• številka 88 • 8100 izvodov • cena 0,00 €
Al' prav se piše chance ali šansa
Vojak, ki je pred prihodom, v vojsko nekaj časa delal v eni od Audijevih tovarn v Ingolstadtu, je pri politični uri vprašal oficirja, če res mislijo, da kapitalizem propada, s čimer so nas tedaj pitali na vsakem koraku. »Dragovi, ka-pitalizam propada, ali ne onakvim tempom, kao što smo mi predvidjeli,« je kapetan odgovoril vojaku (za neprevod se vipavskim občanom opravičujem, ajdovskim pač ne). Kapitalizem so pred desetletji rušili ob Jugoslaviji še cel vzhodni blok s Sovjetsko zvezo na čelu, Kitajska z azijskimi sateliti, ob nekaterih radikalnih arabskih voditeljih so se s socializmom spogledovali šc številni neuvrščeni voditelji š črne celine, Kuba je izvažala permanentno revolucijo v južno in srednjo Ameriko, evrokomunizem je bil v vzponu, v Italiji in Franciji so bili komunisti tudi volilno skandinavski kapitalizem blagostanja je za potre-be so\ipt4v]janja podjetij preučeval Kardeljevo domislico 0 Popravljanju ... Pa kljub temu kapitalizma niso zru-Zadnje upanje je padlo pred natančno dvajsetimi leti. Še Kitajci so se mu kasneje potiho priklonili. Danes an-gloameriški kapitalizem (bolj Ameriko kot kapitalizem) 'rušijo' le še posamezni jezdeci - Severna Koreja, Iran, spravljivi Gadafi in brezzobi Castro, talibani, Al Kaida in Občina Ajdovščina. »Občina sem jaz!« je oni dan izustil Marjan XXVII. in prepovedal pesmi v angleščini. Občini bi bolj koristil, če bi prepovedal točenje simbola ameriškega imperializma - coca cole. Saj imamo vendar svojo, Grumovo pašareto! Po odloku bi jo morale ženske piti 'na ror', da bi imele simpatično pinki barvo ustnic (in bi s tem prihranile na šminki), ne pa kot ona ikona še ene ameriške prevlade v svetu, namreč Marilyn z živordečimi našoblje-nimi žnablami. Ajdovščina ima tudi odgovor nanjo - Laro Jankovič!
Včasih nas je gimnazijce prof. Ivana Slamič vozila v kinodvorano gledat ameriške filme. Danes bi z okrožnico profesorjem slovenščine po šolah lahko priporočili ogled (za učence) domovinskih filmov iz rajnke Jugoslavije. Spoznali bi, kako smo skupaj z Ljubišo Samardžičem in Bato Živojinovičem tepli kapitalistično svojat. Spoznali bi tudi, da kvazi smešnice a la Prijatelji proti balkanskemu humorju tipa Maratonci tečejo častni krog ali Kdo neki tam poje, nimajo nobene šanse.
Saj res, se sploh lahko uporabi ta beseda, 'šansa1? Pa ne zato, ker je slovenski pravopis ne pozna, pač pa zaradi njene ideološke indoktriniranosti - prav ta beseda - chance - kaže na ekspanzivnost in imperialistične težnje zahodnjaških jezikov - pretihotapila seje v besednjak bratskih narodov in zdaj tam figurira kot polnopravna članica. Do ustanovitve Inkvizicijskega tribunala za obrambo poljša-kizmov si drznem, na osnovi okrožnice, presoditi takole: če jo zapišemo v izvirniku, je njena raba na ozemlju ajdovske občine prepovedana, če jo zapišete v jugospakedran-ščini, je v redu.
Kakorkoli, župan je že vknjižil prvo zmago, vsaj kar slišim. Stavim, kolikor hočete, da scenaristi bližajočih se proslav ob 30 - letnici obrtne zbornice in 50 - letnici Ljudske univerze ne bodo uporabili niti ene samcate angleške besede.
Županu pa gre dobro tudi na mednarodnem prizorišču. Njegova udarna pest na diplomatskem parketu so za zdaj kosovelovci. Duh slovanski so zanesli na z angleškostjo prežeto Malto. Tamkajšnjemu škofu, ministrici za kulturo in drugim visokim državnim funkcionarjem so meni nič tebi nič prepevali kar v ruščini.
In za konec misel Nobelovega nagrajenca Iva Andrica (tokrat v prevodu);
»Kolumb ni mogel odkriti Amerike za vse nas,
niti nam prihraniti naporov,
da ne bi vsak zase odkrivali svoje Amerike.«
Thafis ali, folks!	Edvard Pelicon
Maltc^
kraj
srečnega
imena.
V Vrhpolj
ne bodo
V' •	•
zejm.
u
Kdor seje veter, žanje ...

dogodki
LAS - lokalna akcijska
skupina (treh občin)
V torek, 3. novembra so se sestali člani LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa na svoji tretji skupščini. Tokratna seja je potekala na domačiji člana LAS Vida Sorte v Kodretih.
Razvoj podjetništva, podeželja In človeških virov.
33
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija 36 53 600 E: ra rod@sioi.net. W: www.ra-rod,s
■ Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina • Vavčerski sistem svetovanj-
ranja
■ informacije o domačih in tujifi javnih razpisih
(Goriške statistične regije)
t tujih
■	informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter icdbudah
■	Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske regije)
T AS, ki je bila ustanovljena lan-J—/skcga junija, trenutno šteje 53 članov, ki si skupno prizadevajo za doseganje ciljev, opredeljenih v Lokalni razvojni strategiji Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa 2007 - 2013. Strategija opredeljuje, da lahko postane območje treh povezanih občin - Ajdovščine, Vipave in Komna - prepoznavno in tudi turistično bolj privlačno z inovativnimi pristopi predstavitve posameznih elementov dediščine. V izhodišče so postavljeni endogeni potenciali območja in upoštevanje trajnostnih vidikov razvoja. Eden izmed virov za izvajanje strategije so sredstva Evropskega kmetijskega sklada - tako imenovana finančna sredstva LEADER, s katerimi neposredno upravlja LAS. Za leto 2009 je Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano dodelilo LAS pravico do porabe sredstev LEADER v skupni višini 133.512 evrov, za leto 2010 pa 166.249 evrov.
Na skupščini so se člani seznanili z vsemi predlogi projektov, ki jih je devet članski upravni odbor LAS, na podlagi javnega poziva, izbral kot potencialne za sofinanciranje s sredstvi LEADER za posamezno leto. Za leto 2009 je izbranih 8 projektov, ki so jih pripravili: Občina Vipava, Društvo Gora, Zavod Rdeči apolon, Občina Ajdovščina, Društvo Gorjansko, Trsničarska zadruga Vrhpolje, Razvojna agencija ROD in Društvo Zdravljica Lozice. Za leto 2010 pa je izbranih 9 projektov, med drugimi tudi projekt sodelovanja z LAS Krasa in Brkinov ter LAS jugozahodnega dela Severne Primorske,
Vabljeni, da si na spletni strani LAS : www.las-razvojpodezelja.si preberete podrobnosti o delovanju LAS, možnosti vključitve v LAS in opise posameznih projektov, ki so predlagani za sofinanciranje
s sredstvi LEADER.
Moč miru
Ajdovščina, 5. novembra - Lions Klub Zemono je v Domu krajan* v pripravil odprtje razstave likovnih del z natečaja Plcikat mi^ Na osmem natečaju je sodelovalo vseh šest osnovnih šol j2 avJ{ vske in vipavske občine ter Cirius Vipava.
J
ostalih 8 projektov pa so pripravili: Občina Ajdovščina, Društvo Debela griža, Vid Sorta s.p.. Agrarna skupnost Kobjeglava, Erika Jež s.p., CRP TRG Vipava in Občina Komen. Po besedah predsednika LAS Janeza Furlana so izbrani projekti, ki so vključeni v letna izvedbena načrta in trenutno še v končnem potrjevanju na ministrstvu, dobri in bodo s svojimi rezultati nedvomno prispevali k razvoju podeželja treh občin in k povezovanju prebivalcev v delovanju za skupno dobrobit, kar je tudi eno izmed izhodišč izvajanja pristopa LEADER. Vendar pa si LAS v prihodnje želi še večji odziv v smislu števila projektov, predvsem takih, ki bi na inovativni način reševali težave, s katerimi se srečuje območje. Ker obstaja v ostalih članicah Evropske unije, ki so z izvajanjem pristopa LEADER začele že v devetdesetih letih, precej primerov dobrih praks, je bila na seji skupščine s strani članov podana pobuda po pripravi obiskov dobrih praks in po vzpostavljanju kontaktov z ostalimi LAS po Evropi. Člani so tudi potrdili višino članarine, ki ostaja simbolna in znaša 30 evrov na člana.
Suzana Ž. Ferjančič
TA azstava sodi v prvo stopnjo med-XVnarodnega likovnega natečaja Lions klubov, v kateri vsako leto sodeluje več kot 350.000 otrok s celega sveta v starosti od 11 do 13 let. Naslov letošnjega natečaja je Moč miru. »Namen akcije Plakat miru je spodbuditi mlade, da preko mirovnega likovnega natečaja razmišljajo o miru, prijateljstvu, sožitju, strpnosti, sreči in ljubezni,« je uvodoma dejal predsednik Lions kluba Zemono Peter Škapin. Tako prizadevnost ajdovskega kluba kot tudi kakovost del mladih likovnih ustvarjalcev je pohvalila tudi guvernerka distrikta 129 (Slovenije) Polonca Kukec. Lion Evgen Kete je zbranim v dvorani na kratko predstavil načela lionizma in njihovo humanitarno dejavnost.
Sicer je na tokratni razstavi so-
trideset oČ
Najboljše delo jz vsake g0l otj stik. na državno raven, najbofj('Ji
sena„,skd„J,te,J,sto	J«
za izbor med stirundvai^. ' v svetovnem finalu »t • nalp Zemono spada v tej akciji	,	k’
aktivne klube v Sloveniji	^ •
stitve so iz leta v leto boli?3 tu<^C' vodja projekta dr. Jordan	1
je tudi podelil priznanja uccncem m mentorjem.	s
Prejeli so jih Urša Brecelt • Otlica, Anja Slemič z	l2
Sara Knez iz OŠ Danila r ^
všnina TTrčUo t	-L-ol1
Ajdovščina, Urška Janežič ji
Dobravlje m Vanesa Barič 5®
-a Vipava.
1894
lil VIPAVA
v/s/lO
va//iy€f
/aAo

IZ LETOŠNJE BOGATE BERE
VINALIES INTERNATIONALES - PARIŠ 2009
Vipavski pikolit beli, 2002 - zlata medalja
CHALLENGE INTERNATIONAL DU VIN 2009 Blaye -Bourg (Francija)
Chard(?nnay Ventus, 2007 - bronasta medalja
CONCOURSE MONDIAL DE BRUXELLES 2009
Zelen Lanthieri, 2008 - srebrna medalja Chardonnay Ventus, 2007 - srebrna medalja
DECANTER 2009
Vipavski pikolit beli, 2002 - bronasta medalja Zelen Lanthieri, 2008 - bronasta medalja
NOVI SAD 2009
Sauvignon Zemono Lanthieri, 2007 - zlata medalja Rumeni muškat Ventus, 2007 - zlata medalja Merlot Paradox Lanthieri. 2004 - zlata medalja Chardonnay Ventus, 2007 - srebrna medalja penina Rose, 2007 - srebrna medalja
ROVAL WINE CHALLENGE - BEOGRAD 2009
Sauvignon Zemono Lanthieri, 2007 - zlata medalja Rumeni muškat Ventus, 2007 - srebrna medalja Merlot Paradox Lanthieri, 2004 - srebrna medalja penina Rose, 2007 - srebrna medalja
GORNJA RADGONA 2009
Cabemet Sauvignon Lartheri, 2006-Vtelfca zlata medalfa Malvazija Lanthieri, 2008- zlata medalja Beli pinot Ventus, 2008 - zlata medalja Vipavski beli pikolit Lanthieri, 2002 - zlata medalja Cuvee Prestige Storia, 2003 - zlata medalja
www.vipava1894.si
Minister za zdravja opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduj
dogodki
Martinovanje na Brjah
Že četrto leto zapored je Društvo vinarjev in vinogradnikov z Brji, pod vodstvom marljivega predsednika Boruta Korona, organiziralo martinovanje, zabavo v počastitev sv. Martina, ko se mošt spremeni v vino.
uvod v glavno prireditev, kr je Z-zbila v nedeljo, je skoraj tri tisoč glavo množico v soboto do jutranjih ur zabaval ansambel Rock 'n' band. Nedeljsko praznovanje pa se je kljub nekoliko deževnemu in vetrovnemu vremenu začelo s pohodom po Gregorčičevih poteh. Kakih 80 pohodnikov je v prijetni družbi prehodilo pot iz Branika preko Svetega Martina do Brji, kjer so si ogledali tudi spominsko sobo goriškega slavčka, in se vrnili na izhodišče.
