VOJKO KUNAVER: JEŽICA NEKDAJ (2)
Posavcem sta šla v slast zelje in fižol
Objavlfamo odlomke iz naloge Vojks Kunaverja, Studenta Filozofske fakul-tele, PZE za etnologijo, z naslovom: ¦•Razkroj tradicionalne kulture, njena ohranjenost in Inovacije na Ježici pri Ljubljanl od zadnjih dveh deselletl) preteklega stoletja naprej.«
Tokrat so omenjene 4e preostale gostilne na Ježici, potlej pa je govora o prehranjevanju.
GOSTILNA PRI ANGELCI (dsnes Titova 250).
V pnbtižno enakem obdobju kot pri BriSkiiu |e na Ježici nastala tudi gostilna pn Angelci (1931) če-prav |8 gostilna nastala sorazmeroma pozno, pa je bila v sosestvu zelo stara goslilna, ki je pozneje propadla (ie vsaj sto let). Nataninih podatkov za tisto gostiino ni. gostrnska tradicija pa se je potem prenesla na gostilno Angelca
Za razliko od ostalih tukajšn|ih gostiln, ki so bile tipifino krSčanskih lastnikov, pa je ta gostilna na-stala na pobudo naprednrh ttanov Sokola, ki so se tu tudi zbiralt- V zmanjSanem obsegu je goshlna detovala ludi med drugo svetovno vojno. od 1923 pa do 1945 pa je bila tu tudi trgovtna z meSanim blagom. Pred vojno so se lu uslavljali tudi furmani, danes pa je to ena redkih gosliin, ki se |O fie ohranila <n ne deluje le kot totilnica
GOST1ŠČE IN KOPAUSČE ŠTERN
NA JEŽtCI
(danet Tiiova 260 a)
Gradnja prvotne stavbe se je zafiefa teta 1928 in Še danes je v njej restavracija. KopaliSče in gostilno so prvifi odprli leta 1930. Prvotnt lastnik je bil vinski trgovec Stern, po rodu z Gorenjske Po IbIu 1939 sta se do konca vojne zvrstils dva lastnika. Med vojno so biii tam Italijani, po vojni pa je bito vse to nacionalizirano (1946) in postala je občinska go-stifna in kopalfSče. Danes je v lasti Gostinskega podjetja Bežtgrad m jeprecej prenovljeno. Kopali-Ste s tirisVitnim nasetjem. campingom rn bungalo-vi. je najnovejSe, Pred dvanajstnni leli so tu zgradili odprte bazene in pred sedmimi leti tudi prvo zim-sko kopaliSče s sodobmm kegljiSfiem in savno. Na zgradbi novega bazertB je tudi ploSfia t spomin na kmečki upot leta 1515, ko se je tu zbralo 6000 upornlkov Danes je to ftportno rakr«Rct|ftkl canter. ki ga poleti popesfruieta glasba in ples. Vsako teto se v campingu mudi tudi precej tujih gostov in ima zaradi turistične usmenive še lepo prihodnost.
GOSTILNA TAVČARJEV DVOR (danes Titova 307)
Sama gostilna. ki leži tik pred mostom čez Savo in za kamnisko progo ob Titovi cesti, \e nastala leta 1906. Tradicija je bila tu že daljša, saj je bila pred tem zeio stara gostilna na mestu, kjer }e danes avtoSofa JeŽica. Gostilna je nastala hkrati z nastan-kom novega mostu dez Savo (leia 1906). Stari lese-ni most je bil namreč ze dotrajan in ni več prenesel velikih obremenitev. Starl most je Sežal tudi prtbliž-no 50 m visje in v rumeni biSicl (danes Titova 309) so pobirali mostmno vse do otvoritve novega mo-stu, ko so mostnmo ukimli.
