Politidni oglec Novi poljedelski minister grof Buquoya (Bakoa) je bil 31. m. mes. predstavljea aradaikoai poljedelskega ministratva. Na pozdrav sekeijskega 3efa barona Becka je odgovoril miniater, da noče razviti nikakega programa, ker je program v ajegovi pretekiosti. Skupao deiovaaje bo povzročilo, da bo poljedelsko ministrstvo varovalo poljedeiske miali. Za svojo glavao dolžBost sraatra, varovati koristi domačega poljedelstva in gozdarstva, koriati prebivalstva ia pred vsem onegs kmečkega staaa, ki ae bori za svoj obstaaek. Nov pravosodni minister? V visjih političaih krogih se maogo govori, da dobimo aovega pravo3cdaega miaJ3tra. Dozdaj je opravljal ministraki predaedaik dr. Korber opravke pravosodnegi ministra, odkar je pred dvema letoma odložil prejSni pravosodni miBister Speasbodea to sluibo. Nemška podivjanost. V laoraosta, glavnem mestu aa Tirolskem, je vlada nstanovila začaaao pravoalavai oddeiek vseučilisča z italijaaskim ačaira jezikoni. Kajti Italijaai, ki tvorijo skoro polovico prabivalstva na Tirolskem, ao zahtevali po v*i jravici avojo vseučiUsče. To pa seveda ni ugij&lo nestrpaosti Naracev, ki ne privožčjjo nobenemu aarodu njegovih 3ol. Ko se je toraj dne 3. t. m. otvoril italijaaski pravoalavai oddelek, nahujskaii so Nemci avoje dijake ia meatno fakia&žo, da je aapadia itshjanske dijake in italijaBske goate, ki so prišli v Inomost k otvoritvi. V noči od 3. do 4. t. m. so nemSki divjaki izvrSili svoje crne nakane. Ko je zapu8tila večja družba Italijaaov hotel »Pri belem križa«, kjer je shajalidSe Italijaaov v Inoniostu, jih je ca cesti nap&dia velik* tolpa Neaicev in jih začela grozovito pretepati. It&lijani eo bežali v hotel nazaj. Več tiscč Nemeev je sedaj aapadlo hofe!, v katerem je bilo 120 Halijanov. Neraci so botei oblegsli ia ga ekuSali 8 silc vzeti. Položaj je bil za Italijane obupea. V treaatku največje aevarnosti so zaCeli torej Ilalijani sireijati iz revokerjev. Pri tem ao ranili Sest osab. Zdaj je ia !e bil ogeaj v strehi. Policija je koms.j sknvaj odpeljala in rešila Italijsae. Ko ao vdrii Nemci v hotel, so razdejali vae, kar jim je priilo v roke. Pa s tem še ta razdivjana nemska tolpa ai bila zadovoljna. Drli so v svoji slepi 3traati naprej tsr pobili ia opustošili aa potu vse kar je bilo italijanskega: italijanske napise, gostilae, pobili okna italijsBsfcim profesorjem in uradaikom. Sledojič so zocsili svojo |ezo nad poalopjsm, kjer je biio aovo it&lijansko vaeučiliSče. Razbili so vrata, vdrli t poslopje ter razbili vse, kar jim je prislo v roke in kar je bilo splob mogoSe razbiti. Klopi, omare, peči in drago pohiStvo so rszbili in kosce zmetali na alico. Zuaaj pa je druga nemSka tolpa vsak koSček, ki je priletel iz hiše, pozdravila » grozaim bajlunjtm. Poucija ni mogls nič opraviti, moralo je priti vojaStvo ira pomoč. Toda tadi pred temi se aiso amakaili Nemci. Metali so aa vojake kamenje in to s tako silo, da so bili sledajič vojaki prisiljeai, rabiti bajoaet. Pri tem je bilo več razgrajačev raajeaih, edea izmed ajib aelo težko, da je sa isto noS amrl. Množica 3e tadi dalje ni daia raira, ampak je 3e razbila okna stotaika, ki je poveijeval vojake, nameatnika in dragim veljavnim osebam. Tako izgleda ta alavna »kuitura« mogočnega sosedaega aaroda, katero hvali »Štajerc«. Ti Neaici so b>lj hujši kakor divjski. Divjaku ae ae zsmeri če ie divji, ker se ni nikoli nič ačil, toda, da so olikaai nemSki meščaai tako zdivjaai, tega ja krivo samo strastao sovraStvo do vsega, kar ni nemsko. Povdsrjati se mora, da Italijani niso dali aobea.ga povoda za notaire, temveč so zaeeli Neraci beaneti le vsled svoje narodno neatrpnosti! Radovedni smo, kako bo vlada postopala. Nemški dijaki proti slovanskim. Vsled dogodkov v Iaomosta 86 je polastila tudi vHeaeraSkih dijakov v drugih mestih podivjaaoat, da so začeli hraliti proti vsera kar ai aemškega. Tako so v Gradca naredili dijaki nemire, katerim se \s pridružila poaltčaa fakinaia, ki je z dijaki aa čela napadla aeko italijaasko prodajalao 8 kameniem. Druge italijaaske prodajalne so pa med tem zaprle. Pri zborovaaja aa vseučiliSča so ti nemaki divjak? (pa ne dijaki) zahtevali, aaj se slovaaski dijaki izkljačijo od vseh podpor. Na tak grd nacin, ki je pa popolaoma slifien onemu v Iaomosta, hočejo ti Ijadje datii duSka svoji tevtoaski jezi. Tadi na Duaaju so napovedali aemSki »barSi« vsem aeaemSkira dijakora sovraStvo in preganjanje. Nekatere posamezao sloveaske dijake so vrgli iz vseačiliSčae avle. S tem 80 hoteli pokazati svojo aemško nastrpaost, ki črti vse, kar ni nemSkega. Ta neraSka oholost presega že vse raeje. AkoravBo ni v Avatriji aiti ona tretjiaa neraSkih prebivalcev, čez dve tretjiai pa asaemških, veadar ta peSčica Nemcev komandira 8 pomočjo aeciške vlade celo Avstrijo. Iz vseh izgredcv, katere so povzročili dogodki v Inomosta se vidi, kakSno komedijo si upajo Nemci uprizoriti, če jim ni kaj po volji. Da pri tem poSkodajejo tujo imetje kakor roparji, to jim ni mar. Saj vedo, da se jira nič ae zgodi Bnlg&rija in Srbija. Ts dai ie obiskai srbski kralj Peter I. jtuigarskega kceza Ferdiaanda v Soflji. Vladar-a sts se pozdrsvila prav prisrfino. Ljndstvo jn je burno pozdravljalo. S tem je srbski kralj vrail bulgarskema obisk. Upamo, da se boata s tem približala bratska naroda in da se bo raed njima razviio prijatelisko razmsrje, katerega amo pogreSali od bitke pri Slivaici, kjer so bili Srbi vsled krivde nearečnega kralja Milana od Bolgarov tepeni. Takratac vojsko }e arbaki kralj Milan brez vsakega vzroks začel ter je prejel s porazom tudi zaslužeao plačilo. Če ae bosta naroda zbližala, bo to tadi vplivaic na tarSki Balkan, kjer vlada hndo sovraStvo med obema narodoma, aamesto da bi se bratski podpirala v boju proti Turčina.