Že kmalu dopoldne se je na obisk brejskiti kleti, v spremstvu sloven-> ske vinska kraljice Kobal Karoline in prve vipavske vinske kraljice Nike Gregorič, odpravil slavnostno okrašen voz s sodom v tako imenovano nabirko, saj je vsak vinogradnik - kletar pod budnim očesom dolgoletnega pobiralca Ivana Furlana z veseljem Prispeval 'nafo' svojega mladega vina. Ob zvokih harmonike pa so domače gospodinje ponudile tudi kakšno dobroto, ki je brez dvoma pomagala pri pokušini toliko vrst mladega vina. Po nedeljskem kosilu se je obisk v šotoru povečeval z obiskovalci od blizu in daleč. Vzorno urejen sejem domačih obrti je na lepo urejenih stojnicah v degustacijo in nakup ponujal dobrote
za vse okuse, poskusili pa smo lahko tudi vse sorte žlahtne kapljice, ki so jo prispevali brejski vinarji.
Točno ob 16. uri je voz s polnim sodom in vinskima kraljicama prispel v šotor, kjer je bilo že vse nared za slavnostni trenutek - krst mladega vina. Obred in blagoslov mladega vina, ki je že komaj čakalo, da postane pravo, je lepo opravil brejski župnik Boštjan, z vinskimi napitnicami pa ga je po-
pestril oktet Castrum iz Ajdovščine. Tudi najbolj pričakovan trenutek zabijanja pipe v sodje bil v zanesljivih rokah. To pomembno dejanje je bilo, kot že vsa leta, v rokah najstarejšega brej-skega vinarja Antona Furlana. Obe vinski kraljici sta v svojih nagovorih pohvalili vse vinogradnike in vinarje, saj je celoletno zagnano delo v vinogradu in kleti tudi letos kot rezultat ponudilo najboljšo vinsko kapljico, ki seje daleč naokoli in izven naših meja ne bi sramoval nihče. Potrebno jo je le še ponuditi in prodati, da bo posoda nared za naslednjo letino, za katero, upamo, da bo prav tako obilna in kakovostna, kot je bila letošnja.
Veselo druženje se je nadaljevalo s plesom ob zvokih ansambla Noč in dan in pa seveda ob vseh kulinaričnih dobrotah, ki so jih vrli Brejci pripravili.
Prav je, da ta sestavek končam z besedami vinskih kraljic: »Grozdje je sad trte, vino dela in truda človeških rok. Uživajmo ga s spoštovanjem ob vsaki priložnosti, ob veselju in žalosti, nikar pa, ko pijemo, ne sedimo za volan avtomobila!«
tekst:MaK, foto: Toni Kodrič
Colska vežica
Col, 30. oktobra - Želja po izgradnji primernega poslovilnega objekta na Colu je živela dobrih 20 adnjih 16 let pa so si različna vodstva tamkajšnje krajevne skupnosti prizadevala za uresničitve
F etos jim je naposled le uspelo in -L/tako so tik pred 1. novembrom -dnevom spomina na preminule - s priložnostno slovesnostjo namenu predali novo vežico.
/ -----------------------------------------
/
Nosilka naložbe, Krajevna skupnost Col, je za novo mrliško vežico, razširitev pokopališča ter ureditev okolice potrebovalo več kot 260.000 evrov. ■ Te stroške sta si razdelili občina
Ajdovščina in krajevna skupnost, a je vseeno levji delež pripadal Colčanom, saj so ti zbrali skoraj 220.000 evrov, 40.964 evrov pa so primaknili iz ajdovskega občinskega proračuna.
Objekt, ki ima več kot 70 kvadratnih metrov uporabnih notranjih površin, poleg mrliške vežice ponuja še čajno kuhinjo, pomožno mrliško vežico, predprostor in sanitarije. Pred vhodom pa je še za dobrih 40 kvadratnih metrov nadkritega prostora.
Objekt so si lahko krajani in ostali obiskovalci ogledali na priložnostni slovesnosti s kulturnim programom, ki so ga oblikovali domači pevke in pevci iz MePZ Duri ter baritonist Marko Kobal. Predsednik KS Col Janko Mikuš je v nagovoru med drugim dejal, da poslovilni objekt ne bo le služil svojemu namenu ter primerno zaokrožil pokopališča v kraju, kije bil med zadnjimi še brez mrliške vežice v občini, pač pa je tudi potrdil veliko složnost krajanov, ko gre za skupno dobro.	Polona Krušeč
Zaščite pred burjo to zimo ne bo
Na zadnjem srečanju županov severnoprimrosldh občin so med drugim govorili tudi o znamenitih Rebrnicah, tako o pomankljivo-stih nove hitre ceste, kot tudi o stanju stare magistralke in odvo-dnjavanja ob njej.
v
^Tipani nikakor niso zadovoljni z	poti, pojavljajo se tudi novi izviri in to
Z—/odgovori Darsa in Direkcije za	na mestih, kjer jih prej ni bilo. Voda
ceste (DRSC) oziroma z njunimi na-	seveda ubira svoja pota, pa naj bodo to
povedmi, kdaj bi se zadeve dokončno	po vaških poteh, vrtovih, njivah, vino-
uredile. Protivetrne ograje, ki bi voz-	gradih ali celo čez dvorišča. Obsežni
nike ubranile pred zahrbtnimi sunki	gradbeni posegi ob gradnji hitre ceste
burje na bolj izpostavljenih mestih	so pač spremenili konfiguracijo tere-
nove hitre ceste, še posebej na via-	na, pa tudi meteorne vode z asfaltnih
duktih in ob izstopih iz predorov, naj	površin hitre ceste je potrebno ustre-
bi postavili šele v drugi polovici pri-	zno speljati. V Drasu razlagajo, da
hodnjega leta. To pomeni, da bo hitra	morajo za celovito rešitev odkupiti
cesta ranljiva celo letošnjo zimo, torej	dodatna zemljišča, kar pa pri nas ne
v obdobju, ko je burja pogostješa in	gre s svetlobno hitrostjo in tudi denar-
močnejša.	ja v cestni malhi ni ravno na pretek.
Nekoliko prej naj bi se oddahnili Tako naj bi z deli začeli v začetku pri-tudi krajani Podgriča in Lozic, ki se hodnjega leta. Severnoprimorski žu-že nekaj let soočajo s spremenljivostjo pani pa so bili na srečanju mnenja, da vodotokov ob močnejših deževjih, bi se dalo vse skupaj izpeljati precej Opažajo, da so hudourniki ubrali nove hitreje.	rl
Veliko zabave po ugodni ceni
Zakaj bi plačevali več kot je potrebno?!
TELEVIZIJA
TRIO PAKETI že za
INTERNET
22 €
/mesec
TELEFONIJA
OSNOVNI 22 €/mesec
[televizija, telefonija/internet 256 kbps/128 fcbps)
LAHKI 26 €/mesec
RAZŠIRJEN 32 €/mesec
. (televizija, telefonija, internet 1,5 Mbps/384 kbpsj
SIMETRIČNI 36 e/mesec
(televizija, telefonija, Ihte
PLUS 38€/mesec
(televizij?, telefonija, fhte
DRUŽINSKI 42 €/mesec
(televizija, telefonija, inte
ULTRA 50 €/mesec
(televizija; telefonija, inte
t1,5Mhps/1,5 Mbps!
12 Mbp5/768 kbps)
DUO že za
14€
Dati'0'
/mesec
PRI VAŠEM KABELSKEM OPERATERJU
Novi naročniki, ki sklenete pogodbo za TRIO PAKET do 31.12.2009 oz. do porabe zalog, prejmete darilo - prenosni telefon Panasonic KX-TG1311 (ob vezavi za 12 mesecev).
Tel: (01 )810 02 10
^Ppmrežje,
www.omrezje.si
4
vino
Vipavsko vino spet na
Dunaju
V torek 27. oktobra, je v gala dvorani Akademije znanosti na Dunaju potekala predstavitev evropskega projekta GalNIeo, katerega se je udeležilo več kot 300 visokih gostov - predstavniki kanclerjevega urada, predstavniki ministrstev, avstrijski gospodarstveniki za vesoljsko tehnologijo ter diplomatski predstavniki na Dunaju. Uradna predstavitev se je zaključila s klavirskim koncertom vrhunske pianistke Elene Misirkove.
'J aklj učck dogodka so dopolnjevala ^-/izvrstna vina priznanih vipavskih vinarjev iz vinskih kleti sv. Martin z Brji, Petra Ferjančiča s Planine, Tomažiča iz Vrhpolja in Miške z Erzelja. Gostje so ob degustaciji vipavskih vin lahko poizkusili še vipavski pršut in nanoški sir, za kar je poskrbela restavracija Vipavski hram iz Vipave.
V sredo po zajtrku se je vipavska ekspedicija odpravila v center Dunaja, kjer nas je prijazen vodič Levstik za kratek čas popeljal po tem prelepem, kulturno - zgodovinsko bogatem mestu. Zaustavili smo se tudi v vinoteki Villon, kjer nas je pričakal lastnik Walter Kieltsch. Za začetek nam je ponudil belo vino roter veltliner 2008 iz vinske regije Weinviertel (bližina Dunaja), ki nas ni ravno prepričalo. Zatem smo se spustili 20 m pod zemljo in degustirali modro frankinjo 2006 iz Burgenlanda, nad katero smo bili vsi prijetno presenečeni.
Nad vinsko kletjo smo bili navdušeni, saj nismo pričakovali, da bo tako velika in obsežna, ker se nahaja v sa-
mem mestnem jedru. Vinoteka Villon je namenjena predvsem za stranke, ki želijo v njihovi kleti shraniti vino, obenem pa je tudi prijeten in primeren prostor, kjer bomo v bodoče skupaj z vipavskimi vinarji in gostinci organizirali vipavski večer.
Po ogledu mesta in vinoteke smo odhiteli v predmestje Dunaja, v kraj Voesendorf, kjer se je odvijala borza avtobusnih ter turističnih podjetij. Predstavnikom različnih turističnih podjetji so vipavski vinarji po zaključku borze ponudili širok nabor vin iz svojih kleti.
Restavracija Vipavski hram je ponovno ponudila vipavski pršut in nanoški sir, pripravili pa so tudi posebno sladico po lastnem receptu.
V četrtek smo se odpravili proti domu in se spotoma ustavili v mestecu Leutschach, v hiši kulinarike T.O.M. Po predhodnem dogovoru z lastnikom smo organizirali vinsko kulinarični dogodek 'Vipava wines meets Styrian kitchen', kamor so bili povabljeni tudi gostje iz tamkajšnjih krajev. Pred nami se je zvrstilo 6 ne-
pozabnih hodov jedi, ki so jih obogatila vipavska vina:
-	Majhen začetek: Štajerski vampi s hobotnico in jam s čilijem; rose 2008, polsuho, sv. Martin.
-	Hladna predjed: Mozartova kroglica iz račjih jeter s sadjem, hrenom in rdečim zeljem ter karamelnim prelivom, vino zelen 2008, suho. Miška; pinela 2008, suho, Ferjančič.
-	Topla predjed: Ščukin hrbet s čebulo in rižem ter grahom in pokrovačo, vino Beli pil 2008, suho, Tomažič, chardonnay 2007, suho, Ferjančič;
-	Glavna jed 1: Piščanček z rožmarinom in pire s karijem; vino rebula 2006, suho, sv. Martin.
-	Glavna jed 2: Srnin hrbet z rdečim zeljem in pomarančnim cmokom ter makovimi testeninami; vino Miška rdeče 2006, suho.
-	Sladica: Kokosovo mleko, zgoščeno z borovnicami in jabolki ter sadni cmoček; vino rumeni muškat 2008, polsladko, Tomažič; klarnica 2006, sladko, sv. Martin.
