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan št 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. ~8t elija čuk u mm Piana Cavour prejela zastopstvo - "2 3 og U_ -H. n* ? !S» o 11. 9 naznanja tem najboljših In svetov. • 1| * 2" S UL oj2 J? o Ž .. U» £ UL UL O. g N fl, cg gj «S polom slav. občinstvu, da Je šivalnih strojev „PFflFF". «•0 cT i o w E c > 3« a> i a.! »■HJPHI2 ■■ 2 2 « c ^ ® 4) ? rt " (i dj * .X •»•!=, (M pt ii m. " Se toplo priporoča ELIJA ČUK* sodni izvedenec Piazza Ca v o ur 9. o ca JO M a = S o O CJ > m ■ S O > M . 3 8 ® ^ „SS-Jgl^jg- C.35 mmmi sf Trst Olfll Fnmcesco fAssid 6. Zalega in izdolovaSnlca msloličnih in seleznfih peči in štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) Znana slovenska tvrdka Josip Kersevanl GORIM - Stolni bi št«. 9 (desno) - GORICA mehanik, puškar in trgovec se priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Origloal Mnndlos nemških tovare o, katere jamčim za dobo 25 let. — Brezplačen pouk v umetnem vezenju, krpanju in šivanja. — Imam v zalogi tudi najboljša dvokolesa znamke Colambia ameriških tovartn, za katere jamčim 2 leti. ter dele spadajoče v mehanično in puffkarsko stroko. (56) Belavnltt in popravljalni ca, Gorica« Stolni trg iiw. 5 ===== r liimae i i i ""—"—"—"—"—»r J L L Ljubljanska kreditna banha Podružnica v Trstu. 2 Vogal vin ValM 27 — Via 30 ottoDre 11 IzvrSuJe vse banCne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinaijev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje |T po 3Vio netto ^B Vloge na tekoče račune po Vtiam vlog« obrastul« na|uaodn»|U po dogovora. — Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podruinice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split DtMika glavnica Dinarjav 25,000.000.— Razarvas Dlnarjav 20,000.000.— TeL št. 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 121/, In od 141/, do 16. III III tIB SI!