Ime gostilne Tavfiarjev dvor izvira od nemSkega grofa Tavčarja {njegova grafiiina - današnja avto-ftola se je imenovala Tavdar Hotf). Z nastankom gostilne se je nanjo preneslo \me Povedati je tre-ba. da je bila tu ludi železmška postaja, kjer je imel postanek -kammčan". Posebno ob sobotah in ne-detjah so se z njim večkral pripeljatj LJLsbljančani na kopanje k Savi in se potem radi ustavljall ludi v tej gostilni, posebno na vrtu pod košatimi kostanjl. Med tednom pa so se tu ustavliali predvsem kmet-je, ki so imeli v blizmi svoja polja, Med vo|no so bili tu Nemci, ki so imeh utrjeno poatojanko za branitev mostu, po vojni je bila tu nflkaj 6asa mihca in
stanovalci. neka) tasa jo je imelo v najemu Goslin-sko podjetje Bežigrad. zadnjih osem let pa je spet v privatni lasti,
GOSTILNA PRl »MURENCU- - ŽAGAH (danes Gametjska cesia 1)
Stavba, ki leii nekoiiko osamljena pod hribom Tabor na drugi strani Save, je ze od nekdaj poveza-na z Ježico. Tu je bila stara pekarna m tja so nosili v peko kruh m potice Gostiina ie bila tu od konca prejšnjega slSletja in je večkrat menjata lastmka Zadnji laslnik )6 imel gostižie v najemu, dve leli pa |e, odkar je gostilna detinilivno zaprta. Njena osnovna aiabost je v tem, da |e odmaknjena od Ježice in tudi od Crnuč. tako da je ostala v svojem razvoju precej osamijena DomaLini so bili le bezni gostie. medtem ko so Ijubljanski goslje ~ izletniki radi posedah ob dobn kapljici. ribah in špehovkah nad 5umečo Savo
NAJBOLJŠI KRUH DOMA SE PEČE
Vse do druge svetovne vojne je bila ohranjena domača peka kruha, ki se je ohranila ponekje Se do danes Tu ne gre vet za redno peko. pač pa le za občasrto in še lo bol| pri kmeiih. Kruti sa pekli tudi v dveh pekarnah Naistarejša pekarna je bila pri ¦ Murenc- (Je prej omenjena gostilna). Kruh so prodajalt in ga s koSem raznaSali naokrog. Veliko-krat pa so kruh zamesili doma m ga dajaii v peko zjutraj. ko so odha|ali na deio. ko pa so se popol-dan z dela vračali. jih je čakal že pečen kruh Poleg te pekarne (Murenc) |e bila še ena na vrhu ježifike ga klanca (vulgo Godei. danes Titova 236)
Meso je bilo Se dolgo časa precej redok gost geditnika, sa| so ga imeli marsikje le enkral teden-sko. Toliko več je bilo razne kmečke hrane (jeL-prenj. zelfe, tganct, prosena kaša, ffio'. krompir m drugo) Poieti so bile na krožnikih večkrat kumare, presna repa. zefje. stroč|i filol itd Od sadja velja omendi. da so bili !o Strboceljni. jabolka, hruSke in drugo domače sadje.
Zammivo pa je. kako so se ob dolofienih dneviti ohranili tradicionalm jedilniki Nažegnansko nede-Ijo (9. oklober) \e bilo obtčaino svefiano kosilo. za Pusta svečana veierja (krofi). ter za Veliko noč -aleluia- iz repnift olupkov. Za Pusta je bila nava-da. da sta bila kosilo in veierja zamenjana (name-slo kosila ie bifa veCerja m namesto vefierje kosilo) - čefi. Le |e te tako in tako vse noro in obrnjeno na gfavo. pa naj bosta še ta dva glavna obroka -Alelu-ja- 12 repnih ulupkov pa se je ohramla ponekod prav do dands. Gre za spomin na veliko lakoto, ko je veliko l|Udi pomrlo in so Ijudie jedfr zaradi sestra-danosti luQl rBpne btuph«. Dtna* l«d pflpr«v»i«tT«i tako, da repne olupke. ki so s« na iesen dobro presušili, spomladt skuhamo in jih potem zmelje-mo m zakuhamo na -|uho-. ki ostane od kuhanja velikonočne šunke Jed je izvrstnega okusa in se po tradiciji je kot prva jed za zajtrk na vellkonočno nedeljo
Po osvoboditvi so se počasi začele uvatjavljali nove vrste hrane (razne konzerve. mleko v prahu, kakao, Cokoiada. zvečilni gumi itd). Zadnja lete je uveljavljanje prehrambenlh polizdelkov in konzer-viranje hrane Se večje Povečala se je predvsem z naselitvijo novih naseljencev. ki so s seboj prinesli tudi povsem mestne navade v naiinu prehranjeva-nja. Zaradi zaposlovanja žene m moža s* je zmanj-šal tudl čas za pripravo kosila, kar je tudi gotovo eden od vzrokov prodiranja polizdelkov v vsako-dnevno prehrano. Poieg sadja. ki je bilo pred drugo vojno omejeno v giavnem na -domače sadje- (ja-bolka, hruftke. slive), se začenjajo uveljavljati tudi pomaranče. iimone in tudi tropsko sadje (banane, ananas). V zvezi s prehrano je pomembno tudi to, da so se ob hifiah še vedno ohranili tudi vrtovi. kl prav lako vplivajo na popestritev prehrane (zelenja-va. razno sadje). ki pa vse bol| poslaja enaka mesl-ni in tudi tradicionalni jedilniki vse bolj izginjajo. Predvsem se Je povečala poraba mesa, mteka io mtečnift izdetkov, sadja in zelenjave. Tudi star na-Č'm peke kruha vedno bolj izrinja kruh, b katerim oskrbujejo trgovine mestne pekarne.
(fJadal)evanje prihodnjič)