Maja Hladnik, TRG Vipava
Po Martinu pa v svet
Vrhpolje, 5. in 6. novembra - Tudi Vrhpoljci so pripravili dvodnevno martinovanje. Petkova zabava za mlade s Kalamari sicer ni napolnila šotora, zato pa je bilo sobotno dogajanje bolj pestro.
Nagrajene vinske etikete
Vinska klet Miška z Erzelja je prejela Brumnovo na9ratj0 , bienalu vidnih sporočil Slovenije. V kategoriji embalaž se je Ki* Miška v ožji izbor uvrstila z etiketami za njihova vina - be[c = keta za sveža vina Rebula, Pinela, Zelen in Rumeni	-j
etiketa za Miška rdeče, zvrst Barbere in Merlota, ter zlata etiH za Primulo, vino iz sušenega grozdja sorte Rebula, so delo ob>M valca Arturja Felicijana.
Bienale vidnih sporečil Slovenije, ki ga prireja fundacija Brumen, ima namen vzpostaviti kriterije odličnosti na področju oblikovanja vidnih sporočil, spodbuditi rast in promocijo kakovosti le - teh ter zvišati raven vizualne kulture.
Klet Miška vabi v teh dneh na ogled nagrajenih etiket in seveda na pokušino vin. V prenovljenem degustacijskem prostoru nudijo domač in hkrati uglajen ambient, v katerem lahko z vodeno degustacijo in prigrizkom spoznavate značaje njihovih vin. V sicer sodobno opremljeni kleti boste našli tudi lesen sod z letnico 1861, kar priča o dolgi tradiciji vinogradništva in vinarstva na posestvu Miška. Prav izkušnje ter modrost starejšega rodu se pri Miškovih prepletajo z novimi
Njihovi vinogradi težijo „„ nad skl visim od 300 do 40q m morjem, torej so med višjele| Vipavskem, dobro osončen CH vitnih lapornatih tleh, ravno1131 prepihu oz. v zavetrju. »Tako ^ vina harmonično zaokrog S° toda čvrsta, s prijetno svež/13’ S'
vabljivo pitna,« pravi Primo^0 11
ši član vinske cjružine. »Tod, ^ rodi v vinogradu, tam ZaČne3^1 govo srce,« še dodaja.
TAomači vinarji so na stežaj odpr- da bo letnik 2009 eden boljših v za-J_-/Ii svoje hrame in obiskovalci od dnjem desetletju. Ponudba vinje bila blizu in daleč so se lahko prepričali, izredno pestra, saj so ljubitelji vipa-
vske kapljice lahko križarili kar med osmimi hrami.
Seveda so poskrbeli tudi za uradni krst vina in s tem začetek martinovanja, ko je domači župnik Jožko Berce sredi vasi blagoslavil vsebino sodčkov. Manjkale niso niti kronane glave
oziroma obe vinski kraljici, slovenska vinska kraljica, domačinka karolina Kobal, in vipavska vinska kraljica Nika Gregorič. Poseben gost je bil še Ciril Smerkolj, predsednik Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije. Vsi so v en glas pritrjevali predsedniku do-
mačega turističnega dru^t-,
Tomažiču, daje vrhpoljska ra Brj tos odlična in bi bila ven v
je ne bi znali ponuditi (in 3 Skodhi-izbranem in zahtevnem J?r°daI' :.
vinskem trgu.	°veni
društva
5
->
Denar EU za program usposabljanja
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (Cirius Vipava) je v oktobru izpeljal drugi del programa profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev za uspešno vključevanje otrok in mladostnikov v vzgojo in izobraževanje. Gre za triletni projekt »Kako lahko pomagam?«, ki je programsko, organizacijsko in vsebinsko v celoti rezultat dela strokovnega kadra vipavskega centra. Za projekt je ustanova preko konzorcija Skupnosti organizacij za usposabljanje pridobila sredstva iz evropskih skladov.
dejavnosti, kot enega pomembnejših segmentov celostne rehabilitacije oseb s posebnimi potrebami, zlasti ko gre za različne gibalne primanjkljaje. Tako so bile iz različnih nevro - terapevtskih in širših rehabilitacijskih vidikov predstavljene različne diagnoze (oblike gibalnih primanjkljajev), ki definirajo osebe s posebnimi potrebami, tudi tiste z več, ne samo gibalnimi motnjami. Včasih lahko izrazitost gibalne motnje določa vrsto in izbiro programa vzgoje in izobraževanja.
Izobraževanje strokovnih delavcev je potekalo poleg predavanj tudi v obliki krajših delavnic, hospitira-nju terapevtskih obravnav in analizi posnetkov. Zaključni del programa profesionalnega usposabljanja je predviden v maju 2010, ko bodo predstavljene še ključne specialno - pedagoške teme pri posameznih vrstah gibalnih motenj ter prilagojene športne in prostočasne aktivnosti.
dr. Erna Žgur
Srečanje na Predmeji
Člani Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina - Vipava smo se zbrali na vsakoletnem srečanju v šotoru društva Gora na Predmeji v Tihi dolini.
Tzobraževanje je namenjeno vsem Atistim strokovnim sodelavcem, ki se profesionalno ukvarjajo s procesom izobraževanja ali usposabljanja oseb z gibalnimi primanjkljaji, ne glede na nivoje šolskega ali poklicnega izobraževanja. Cirius Vipava je tako uspešno zaključil drugi del pro-
grama za leto 2009/ 2010, kije zaradi velikega števila udeležencev iz vseh slovenskih regij, potekal v prostorih vipavske osnovne šole.
Tokratno usposabljanje je bilo namenjeno predvsem podrobnejši in celovitejši predstavitvi pomena in vloge kompleksne rehabilitacijske
Astronomski tabor za srednješolce
O rečanje je že tradicionalno in vsa-Oko leto se zbere veliko število veteranov. Pogrešali smo le ekipo balinarjev, ki se je udeležila tekmovanja na Goriškem, od koder so nam sporočili, da so osvojili prvo mesto. Na letošnjem srečanju se je predstavila tudi skupina veteranov pohodnikov, ki vsako leto odhaja iz naših krajev na Triglav in ob tem prehodi okrog sto kilometrov.
Za kulturni program so poskrbeli dramska skupina Osnovne šole Otlica, ženski pevski zbor podeželskih žena s Predmeje in Ansambel bratov Benčina. Srečanja se je udeležilo kar nekaj predstavnikov drugih veteranskih organizacij, predstavniki Slovenske vojske, predstavniki lokalnih oblasti in predstavniki Zveze slovenskih častnikov. Predsednik
Območnega združeaija Ivan Marc je po pozdravnem nagovoru poudaril še pomembnost druženja in obujanja spominov na leto 1991. Slavnostni govornik na srečanju je bil podpredsednik državnega zbora republike Slovenije dr. Vasja Klavora. Najprej je poudaril, kako pomembna je za vsa obdobja slovenske zgodovine prav Trnovska planota. Obudil je tudi lastne spomine na leto 1991. Takrat je deloval v bolnišnici, kjer so se pripravljali na možnost sprejema večjega števila ranjencev. Predvsem je poudaril, kako se takrat ni nihče pritoževal in vsak je opravljal delo po najboljših močeh. Med ljudmi je delovala neverjetna složnost, ki jo sedaj tako pogreša. Ob koncu srečanja so bila podeljena še priznanja in plakete zaslužnim veteranom.
J. Člekovič
Astronomsko društvo Nanos je v sodelovanju s Srednjo šolo Veno Pilon Ajdovščina organiziralo astronomski tabor za srednješolce. Poletni tabori so bili namenjeni predvsem osnovnošolski mladini, na taboru med jesenskimi počitnicami pa so se z astronomskim opazovanjem srečali srednješolci.
Tnteres po vsebinah s področja astro-Anomije je precej velik. Na to mogoče vpliva mednarodno leto astronomije ter akcije, ki so na račun tega sprožene. Vsekakor pa velja, da je tematika zanimiva tudi zaradi neskončne razsežnosti vesolja.
Iz učnih načrtov je večina astronomije že zdavnaj črtane, med rednim poukom ni predvidenih praktičnih opazovanj. Na srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina zato deluje astronomski krožek, kjer se dijaki lahko srečajo s temami, ki jih sicer med poukom ne bi slišali. Seveda pa predstavljajo najzanimivejši del ravno astronomaska opazovanja s teleskopom.
Letošnji tabor se je začel z zelo hladnim večerom, precej nam je nagajala tudi burja, ki nas je tako premrazila, da smo komaj čakali toplega čaja, ki
smo ga dobili kasneje v koči. Poleg tega pa je opazovanje z burjo precej moteno zaradi tresljajev in posledično nejasne slike.
V nadaljevanju so se vremenske razmere nekoliko umirile, poiskali smo več zavetja ter si ogledali nekaj zvezdnih kopic, dvojne zvezde ter galaksije. Preiskusili smo se tudi v snemanju s CCD kamero, s katero smo posneli Jupiter in Luno. Pri tem delu se moramo še precej naučiti, zato bomo z aktivnostmi kmalu nadaljevali. V mesecu novembru pa se bomo posvetili pripravam na državno tekmovanja iz astronomije.	Andrej Rutar
Podnanos, Vipava in Col naprej
V soboto, 7. novembra je na Osnovni šoli Idrija potekalo regijsko tekmovanje Mladina in gore. Udeležilo se ga je 16 ekip iz primorsko - notranjske regije, med njimi tudi ekipa Planinskega društva Podnanos. Zasedbo, ki se je nadela ime Zagnani hribovci, smo sestavljali Marjetka Frelih, Neža Tomažič, Tine Božič in Matjaž Fabčič ter njihova mentorica Barbara Jež.
Tntenzivnejše priprave na samo	Dosegli smo odlično drugo mesto in
Atekmovanje so potekale že od sep-	se tako skupaj z zmagovalno ekipo iz
tembra dalje. Srečanja, ki so potekala	Idrije ter tretje in četrtouvrščeno eki-
enkrat tedensko, so bila namenjena	po iz Vipave ter s Cola uvrstili na dr-
predvsem ponovitvi vsebin planinske	žavno tekmovanje, ki bo 16. januarja
šole, toda včasih smo malce zavili s	2010 v Trzinu.
poti in se preprosto družili, kar pa je Naše priprave oziroma srečanja se tudi namen takovrstnih tekmovanj. tako niso končala, temveč bomo svo-V soboto smo se v Idrijo odpravili	ja znanja še nadgrajevali ter upali na
dobro razpoloženi in v pričakovanju	čimbolj šo uvrstitev na državnem tek-
uvrstitve na državno tekmovanje, movanju.	B. J.
mnema
Angloameriški kapitalizem župana Poljšaka
'V Tajbrž se vsi strinjamo, da bi bile J. N še danes na našem ozemlju nemške okupacijske sile, če ne bi bilo an-gloameriške zavezniške vojske, ki je z ogromnimi žrtvami komajda porazila močno Hitlerjevo armado. Da je vojna na naših tleh trajala le štiri leta, se imamo tudi mi zahvaliti v veliki večini prav angloameriškemu kapitalu
ter njegovi sposobnosti, da je lahko v tako izjemno kratkem času podprl in proizvedel vojaško mašinerijo, ki je bila potrebna za zmago v drugi svetovni vojni.
Seveda je Jugoslavijo pomagala osvobajati tudi slavna ruska Rdeča armada, kije prodirala skozi Vojvodino. Na služenju vojaškega roka sem imel prijatelja iz tistih krajev. Tako sem mu v nekem pogovoru dejal: „A ja, vas Vojvodince pa je osvobodila Rdeča armada“. „Osvobodila, ja“, mi je odvrnil, se kislo nasmehnil ter pljunil na tla: „Posilila je vse ženske, stare od osem pa do osemdeset let!“
Župan Poljšak nekako pravi, da je ponosen na svoje slovanske korenine. Ali se ni prav vsa razklanost, ki je še danes v našem narodu, izvila prav iz slovanskih korenin?
In kam se je Tito zatekel po pomoč leta 1948, ko seje izvijal iz zločinskega Stalinovega objema? Kam so beža-
li vsi svobodoljubni ljudje - na Vzhod ali Zahod? Kam smo hodili kupovat kavbojke (jih župan ni nikoli nosil?) in kavo?
Za župana Poljšaka je ena skladba, zapeta v angleščini, takorekoč na ravni narodnega izdajstva, ne moti ga pa to, da v medijih neimenovani gospod iz Italije kupuje zemljo na Planini. Toda, nobeno 'narodno izdajstvo' ne more povzročiti toliko škode, kot jo lahko napravi nesposobnost na nekem odgovornem mestu. Občina Ajdovščina ima zakupljene strani v občinskem glasilu. Če je res tak poštenjak, naj poroča tudi o svojih napakah. Temelj vsake in edine demokracije je svoboda kritičnega izražanja do vsakokratne oblasti in pa seveda, da ta svoja stališča lahko posredujemo širši javnosti. Mi, občani občine Ajdovščina imamo to možnost v časopisu Latnik.
Marijan Božič
V čašo sreče nalit pelin
^ivljenjska resnica: za lepim vre-^-/menorn in prijetnim soncem, vedno pride slabo vreme, dež in nevihta. Ta krog dogodkov se je sklenil in uresničil tudi ob lokavških kulturnih dnevih, ki so potekali vse od 14. do 28. oktobra.
Sobotna osrednja prireditev je prisotne - med gosti so bili minister Igor Lukšič, župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak, ravnatelj OŠ Danila Lokarja Vladimir Bačič in slavnostna govornica prof. Ivana Slamič - popeljala skozi 150 letno zgodovino šolstva v Lokavcu. Kot sem sam razumel, je bila rdeča nit scenarija proslave spomin na obiskovanje pouka v različnih obdobjih obstoja šolstva in šole. Daje bila predstava vrhunsko zastavljena in izvedena, je potrdil tudi velik aplavz in številne čestitke organizatorjem. Evforija pa ni trajala dolgo. Nevihta je udarila s samega vrha občinske politike.
Kot občinski svetnik sem že tretji mandat v svetu šole Danila Lokarja. Na zadnji seji sem, na moje veliko presenečenje, dobil na mizo pismo župana Poljšaka, naslovljeno na vse ravnatelje osnovnih šol, režiserje pomembnih prireditev ter ravnatelja srednje šole Veno Pilon. Zgrožen nad vsebino sem izjavil, da bom omenjeno pismo s komentarjem objavil v naslednji številki brezplačnika Latnik. Ker je bila moja izjava naslednji dan posredovana županu, me je ta poklical in dogovorila sva se, da bo pismo sam objavil v občinskem glasilu Prepih. Čez dva dneva me je obvestil, da si je premislil in da od dogovora odstopa. Občinski časopis Prepih je nato o dogodku poročal zelo izčrpno. Članek
je poln zahvale vsem nastopajočim in sodelujočim pri večmesečnih pripravah na ta dogodek. O županovem pismu seveda ni ne duha ne sluha!
Pri komentarju zdaj že 'zgodovinske' okrožnice moram najprej povedati, da ima vsak pravico izraziti svoje mnenje, stališče, oceno ali nestrinjanje s kakršnim koli dogodkom v naši družbi. Tega županu seveda ne oporekam, pač pa se mi poraja vprašanje in dvom - katere pesmi in druge sestavine kulturne zakladnice in katerih narodov je imel v mislih? Morda pesem Od Triglava do Vardarja, morda srbsko kolo, repertoar ruskih pesmi?! Te v Lokavec na to proslavo ne bi sodile.
Tisti, ki župana pozna, se lahko vpraša, ali misli resno ali je to le volilni golaž, po katerem bo lahko nekoga bolel želodec. Če nekdo, ki ima oblast (župan), tako nasprotuje amerikanizaciji in anglo - ameriški kapitalistični kulturi, bi v tej smeri moral tudi delovati. Kot župan ni nikoli nasprotoval imenovanju slovenskih, ajdovskih podjetij z angleškimi imeni. Nasprotno, celo favorizira takšna podjetja. V njegovem mandatu je dobil občinsko priznanje ansambel z izrazito amerikanskim imenom in ki izvaja strogo angleško zvrst glasbe (po županovo - anglo amerikansko kapitalistično glasbo).
Ko župan v svojem pismu omenja volilce, priznava, da je začel volilno kampanijo, pa čeprav na plečih brezplačnega dela kulturnikov, šolnikov in vseh nastopajočih učencev.
Kot dolgoletni poznavalec občinske politike še vedno ne razumem, kje je razlika v županovem pojmovanju kapitalizma. Kateri kapitalizem je dober, kateri slab? Kateri kapitalist naj bo hvaljen, kateri obsojen?
Evropski kapitalizem (z evropsko zastavo, da ali ne) je dobrodošel le pri polnjenju občinskega proračuna oz. za izvedbo občinskih investicij. Če pa denar ni odobren, je Evropska zveza gnila kapitalistična združba. Tako po županovo. Kaj pa pod zastavo občine Ajdovčina? Na raznih nastopih župan v svojih govorih vpije 'živel socializem', takoj zatem pa poskrbi, da aj-
dovski kapitalist št. 1 dobi status častnega občana. Ne moti ga, daje proti imenovanemu uvedena predkazenska preiskava. Po županovo zelo moralno dejanje! Verjetneje v svojem govoru v Lokavcu (mimogrede, bil je brez repa in glave) govoril o teh starih vrednotah. Ko nekdo zahteva ohranitev naših starih vrednot, se mora najprej sam teh vrednot držati, spoštovati in jih v življenju izvajati. Da to naš župan izpolnjuje, pa močno dvomim. Upam si celo trditi, po vseh zahtevah o reviziji njegovega dela, da vrednot sploh ne pozna.
Ker vem, da župan obvlada angleški in francoski jezik, me čudi tak odziv na zapete pesmi. Prav nič ne zavidam šolnikom, ki so vpeti v županove posege o prepovedi angleških (čeprav otroških ljubezenskih) pesmi in zahtevam staršev za dodatno poučevanje angleškega jezika že v 2,(!!) razredu
OŠ.
Ko župan navaja svoj boj za slovenstvo, slovenski narod, za naš obstoj, se grdo spreneveda. Kaj pa Strane?!
Ko sem na 31. seji občinskega sveta obrazložil svoj glas PROTI pozidavi, sem bil proti prodaji slovenske zemlje tujcem, proti kapitalu dvomljivega izvora, proti vsem ekološkim posledicam. Spraševal sem se, kje je civilna iniciativa ZA PRIMORSKO, kje jc društvo TIGR in sem kot razlog navedel svoj narodni ponos in zavest; a sem bil deležen posmeha koalicije. Vsi argumenti so bili zavrnjeni. Čas bo pokazal, kdo je imel prav.
Spoštovane ravnateljice in ravnatelji, spoštovani režiserji! Naj vam županove zahteve ne vzamejo poguma pri nadaljnem ustvarjanju. Bilo je napisano v veliki želji po ugajanju volivcem. Volivci pa ste tudi vi in starši otrok, ki jih vzgajate. Vsem organizatorjem in nastopajočim še enkrat čestitam. Z zagotovostjo zatrdim, da bomo vsi, ki smo bili navzoči, to čašo radosti, ob uspehu proslave, v katero je bila nalita precejšnja mera županovega pelina, skupaj izpili in bo tako manj neprijetno - grenka za vse.
Josip Troha, Lokavec
Biti zvest samemu sebi
T Zčasih. ko sem odraščal, je nekaj
V pomenilo, če so ljudje bili notranje trdni. Če se niso zaradi interesa prodajali prav vsakemu, kije imel pet minut časa. Danes živimo v dobi računalništva in zdi se, da so osnovne vrednote na udaru.
Tako naš župan Marjan Poljšak ne zamudi priložnosti za okrcanje an-gloameriških kapitalistov (imperialistov). Nazadnje je prepovedal peti njih pesmi. A pesmi so kot ptice - letijo, kamor se jim zljubi. Tisti, ki si misli, da ima moč nad pticami, je domišljav in je izgubil kompas. Še posebej, če v isti sapi izdatno podpira domače im-
perialiste Podeliti častno občanif nekomu, ki ga ni sram ■	,
stokratno delavsko plačo - 1 ^ imperij ustvarili delavci ' - ^ra' vredno prezira.	’ ~*e
Pri iskanju razlage za n' četje, me dejstvo, da je ČartSOV° zaposlil županovega sina '	^
ženo, ne zadovolji. Vsak ^ tain'f hoče pomagati svojemu s' C nal mož ženi - in to je normal 11111 tem (ustno) zahteva še r^0 bo ravno ta kapitalistični listični konglomerat odpr^, lmp‘l ganost brez pnmere. Nr torej'čJ
da hoče naposled ukazovat' . cu
Še nekaj naj povem, o’ Ptlca!)
komaj čakal dan, ko bom eprav '
služeno penzijo, sem tiste®St0pil penzijskega dne, ostal nek pr! Se izteka čas, sem mislil aiC° pr^ Starost je lahko tudi lena A ni 15 va. Gibati se moraš med ] ^ ™ vsak po svoje poje in tudi 1*?°“ ca. Penzija ni konec svet ^ ko1
dnjih volitvah, bo to vedem' P° ^
Poljšak. Vabljen na naše lUdl izlete! Kjer pojemo in s’ Up°koje' Ugotavljamo, daje biti 2 lrnarn°:
sebi, lepo. Takrat se ima^eSt San,i
Potrebujete oblikovalca zadnjo minuto pa niste^ pripravljeni zanj plačati celega premoženja?
Zagotovo ste se že kdaj	/ ^ IV
znašli v situaciji, ko ste	1	^
potrebovali logotip, vizitko \ GRiVri$ ali štampiljko še isti dan.	j
Oblikovalce je težko dobiti, še tisti k‘ ^
na voljo, je presneto drag.
Vaših težav je sedaj konec! 0dlOcite i za hitro in učinkovito oblikovanje s katerim boste izstopali med vašim i kupci, partnerji in konkurenco.
(©041598152^
Še več! Tokrat imate odlično priložno t
da prihranite. Še danes nas pokličite -
vnovčite bon v vrednosti 25 € pr j J
vašem prvem naročilu.	—
mnenja
Kdaj na svoji zemlji svoj
gospod?(2)
T Jerjamem, da vsi tisti, ki ste de-V lali in garali v času socializma, sedaj težko gledate, kako si nekateri posamezniki neupravičeno lastijo in lastninijo tudi sadove vašega dela. To ni pošteno, gre za prevaro in za kršenje pravic, ki nam jih dajejo zakoni in , listine.
20. in 27. člen Listine Evropske unije f o temeljnih človekovih pravicah govo-| rita o tem, da smo pred zakonom vsi enaki in da imajo delavci pravico do obveščenosti in posvetovanja v podjetju.
Sedaj pa seje za vprašati - ali je mogoče kdo od teh, ki so si s prevarami in z raznimi pravnimi mahinacijami pridobili premoženje, ki so ga ustvarjale generacije Slovenk in Slovencev in ostalih državljanov in državljank naše domovine, že odgovarjal? Je mogoče moral kdo za zapahe in vrniti na nepošten način pridobljeno premoženje? NE, SPOŠTOVANI, NIČ TAKEGA SE NI ZGODILO! NIHČE NI ŠE NIČ VRNIL ALI ZA KAJ ODGOVARJAL! In da ne boste mislili, da imajo ti, ki so si na nepošten ali vsaj na moralno sporen način polastili sadove dela preteklih in sedanjih generacij, italijanske, nemške ali ameriške priimke?! Ne, imajo slovenske ali nam podobne priimke.
Človek se vpraša: »Ma kako so lahko to pred očmi vseh nas storili?« Odgovor na to je težak in presega namen tega članka, zato se bom omejil le na nekaj vzrokov.
Eden od vzrokov tiči v tem, da so bili
ti ljudje, ki so si sprivatizirali družbeno lastnino, v letih pred osamosvojitvijo in takoj po njej na položajih, ki so jim omogočali vpogled v vse informacije o podjetjih, v katerih so bili zaposleni kot direktorji ali pa so bili na pomembnih položajih v teh družbenih podjetjih. Te informacije so jim omogočale, da so prek politike, ki jih je tudi nastavila na te položaje, potem sprejemali tako zakonodajo, ki jim je puščala toliko možnosti, da so si postopoma prisvajali družbeno lastnino in so tako postajali oni sami lastniki. Seveda so bili to predvsem ljudje, ki so tako ali drugače bili in so še povezani s strankami slovenske tranzicijske levice; treba si je samo pogledati članstvo Foruma 21. In naj vas spomnim, kaj je Milan Kučan ob ustanovitvi tega foruma aprila 2004 dejal v intervjuju za Mladino. Na vprašanje, zakaj v forumu ni delavcev, je posmehljivo odvrnil, da so, citiram: »... proletarci so tam, kjer so bili: na delovnih
mestih ...« (Mladina, 29. april 2004) Sedaj pa mnogi izmed delavcev niso več na delovnih mestih, ampak na cesti, kamor jih je spravila prav požrešnost direktorjev omenjenega foruma.
V kolikor ne bi prišla recesija, bi si tudi Šrot in Bavčar (Šrot nekdaj član SD in Bavčar nekdanji član LDS) na sporen način pridobila večinske lastniške deleže v tako velikih podjetjih, kot sta Pivovarna Laško in Istrabenz. Seveda zgodba teh dveh podjetij še zdaleč ni končana.
Naslednji vzrok tiči v našem sodstvu, kije mirno gledalo in celo pravno 'požegnalo' početje teh ljudi, ki so bili na položajih, in politiki, ki jim je pomagala. Problem sodstva se mi zdi ključen in v kolikor se tu ne bodo v bližnji prihodnosti zgodili pozitivni premiki, potem se nam ne piše nič dobrega. Pa tudi Adi Smolar bo lahko napisal še kakšno v stilu: »Ne šraufe, je treba fabrike krast ...« O vzrokih, zakaj sodstvo ni odigralo svoje neodvisne vloge in zaščitilo resnice in pravice, bi lahko tudi veliko napisali.
Omenil bom samo še en vzrok, ki je tudi pripomogel k temu, da so si lahko posamezniki prisvojili lastnino, ki je niso sami ustvarili. Ta vzrok je v neučinkovitosti policije. Policija je namreč po definiciji tista, ki mora ščititi
pravni red.
Razlogov je seveda še mnogo, enega sem omenil na začetku prispevka in se nanaša na naš slovenski značaj, ki se je zaradi stoletij, ko smo živeli pod tujimi gospodarji, navadil na to, da mu drugi 'komandirajo', da sprejme vse, kar ga doleti.
In ker so ta razmišljanja nastajala ravno na dan priključitve Primorske k matični domovini, ne morem mimo tega, da ne izrazim svojega ponosa, ko zrem v našo preteklost in se zavedam, da so naši stari očetje znali v sebi najti moč, pogum in iznajdljivost, s katero so se borili za našo zemljo, za naš jezik, za naše slovenske pesmi in običaje. Vse to po njihovi zaslugi še imamo! Vendar če bomo želeli ohraniti vse to, bomo morali tudi mi v sebi najti moč, pogum in iznajdljivost. Predvsem pa bomo morali prerasti občutke, da ne moremo na nič vplivati. Prvič v zgodovini imamo svojo državo in prepričan sem, da imamo sedaj idealno priliko, da se zavemo svojih možnosti in jih tudi uresničimo. Brez kančka slabe vesti moramo tistim, ki smo jim zaupali vodenje naše skupne domovine in niso upravičili naših pričakovanj, jasno povedati, da ne delajo dobro. Pa ni važno, ali so iz naše ali kake druge stranke.	Tomaž Makovec
Za nogometni stadion v Ajdovščini
mest, brez dvigovanja objekta. Poleg tega pa bi se iz
hišic za rezervne igralce končno lahko normalno spremljajo nogometno srečanje. Trenutna pozicija je prenizka in pogled na igrišče je za stroko nepravilen. Menimo, da so vsi naši zgoraj nave-
deni predlogi strokovno utemeljeni in usmerjeni v boljši
izkoristek omenjenega načrta. Za uveljavitev vseh teh predlogov je zagotovo še dovolj časa in smo pri njih pripravljeni sodelovati.
Kristjan Markovič predsednik OO Zares Ajdovščina
A jdovski občinski svet je oktobra zVobravnaval 'Novelacijo investicijskega programa - Nogometno igrišče Ajdovščina', ker je medtem prišlo do nekaterih sprememb pri idejni zasnovi in Sami obnovi nogometnega igrišča. Občinski odbor Zares je dokument proučil, svoja stališča in pobude pa posredujemo županu in javnosti.
Šele letos je občina končno zbrala dovolj poguma in politične volje za projekt obnove nogometnega stadiona v Ajdovščini, ki se vleče že kakšno desetletje. Ob vsakem namigu, da bi se projekt vendarle premaknil z mrtve točke, seje namreč vedno pojavila kakšna težava. Toda te 'težave' so bile več ali manj zgolj namišljene, kot izgovori za prestavitev projekta. Spomnimo se samo 'zaščitene' Mussolinijeve tribune, pa nemogoče postavitve reflektorjev zaradi bližine letališča in drugih. Nasprotniki ideje so tudi tokrat našli razlog in razglabljali o (ne)smiselnosti tako velike investicije, ki naj bi v bruto vrednosti presegla milijon evrov. Omenjali so majhen obisk na tekmah, lokacijo igrišča, ki ni najboljša, majhno število domačih igralcev, ki igrajo za člansko moštvo, kot tudi letošnji izpad moštva v drugo ligo ter to, da se nekateri spuščajo v nepravilnosti poslovanja kluba. In vsak ima, zgolj iz svojega gledišča verjetno prav.
Vendar vsi pozabljajo na najpomembnejše dejstvo! To je, da v mlajših kategorijah tega kolektiva trenira več kot 150 otrok. Prav zato je ob-
nova stadiona po mnenju ajdovskih Zaresovcev,
še kako smiselna in zaželena. Res smo v času recesije in vsesplošnega zmanjševanja prihodkov, a projekt je zdaj smiselno izpeljati do konca. Zakaj?
Predvsem zato, da mladim športnikom kot mesto ponudimo možnost razvoja v vrhunske športnike oziroma jim namesto ulice približamo šport. Ajdovski klub je v mlajših kategorijah dal nogometaše kot so Fegic, Tanjič, Birsa, Matavž, ki žal niso ostali v Ajdovščini, saj je klub zmožen finančno slediti potrebnemu razvoju le do določene ravni. Toda prav dobro člansko moštvo pomeni motivacijo za mlade.
V Zaresu soglašamo z nekaterimi s predlog občinskega sveta (dograditev vzhodne tribune in pokritje zahodne tribune z ustrezno infrastrukturo in spremljevalnimi prostori), ker pa se pri investicijah v športno infrastrukturo v Ajdovščini prevečkrat pozablja na prihodnji razvoj, dajemo občinskemu svetu in županu še naslednje pobude:
1.	Večina nogometnih igrišč v Sloveniji je z najemniki pokrila stroške izgradnje infrastrukture. Bližina pokopališča in industrijske cone je namreč idealna za dejavnosti kot so ,
cvetličarstvo, gostinstvo in tudi trgovski center. Na ta način bi bilo možno naložbo bolj racionalno zastaviti.
2.	Zagotovo je smiselno narediti dodatna parkirišča, ki bodo služila tako obisku
tekem kot tudi obisku pokopališča in industrijske cone. Vendar se s tem posegom odstrani
velik del površine, ki se velikokrat uporablja za treninge najmlajših. Zato bi morali razmisliti o
postavitvi manjšega igrišča z umetno travo dimenzij 40 x 20 m (primer v Vipavi). Takšno
igrišče bi se lahko nahajalo poleg po-
možnega igrišča, na delu, ki je bil do sedaj namenjen
parkiranju. S tem bi namreč zadovoljili potrebe kluba za treninge najmlajših, ki bi tako lahko uživali v prednostih novega stadiona.
3.	Glede na predlog projekta se bo v rekonstrukciji naredila tudi temeljita sanacija
igralne površine. Sedaj se je površina zaradi stalnih nanosov nove zemlje dvignila in višina
golov ne ustreza več standardom. Glede na dejstvo, da bi se s postavitvijo zaščite vplivalo na hitrost vetra in akustično izolacijo, bi bilo smiselno razmisliti, da bi se ob rekonstrukciji izvedel tudi dodaten vkop igralne površine. S tem bi dosegli dodatno zaščito in možnost morebitne kasnejše dodatne razširitve sedežnih
Karte so na mizi... nekaj jih je še v rokavu!
Tvan Mermolja je v uvodniku -LPrcpiha št. 9, pod naslovom Karte so na mizi, opisal svoje videnje nastalega »kažina« ob t.i. medijski lokalni vojni. Pripomni, da mu je »škoda uvo-dniškega prostora, ampak, kar je mus, je mus«. Še bolj mu bo verjetno škoda uvodniškega prostora naslednjega Prepiha, kjer bo moral »mus«, v skladu z Zakonom o medijih na istem mestu in v istem obsegu konec tega meseca objaviti moj skrajšan odgovor. Če ga ne bo, bo posredno priznal, da je Prepih navadno fabriško glasilo Občine in Poljšakovo trobilo. Resen časopis, na tako objavo pač mora objaviti odgovor. Bomo videli.
Kakorkoli že,, ves čas sem mislil, da mi bo 'prišparano' časopisno pranje umazanega perila, pa vendar, na toliko izkrivljenih dejstev in polresnic na moj račun, žal, moram odgovoriti.
O TEM-KAR JE BILO
Najprej o lastništvu podjetja Nova Nova. Ni sporno in je rešeno v celoti. Pojdimo od začetka. Ko me je Mermolja nagovarjal, naj pridem delati kot komercialist na radio, mi ni manjkalo nič. Za mano je bila desetletna, uspešna podjetniška pot, ki se je začela takoj pokončanem študiju. Po 27 - ih prošnjah takrat nisem uspel dobiti službe in ker nisem hotel živeti na tuj račun, sem se samozaposlil kot samostojni podjetnik. Moji edini kapitali so bili pridnost, prodornost, vztrajnost, iznajdljivost in sposobnost hitrega učenja. Delal sem vse sorte. Tako sem prodajal knjige od vrat do vrat, ponujal mobitele, telefone, fakse, življenjska zavarovanja, podatkovne vmesnike itd, skratka vse kar je šlo v promet. Ko je prišel pravi čas klimatskih naprav, sem v nekaj letih ustvaril štiri delovna mesta in podjetje specializirano za vgradnjo strojnih instalacij. Zmontirali smo 1043 klim in par deset ton pločevinastih kanalov (treba je razumeti zrak). Ob tem sem uvažal hidromasažne kadi, termogene, sevala in zračne zavese. Ko mi je bilo gradbeništva in zaključnih del dovolj, sem za podjetje Tehnounion iz Ljubljane, po pogodbi, eno leto izvajal tržno raziskavo klimatizacije Istre in Dalmacije. Od posla ni bilo nič, saj je Tehnounion izgubil zastopstvo za BMW in je nova uprava opustila program klimatizacije. Dobil sem zajetno odpravnino in se prav vesel, naveličan lepih, obmorskih poti, vrnil v Ajdovščino. Ko sem se po vztrajnem nagovarjanju Mermolje vseeno odločil, da bom delal na radiu Nova in ker sem vedel, da je podjetje v izredno slabi kondiciji in da bo potrebno par let, predno bo Nova Nova
postalo nezadolženo in razvijajoče se podjetje, sem postavil pogoj nakupa lastniškega deleža. Tako da ne bi šlo moje delo v nič. Mermolja tedaj ni imel prebite pare v žepu, kaj šele en par milijonov tolarjev, s katerima sem od Pavla Štora in Dušana Božiča kupil 40 % delež v podjetju. Če bi tisti hip vedel, da je Mermolja v enajstih letih direktorovanja pridelal tudi 11 milijonov tolarjev odprtih obveznosti (tekoče izgube v denarnem toku), v ta nakup ne bi šel nikoli (dve leti je trajalo, da sem zbral vse račune, ki so bili odvrženi po omarah, in še eno leto, da smo jih končno poravnali). Mermolja pač ni dober gospodar. Obe 'njegovi' predhodni podjetji sta namreč končali v stečaju (izposoja kaset in picerija), kot tudi prvo radijsko podjetje Nova d.o.o., tako da so po prvem direktoro-vanju Mermolje lastniki morali poizkusiti znova - od tod je nastala NOVA NOVA d.o.o. Morda se je bal, da bo kmalu potrebna tretja Nova oz. NOVA NOVA NOVA d.o.o. in ker je vedel, da sem ravno pravšnji padalec, ki rabi izzive, je hodil za mano in me, kot pravi, vabil k sodelovanju. V meni je videl sposobnega podjetnika, ki bi mu lahko postal primeren vodonoša. Ampak, da ne bom pristal pritlehen kot on sam - ko po 25 - ih letih prijateljstva in osmih letih sodelavstva - zame ne najde prijazne besede, naj povem; Mermolja ima talente na drugih področjih. Je mojster pisane in govorjene besede. Zna biti iskrivo neugnan, inteligentno humoren, tudi prijazno miren. Pozna literaturo. Je daleč naokrog najboljša pivska družba, še posebej takrat, ko postane cinično neznosen. Boem, da je malo takih med živimi v Vipavski dolini. Ampak človek, ki bi znal skrbeti za kaj več od kurni-ka, pač ni. Kdor je videl razliko med radiem na kašči Rizzatove vile (12 let direktor Mermolja) in današnjim (6 let direktor Tripkovič), ve, o čem govorim. Podjetje je živo bitje, kot otrok. V glavnem mu je treba dajati, da lahko nekega dne pomalem vrne. Podjetje ni namenjeno lastnikom samim, kakor misli Mermolja. Je svoja oseba. Tudi zato so se prva nesoglasja začela, ko sem takrat s trdim delom povečal prihodke iz prodaje za skoraj tri krat in ko je Nova Nova začela počasi dihati. Nisem se namreč mogel strinjati z njegovo politiko vodenja podjetja. Obstajajo ljudje, ki jih denar v žepu peče. Namesto varčevanja in vlaganja v opremo in razvoj podjetja, so sredstva po nalogih direktorja Mermolje odtekala v porabo in vesele urice. Ko sem videl, da s takim poče-
tjem Mermolja niti po mojih številnih opozorilih ne misli prekiniti, sem se odločil poiskati drug posel in ker sem nekaj starega denarja še imel, sem razmišljal o nepremičninski agenciji. Vendar - ostati solastnik v podjetju brez vpliva na vodenje le - tega, zna biti nevarno. Še posebej ob neodgovornih solastnikih. Zato sem nekega dne napisal darilno pogodbo, izjavo, s katero sem svoj delež brezplačno podaril Mermoljk Ko sem mu jo čez šank v piceriji Talči izročil, jo je po pregledu pred menoj raztrgal in vrgel v smeti. »Dej, ne nori,« je še dejal. Vedel je, da me potrebuje. Kot vse njegove predhodne in bodoče (bližnje) vodonoše.
Nato se je Pelicon odločil, da proda svoj delež, kar je popolnoma legitimno dejanje. Vsakdo razpolaga s svojo lastnino, kot ve in zna. Od 20 % lastništva radia, kolikor vem, ni imel nikoli nič in ko je tistega, prve-
s ponudbo seznanjen, imel je enako predkupno pravico in enake možnosti kot jaz. Če v odločilni uri ni zbral cekinov, mu jaz nisem kriv. Je to prevara in izigravanje? Teh dejstev Mermolja še do danes ni sprejel, in če mu je lažje, naj me kar obsoja še naprej - ko mu bo ušel naslednji vodonoša, pa naj se le vpraša, če ni kaj narobe z njim samim? Ampak to je njegova stvar.
Na tisti prvi skupščini po mojem prevzemu, katere sklepe je dobil naslednji dan na mizi, sva ga z zapisni-čarko čakala kot butca. Pet minut prej je, vedoč da bo skupščina ob 10.00 uri v pisarni, pobral torbico in odpeketal iz radia. Če ima težave s spominom, naj spije dva bilobila ali pač vpraša za-pisničarko, tedaj zaposleno tajnico na radiu. Do 9. januarja 2009, ko sem mu zjutraj pred vrati res dal rdeč karton, ker sem imel dokaze, da prek podjetja izvenzakonske partnerice že tri mesece speljuje pol dejavnosti podjetju Nova Nova (pogodbe, sodelavci, kupci). Rdeči karton bi dal še enkrat in vsakomur, ki s svojimi dejanji ogroža moj obstoj, podjetje in moje delavce. Ker se v zadnjem času izogiba prejemati priporočene pošiljke, ki mu jih pošiljam kar na tri naslove, ga povabim sedaj javno - skupščina družbe Nova Nova bo za leto 2009 drugi petek v aprilu 2010 ob 17.00 uri v prostorih radia Nova. Dvomim, da bo prišel.
»Delali smo dobro, služili pa zelo slabo,« opiše razmere v podjetju Mermolja po mojem prevzemu. Res mi je žal, da moram to napisati - Ivan Mermolja ni delaven človek in delavec ne bo nikoli. Osnovni pogoj za efektivno delo delavca namreč je, da porabi vsaj osem delovnih ur na dan za delo. Da je vsaj prisoten osem ur pri delu. Mermolja namreč zdrži pri delu od štiri do pet ur. Tja do pol dvanajste. Ko premaknejo uro za eno uro nazaj, pa do pol enajste. Nekako v štirinaj-
ga dne prišel na radio s ponudbo za odkup, sem bil presenečen tudi sam. Takrat, prvi dan in ne pred koncem roka, sem res Mermolji dejal, da si z 20 % niti Pelicon, niti kdo drug nima kaj pomagati. Še posebej zaradi cene. A v tistih tridesetih dneh do izteka roka predkupne pravice, sem povzel stvari: na eni strani ujet v solastništvo brez vpliva, čakajoč na tretjo Novo, na drugi strani prevzem večine in odgovornosti. Odločil sem se za slednje in s prihranki poplačal kontrolni delež. Kar mi je manjkalo, so mi posodili prijatelji. Kupnino sem plačal z zadnjim denarjem, ki sem ga lahko zbral. Pravni posel je zapisala notarka. Na podlagi notarskega zapisa je Registracijsko sodišče v Novi Gorici vpisalo spremembo deležev družbenikov. Tak je zakonit postopek v Republiki Sloveniji in tako je bil moj nakup izpeljan. Kdorkoli natolcuje o nerešenem lastništvu v podjetju Nova Nova, se laže. Solastnik je bil
stih dneh uspe raztegniti delovnik na prejšnje pol dvanajste. Potem odide.
Glede zaslužka. V letu 2007 je Mermolja za 'polovični' delovni čas prejel od podjetja 26.500 €. Njegova efektivna ura dela je stala 26,44 €. Tak je seštevek nakazil iz bančnih izpiskov: neto plače, plačana malica, morebitni stroški, plačano bolovanje, regres za letni dopust, davki in prispevki, boniteta - uporaba službenega vozila v osebne namene, registracija le tega in vzdrževanje, uporaba mobilnega telefona tudi za osebne namene in dobiček. Njegovi dohodki so bili vsa leta nadpovprečni v sicer nedonosni branži založništva in radiotelevizije. Če upoštevamo polovični delovni učinek, pa še dvakrat bolj. Ampak vsak delavec ima lahko svoje mnenje, tudi delodajalec, ki mora biti včasih tudi strog - tako sem v šestih letih res odslovil tri honorarce, enega sem, navkljub prepovedi, dobil kaditi v studiu, kar škoduje aparaturam (tudi zdravju),
ena mi je po opozorilu na njen stantno zamujanje na delo	° kof
pred nosom z vrati in eden : 0putmls čilih o opravljenih delu nane^- ^ s faktorjem 1,6. Če je to ar0aJa ^ pretirana avtoriteta, pa naj bc/o^,1,
šni oceni plačil honorarcem lahK SP ° več povedo sami - medtem lc0 k° M)' mojim prihodom največkrat80 ^ 'voluntersko, z dušo in srcem’ do zadnjega po mojem prih0ti’ S° ”, avgusta letos, delali tudi Za g i ln v dobili dogovorjeno plačilo n ° ?deC dogovorjeni višini.
Tudi naj Mermolji poved0 najeti delavci v prireditveno rpeg0'1
ski dejavnosti, ki jo je pre»H S°st*0' opravljal - kako so bili - ^aso0 njemu in če naleti na skunr,51031^ ^ - kako so bili plačani pri mp6 -Cle*avc( spomni, če zmore, ali je v ^ ^aJ * kombi, pred tem, ko ga je v8p°SOjeI
enkrat komu natankal	XSi'
t0?	abljeno nat
Med prisilnim, kolektivni stom, ki je bil v bistvu mor01 narave, saj smo kot podiet popuščati, smo res privarče^ triko - najmanj za prižgan ra ~	^
Mermolje, ki je večinoma Unalnl' gorel cele noči. Nekajkrat OSarnljer ključil sam - na ekranu sp36111 83 ^ dobil odprto stran za Šn0 m dvakr; Kdorkoli vsak dan vplač^tne staV‘ listke, ne bo nikoli prejema! ske' plače. Ker bo vsaka Odvisnost od iger na srečo ' Prenizk stvar in se ne konča dobro1 ostale odvisnosti se ne kon	v
Ob vseh opisanih kr,vS° ^ sem mu jih povzročil, me - J Mermolja ni opisal tiste ki ek .*
storil s preklicem njegoC tiče za službeni avto. To , VlaSna^ opisal sam: iz izpiska niet>riVlCO ^ za natočeni benzin je bif °Ve kartlC! da je Mermolja nekega do razvidni' v enem 'šusu' 79 litrov 6 natank' mu je uspelo natočiti 79 nt riVa- Kak v 43 - litrski rezervoar	bcnCl(;
šanje, ki ne sodi v časoni!3’ spovedi...	’ Pa
Kakorkoli že, jeseni 2nno Mermolja odločil, da gm * se : Pričakoval je, da bo iz podie^ SV°!-stopu ob denarnem nadom! °b 1; tudi pol dejavnosti - zalaga llu do sa. Na tako delitev nisem m -casof ti, saj bi izničil ravno tiste	PnSli
prednosti, ki jih kot dvoin^ln:le^ja|, ki, v sicer majhnih lokalnih 2310211 imamo; en komercialist tr>' IriediJl radio in za' časopis, en Ured°^laSe oba medija, ena poročeval]cIUk dogodek za oba medija, strck P°k( novodstva je na enoto nižii°Sek ra‘ ta sinergija je odločilna tuH-1Pd‘ ^ največji recesiji. Komaj, a -1 SedaJ drži nad vodo štiri delovna 86 n ; bi stvar fizično razdelili, bi 1Tlesta-1
°be dej’
nosti, vsaka zase usahnili >>• potem delil nedeljivo? isj ’ ^akaj sem večino podjetja plaČalVSeZad denarjem in ga s trdim delom S SV°' Pri izvajanju sicer zahrbt Ustvs črta, ki sta ga skovala p0,0®3 Mermolja, in sicer, da bo v 1 JSalt obstajal samo en časopis 2< ki ga bo izdatno podprla KPreI vsi njeni sateliti - sta se olna Pozabila sta na trdoživost ° & U^t' v podjetju Nova Nova in p0JP°slei časopis Latnik ni samo Mer mar mislila, da bomo mi 0 rn°ya- ' kar domov!? Jokat ali kaj^/^r*’ °C moremo, ker nismo taki tip-m 683 imamo svoje otroke, za k^*0 1 ln 1 mo skrbeti.
Ko smo že pri politiki zmotno ocenjuje, da mora
Polj!
polit
j
9
polemika
kontrolirati medije, da župan potre-' buje ubogljiv lokalni časopis. Tako je 1 urednika in glavno novinarko Prepiha C spravil v popolno odvisnost od njega.
Obema je podelil stanovanje in oba ;i vgnezdil v varne službe. Novinarko J1 na TIC, urednika v Lavričevo knji-žnjico. Na videz praktično, a krat-i kovidno. Stara resnica namreč pravi: »Ko začne oblast kupovati novinarje, pomeni konec neke oblasti.«
O TEM, KAKO BO
Na javni razpis za objavljanje občinskih informacij sem decembra 2008 oddal za časopis Latnik prijavo tudi sam, čeprav sem vedel za vse zakulisne dogovore. Verjamem namreč, daje zakon pisan enoznačno in tudi verja-mem, da mora biti enak za vse. Kmalu se je izkazalo, da Prepih ob oddaji ponudbe ni bil registriran za opravljanje dejavnost za kar sem se pritožil in kar je težavna revizijska komisija upoštevala. Po reviziji, razveljavitvi Poljakovega sklepa, je namesto, da bi Poljšak izločil Prepih kot zavajajočega ponudnika in naročilo oddal pravilno prijavljenemu Latniku (kar je bilo v sklepu o oddaji naročila tudi zapisano), preklical prvi razpis in čez tri tedne objavil drugega. Prav nobenega, niti poceni, niti dragega odvetnika, niti drage odvetniške ekipe nisem potreboval (a vseeno hvala Mermolji za kompliment) niti pri prvem, niti pri drugem uspelem revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo. »Mladi kapitalist Tripkovič« oddela vsak dan po deset ali dvanajst ur in tudi kakšen večer in tako prebere kakšen zakon. To je vse. Mermolja, kot »glavni zaslužni« za nastanek vseh ajdovskih časopisov pač ni prebral osnovnega zakona, ki ureja medijsko dejavnost. Zato si je kriv sam in njegova lenoba. Za dejstvo, da je tudi drugo Poljšakovo odločitev revizija razveljavila, pa niso krivi niti občinski pravniki. V pravnih zadevah, je za pravnika bolje če zastopa stranko, ki ima prav. In Poljšak v obeh zadevah ni imel prav. V takih primerih mu ne more pomagati niti sto pravnikov. Tudi pri moji kazenski ovadbi mu ne bodo mogli pomagati - med samim postopkom, je, misleč, da se bo razpis ^j! izšel, naročil in tudi plačal 7.870,50 € za storitve iz razpisa časopisu Prepih. Kot pravim - še pred končanim razpisom. Zakaj Mermolja niti z besedico ne omeni inkriminiranega dejanja v svojem uvodniku Kot da denarnega nakazila, zaradi katerega je priletela ovadba, sploh ni bilo?! Kot da teh dveh miljonov tolarjev ni pokasiral. Se mar boji,' da bo (ko bo in če bo) kot sostorilec kaznivega dejanja, kriv tudi sam? Zato, ker bo moral cekine prej ali slej vrniti v proračun? Stvar je preprosta - Poljšak je v nasprotju z ZJN (Zakonom o javnem naročanju) stresel javna sredstva v vrečo, ki jo je Mermolja držal. Kam pridemo, če se niti župan ne drži zakonov? Zato sem nekaj moral storiti in po marsikateri
neprespani uri nazadnje ovadil župana. Državnemu tožilstvu in protikorupcijski komisiji.
Mermolja pravi, da so obtožbe smešne. Količino, barvo in intenzivnost smešnosti obtožb na račun »poštenjaka« Poljšaka bodo pregledali in ocenili preiskovalci, kot pravim, tudi Drago Kos. Prišli bodo tudi do stanovanja Mermolje - oktobra 2003 se je v občinsko socialno (sedaj se reče neprofitno) stanovanje vselil, marca 2004 je Poljšak objavil za Mermoljo prirejen razpis (20 % točk je pomenila »izjemna pomembnost prosilca za občino« - kakšno pomembnost imajo lahko socialni primeri?!?) in junija 2004 objavil rezultate razpisa. Kot rečeno, četrto mesto je zasedel Mermolja, ki je imel stanovanje v posesti brez odločbe že osem mesecev. Nadalje bodo pregledani prirejeni razpisi za zasedbo delovnega mesta direktorja Lavričeve knjižnjice, ko se je moral spremeniti celo statut, temeljni akt knjižnjice, vse zato, da bi Mermolja lahko odgovarjal razpisu. Res smešno! Tudi bodo pregledali poslovanje podjetja Mermolja Ivan s.p. organizacija prireditev in založniška dejavnost, predvsem v poslovnem pentagramu; ZKD (Zveza kulturnih društev Ajdovščina), Lavričeva knjižnica, Ksantippe, TIC in Občina Ajdovščina. Če držijo govorice, bo še zanimivo. Mene na primer čudi, zakaj Mermolja ne omogoči vpogleda v računovodske listine ZKD - ja, katerega tajnik je po posredovanju Poljšaka postal, čeprav ima uradno sprejeto zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in je rok za vpogled že zdavnaj potekel. To dejstvo sume samo krepi. Nadalje. Tako trdega pogajalca, kot je Jadran Hreščak, ne srečaš prav vsak dan - kot prejšnji predsednik ZKD -ja je s časopisom Latnik dosegel tako pogodbo, da smo morali za 80,00 € mesečnega pavšala objaviti vse, kar je poslal. Eno stran, dve, tudi tri. Kakšna zagata bo nastala v kulturniški srenji, če se bo izkazalo, da je ZKD samo v parih mesecih za objave v časopisu Prepih nepotrebno plačal čez 5.000 € ? Točneje - da sije Mermolja nakazal denar iz ZKD - ja na svoj s.p. ali pač partnerki Ksantippe d.o.o.?
'Delal bo za dva', so pisale Primorske Novice. Mar res? In zato potrebuje direktor javnega zavoda še svoj s.p.?! Da si med delom preobleče delovno obleko ali kaj? Epilog bodo vsekakor zapisali pravosodni organi. Zakonitost v javnih postopkih in ne-korumpirana oblast sta namreč značilni za razvite evropske države. Ta dva standarda moramo doseči. Tistim, ki so to dosegli, gre bolje. Takrat bo Ajdovščina postala evropsko mesto. Vse do takrat pa bo »kažin«. Dokler bodo nekateri imeli skrite karte v rokavu. In si še mislili, da imajo prav.
PRED KONCEM
Kdor vidi celo sliko povezav in dejstev, razume, zakaj seje Mermolja na
Buče pregnale duhce
V zmajčku smo 31. oktobra ponovno rezali buče in preganjali duhce in čarovnice.
tak način spravil name in s tem sprožil pričujočo nepotrebno in dolgo razlago! Si morda misli, da bo s tem ubranil Poljšakove »kekčeve ukane«? Seje odločil braniti neubranljivo? Je dobil ukaz vrhovne komande zbornaje? Ne pomaga.
Še to - ker se Mermolja spotika na »analitika«, sem dolžan naslednja pojasnila: diplomiral sem na Univerzi v Ljubljani, na Fakulteti za družbene vede v štirih letih in pol. Dosegel sem povprečno oceno 8,53. Za diplomsko delo Seksizem v šolskih učbenikih sem prejel oceno 10 in bil nominiran za študentsko Prešernovo nagrado. Del mojih ugotovitev je sestavni del sedanjega učbenika sociologije za srednje šole! Pridobil sem naziv univ. dipl. sociolog analitik. Na svoj študij in naziv sem ponosen.
Kakor sem ponosen, da sem ves čas ostal istega političnega prepričanja. V tretjem letniku gimnazije sem bil sprejet v Zvezo Komunistov Slovenije. Do danes sem volil in bom še volil levico. Nikdar nisem presta-pljal političnih bregov in jih tudi ne bom. Sem član Socialnih demokratov. Članstvo v politični stranki je pravica vsakega državljana. Kako ocenjuje stranko Socialnih demokratov nekdo, ki zna naliti 79 litrov v 43 - literski rezervoar, me ne zanima. Stranka SD v Ajdovščini ni del Poljšakove koalicije. Občinski odbor SD pripravlja v sodelovanju z »ljubljansko strankarsko centralo« t.i. ARPO (alternativni razvojni program občine), ki ga bo septembra 2010 predstavila volilkam in volilcem. Pri tem pomagam in bom pomagal po svojih močeh še naprej.
Sicer pa verjamem, da enakost v siromaštvu ne koristi nikomur. Težiti moramo k družbi enakih možnosti. Za vsakogar. Za družbo sposobnih. Če v enakih pogojih uspejo uspešnejši, je prav. Enaki itak ne moremo biti. Bogastvo se skriva v različnosti. In lepota življenja tudi. Svetovno nazorsko sem dialektični materialist, po filozofski opredelitvi - agnostik. Proti vernim, verujočim, veri sami in cerkvi nimam nič. Nasprotno - cenim vsakogar, ki se trudi izboljšati sebe in svet. Če zato uporablja svoje orodje, nič hudega. Le goljufati se ne sme.
KAKO BI MORALO BITI
Tako, da »kažina« ne bi bilo. Poljšak bi moral upoštevati moj zapisani predlog Mermolji, ki mu ga je v vednost konec januarja prenesel Kajzerjev Tinče, za kar sem mu hvaležen. Po tem predlogu bi Mermolja pisal uvodnike v Latniku ter lektoriral tekste tudi po nastopu službe v knjižnjici. Za to delo bi dobil 400 € mesečnega honorarja. Po amortizirani ceni bi lahko v doglednem času odkupil službeni Clio. V petdesetih mesecih bi Mermolji izplačal njegov 40 % delež. Vsak mesec po 1.000 €. Tako bi Mermolja dobil 12 milijonov tolarjev in iz zgodbe izšel kot zmagovalec. Poleg cekinov bi mu pripadala večna uvodniška slava.
A takega predloga Mermolja ni sprejel - tudi zato, ker (pre)dolgole-tni župan ni zbral dovolj modrosti, da bi ohranil dobre odnose z vsemi. Premočno se je nagnil na eno stran, kar je Mermolji, ob južnem vetru, dalo krila. Tako se mora danes ukvarjati s pamfleti in servilnimi podporami, namesto z resnim pisanjem. Pač s tistim, kar najbolje zna. Tudi to je ena od nepotrebnih žrtev. Ampak Poljšak je hotel z nami, Latniško klapo, vojno (časopisno). Tak je bil, militanten, pravijo, že od majhnega.
V črtasti pižami bo o vsem skupaj lahko še dolgo razmišljal.
Mitja Tripkovič, sociolog analitik
r~7 o nami je najbolj strašljiva noč v A -/letu, noč, ko se čarovnice, duhovi in ostala strašljiva bitja podajo na sprehod po Zemlji. Noč čarovnic ali 'halloween' je star keltski običaj na večer pred vsemi svetimi, ko praznujemo prehod obdobja svetlobe ali našega poletja v obdobje mraza in teme. Duhovi umrlih se ta čas vrnejo na zemljo, da bi poiskali še živeča telesa in se jih polastili za naslednje leto. Pred tem nas lahko reši samo ena stvar in to je velika nasmejana buča, ki pa jo morate sami izrezljati.
V Zmajčku se je tudi letos zbralo veliko število otrok, ki so izrezali čudovite buče. V njih smo prižgali svečke, jih postavili na okna ter s tem pozdravili duhce in se hkrati zaščitili pred čarovnicami in zlimi duhovi. Odganjali so jih tudi naši bučmani in bučmanke z grozljivimi maskami, ki jim jih je naslikala Marjana.
Po končanem rezanju buč pa so vsi lahko poskusili dobrote iz buč. Najlepše buče smo nagradili.
mv,
foto Damjan Vidic
TOVOTA
PRESENEČENJE
V SALONIH TOVOTE
Ponudba velja do 31.12.2009
uuuu/.toyota.si
Today
Tomorroiu
Toyota
Avto Select, Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, (05) 330 60 70 / 71
kulture^ farna
Križ se daleč vidi
Vioavski Križ 6. novembra - V domu krajanov v Vipavskem križu je tamkajšnje Turistično društvo postavilo še eno v nizu razstav, ki jih redno prireja v galerijskih prostorih stavbe.
nHokratna razstava je nekolikanj X drugačna, saj sten ne krasijo likovna dela, pač pa stare razglednice, tako Vipavskega Križa kot bližnjih krajev. So neprecenljiv dokumentarni vir o življenju naših krajev ob koncu devetnajstega in v prvih desetletjih dvajsetega stoletja. »Zbiratelji imajo včasih doma bogatejše zbirke kot mi v muzejih,« je o pomenu zbirateljstva uvodoma dejal mag. Borut Koloini, ki je tudi predstavil avtorja razstave
Kristjana Maverja: »Enkrat sem v Križu že razstavljal, odziv pa je bil tedaj celo tako velik, da sem se odločil celo za izdajo monografije na to temo. Tokrat sem dodal še fotografije okoliških krajev, saj se z Vipavskega Križa daleč vidi. In narobe - Vipavski Križ je viden tudi od daleč,« je povedal Maver.
Dogodek je z venčkom Avsenikovih skladb popestril svetovni prvak na diatonični harmoniki Blaž Drofenik iz
Plač.	ep
RADIO
N~i> VA
^v^^AJPOVŠČIMA^^
106.9 in 94.8 MHz www. infoburja.si
15.svečka
Večernice
AS* ' I 'Ml
mi
, •• ^
r~Tbox je nastal na pobudo Društva ^-/upokojencev Ajdovščina z namenom, da bi upokojenci znotraj društva dobili dodatno aktivnost. Prav kmalu seje izoblikoval ženski zbor, ki so ga poimenovali Večernica. Najprej so nastopale na vseh pomembnejših prireditvah, ki sta jih organizirali Društvo upokojencev iz Ajdovščine in Društvo invalidov Ajdovščina - Vipava, sčasoma pa so jih začeli vabiti tudi na druge prireditve, blizu in daleč. Seveda so se udeleževale tudi občinskih revij in revije Primorska poje. Kot pravijo pev-
ke, niso odklonile nobenega tako da se v vseh teh letih v ^ nabralo kar 260 nastopov C Dvanajst let je deloval pod Stanka Benka, zadnja tri 1 ^ vodstvom Mirana	. c
ef I
I	kultura
Stomažanke - pet let petja
Inventura Janka
in druženja
Dekliška vokalna skupina Stomažanke je nastala pred petimi leti v Stomažu. Od takrat deluje pod vodstvom Vesne Kobal. V pevski skupini sodeluje 13 pevk, od katerih je večina od Stomažev, v svoje vrste pa rade sprejmejo tudi pevke od drugod, pomembno je da rade pojejo in so 'za žur'. Stomažanke že od vsega začetka delujejo pod okriljem Kulturno - turistično - športnega društva Stomaž 87.
lavni motiv delovanja Stomažank VJje ljubezen do petja, kije seveda podprto z željo po kakovostnem dru-
ženju. V petih letih so se dekleta iz razposajenih najstnic razvile v odgovorne in sposobne ženske, ki se odli-
kujejo na vseh področjih: nekatere so že uspešno zaključile študij, druge so se poročile in si ustvarile družine (štiri poroke in štirje otroci) in že imajo tudi resne službe. Vseeno pa si vsak petek vzamejo čas, da pridejo na pevske vaje. Petje in delovanje vokalne skupine bi bilo veliko težje brez pomoči in podpore družin in prijateljev, ko čakajo na konec vaj ali nastopov.
V soboto, 7. novembra, so Stomažanke praznovale peti rojstni dan skupnega petja na vajah, nastopih na občinskih revijah, reviji Primorska poje, koncertih in različnih prireditvah. Krajevna skupnost Dobravlje je prijazno odstopila dvorano, v kateri so pripravile jubilejni koncert slovenskih pesmi: priredb ljudskih in popevk. Številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je bilo lepa potrditev in nagrada za dobro delo.
vk, foto: Jan Bratina
Sanje Pavline Bizjak
Poznaj jo že dolgo. Srečna na poseben način je začetek jeseni stopila do mene in mi ponudila svojo pesniško zbirko. Kjer sanje ne počivajo' - knjiga Pavline Bizjak, ki jo krasijo čudovite in tople * ustracije Silve Čopič. Knjigo smo skupaj z Ivanom Mermoljo odprli in vanjo pokukali na predstavitvi v Lavričevi knjižnici 4. novembra.
Javlino navdihujejo otroci - z nji-	ščajo sledi. Vanje verjame, jim zaupa
mi dela že toliko let in v njej pu- in jih čuti. Njihovi izdelki so zanjo

»] ROMING
Najem avtodomov brez nepotrebnih komplikacij
Standardni razred -Sezona* 90€
- Izven sezone** 60€
* od 01.05 do 3109 ** od 01.10'do 31.04
041 / 249-077 Branko 031 / 376 - 420 Romeo
www.avtodomi-roming.si
Višji razred
-	Sezona* 110€
-	Izven sezone** 80€
VARŠČINE NI
prave male umetnine in otroci so tisti, ki so vtkani v njeno otroško poezijo. Avtorice so se dotaknili njihovi trenutki sreče, igre, brezskrbnosti in sanj - nastale so pesmice, v katerih se združujejo večer, noč in sanje, te pa:
' »... živijo ponoči.
Čez dan pa snujejo čudne reči.
Ponoči se vse to zgodi.«
Takrat je čas za pogovore z luno in zvezdami, za srečo in smeh, tu je kraj za modro nebo, ki je gosto posuto z zvezdami.Tu pa je tudi prostor za ustvarjalki, ki sta se, ena z besedo, druga z ilustracijo, znali približati bralcu in poslušalcu.
Otroci Osnovne šole Otlica so z Ivico Vidmar znali prikazati spevnost pesmic iz zbirke, kije ob njihovem nastopu prišla v celoti do izraza.
MB
Žigona.
Avtor je po poklicu inženir gozdarstva in kljub upokojitvi je še ve-dno zelo aktiven v gozdarski stroki. V knjigi je zbral vrsto drobnih doživetij, ki se nanašajo na njegovo odraščanje v Vrtojbi, obiskovanje šole v različnih šolskih (in državnih ) sistemih, ki je bilo v štiridesetih letih prejšnjega stoletja zaradi razmer na Primorskem nekaj posebnega, spominja se služenja vojaškega roka v Bileči in Zemunu. Ker precej je zapisov iz gozdarskega življenja in smučarskih in planinskih doživetij.
T /začetku šestdesetih let se je na-
V mreč avtor za pol leta zaposlil pri Okrajni upravi za gozdarstvo v Novi Gorici. Potem pa je prišel v Ajdovščino, kjer je v bistvu organiziral gozdni obrat. Leta 1964 se je Gozdni obrat Ajdovščina priključil SGG Tolmin. Kar precej prispevkov se nanaša na njegovo dolgoletno delo v Ajdovščini, z njim prehodimo Trnovsko planoto z Goro in Hrušico, nanoške gozdove in se srečujemo z domačini, spremljamo delavce pri njihovem delu v gozdu in na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Konec šestdesetih let je postal tudi poslanec Republiškega zbora Skupščine SRSlovenije.
Avtor je navdušen (in aktiven planinec in smučar. V knjigi opisuje tudi
srečanji z Edmundom Čibejem in Otmarjem Črnilogarjem.
Janko Žigon je zaprisežen sodni cenilec in izvedenec gozdarske stroke. Proučuje tudi zgodovino gozdarstva in v tržaškem arhivu je odkril pomembne dokumente o zgodovini Trnovskega gozda. V revijah in raznih publikacijah objavlja strokovne prispevke in že dolgo let sodeluje v komisiji za slovensko gozdarsko izrazoslovje (Lexicon Silvestre).
Knjiga je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Fotografije je prispeval Sam Mccully in nekje nakazujejo avtorjevo življenje in delo - gozd, gore in gorska flora (planike), v gorah z vnukom.
Knjigi je dodan tudi poimenski seznam, z oznako strani, vseh, ki so v zapisih omenjeni.	ZŽ
0STRŽEK
Lokavecl57/a, 5270 Ajdovščina, tel.:368 15 16, gsm: 041 673 259,
d.0.0.
ostrzekdoo@siol.net
podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve
-	ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
-	CELOVITA OBNOVA STANOVANJ IN HIŠ
-	OBLAGANJE TAL IN STEN
-	SUŠENJE TLAKOV IN PROSTOROV
-	IZPOSOJA RAZVLAŽILCEV
zlati fantje
Zlato malteških vitezov
Pevci zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine so se zadovoljni vrnili z Make, kjer so sodelovali na velikem pevskem tekmovanju.
T /"konkurenci dvajsetih zborov iz V desetih držav so se ajdovski pevci imenitno odrezali. Dvajset minul programa cerkvene glasbe iz različnih stilskih obdobji so odpeli prepričljivo in osvojili 20,85 točke, kar je po tamkajšnjem sistemu ocenjevanja pomenilo zlato priznanje. Izkazalo se je tudi, da je bila odločitev za tekmovanje v sakralni glasbi pravilna, saj se v tej zvrsti lažje poudarijo odlike moškega zborovskega petja oziroma zabrišejo (prejvelike razlike do mešanih sestavov. Po mnenju zborovodje Matjaža Ščeka je zbor dal
vse od sebe, tako na vajah kot na tekmovanju samem, mu zbrano sledil in je pokazal vse, Cesarje trenutno sposoben: »Odkar vodim kosovelovce, niso bili na odru še nikoli tako pripravljeni, tako motivirani, zbrani, z jasno željo, da naredijo še nekaj več! Maksimalno smo izkoristili možnost, da nastopamo v tako dobri akustiki, kot so jo ponujale malteške cerkve,« je nastop ocenil Šček. »Fantje so ves čas festivala na Malti funkcionirali kot uglašena ekipa, kar je na takšnih gostovanjih tudi pomembno. Užitek je bilo delati z njimi, zahvaljujem se
tudi vodstvu za čudovito izkušnjo,« je še dodal.
»Zlata plaketa je veliko priznanje za trdo delo zadnjih let sedanje generacije. Je tudi zahvala našim pokroviteljem, ki nam tudi v teh hudih časih stojijo ob strani,« po objavi rezultatov ni skrival zadovoljstva predsednik zbora Franc Kodre. »Veseli me, da so se tudi mladi pevci dobro vključili v zbor in hrabro spopadli s tremo, saj je bil to zanje krstni nastop na kakšnem pevskem tekmovanju,« je dodal Kodre.
Kosovelovcl na Malti? Ja,
bilo je tudi tako
Krmižljavi, neprespani, pa vendar dobre volje smo v četrtek ob tretji uri zjutraj pognali avtobus proti Milanu, proti letališču Malpensa. Ne, niso nas obhajale slabe misli, niti strah pred letom, le pričakovanje in zavest, da gremo na tekmovanje. Prva pomoč za težave z želodci in strahom pred poletom je bila tako rekoč vedno pri roki.
T ep je občutek, da si del velike J—/evropske skupnosti, saj iz države v državo vstopaš brez problemov, ne vem kakšnih pregledov, pasaportov in viz in že smo bili na Malti, kjer nas je sprejela zelo prijazna gospa - naša vodička in nas odpeljala do hotela Alexandra. Namestili smo se po vnaprej pripravljenem spisku po sobah, iz kovčkov so prikukali prvi salamini, kakšna plastenka, pa ne vode, privoščili smo si tudi malo počitka. Zavedajoč po kaj smo prišli, smo bili že kmalu vsi ob točno določeni uri na avtobusu, ki nas je odpeljal na akustično vajo v katedralo, kjer bo potekalo tekmovanje, nato pa v kulturni center na uro in pol trajajočo vajo, po kateri smo se vsi sodelujoči zbori v povorki, ob spre-
mljavi godbe na pihala, sprehodili po centru La Vallette do prizorišča otvoritvene slovesnosti festivala. Sledila je večerja, kjer smo v vrsti čakali, da so nam dali na kartonske krožnike tisto, kar so nam namenili, pokonci pojedli ob plastenki vode, kdor se je znašel tudi ob kozarčku vina iz VIP mize, nato pa resnično utrujeni odšli nazaj v hotel. Zaspali smo, nekateri tudi s čepi v ušesih, praktično takoj, saj je bil pred nami tekmovalni dan z nastopom že pred 11. uro. Dopoldanskih nastopov pevci ne maramo, saj smo vajeni na vajah in konecertih peti zvečer. Zato smo morali vstati čimprej, da ujamemo ritem. Spet premalo spanja. Telovadba ob 6.00 pod strokovnim vodstvom Andreja Valiča (kjer je naša
naše kitare, ki smo jo prinesli z gostovanja v Franciji in ki v rokah Bolkota prav lepo zveni, so prijetne urice kar bežale.
Sobota je bil čas za prvi izlet in spoznavanje Malte.
Republika Malta (malteško: Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju. Malta je otočje dvajsetih otokov in čeri, ki ležijo 93 km južno od Sicilije (Italija) in 288 km severno od Libije v severni Afriki. Stalno naseljena sta samo otoka Malta in Gozo (Ghawdex). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno. Malta ima okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: malteščino in angleščino. Glavno mesto republike ja Valletta na otoku Malta.
Malta je' bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Od neolitika naprej so otočju gospodarili Feničani, Rimljani, Arabci, Normani, Bizantinci, malteški vitezi (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, Francozi in Angleži. Na otočju je leta 60 doživel brodolom sveti Pavel, ki je na otoke prinesel krščanstvo. Katoliška vera je sedaj uradna in najpogostejša vera na Malti. Verjeli ali ne, premorejo kar 365 cerkva, za vsak dan eno.
Malta je dobila neodvisnost od Velike Britanije leta 1964. Od leta 2004 je članica Evropske skupnosti, skupaj z nami je prevzela tudi evro. Nastanek imena Malta ni povsem pojasnjen. Najpogostejša je razlaga, da izhaja iz grške besede (meli), "med". Grki so otok imenovali (Melite), kar

najbolj priljubljena vaja razgibavanje gležnjev), za zamudnike pa osvežujoč sprehod ob morju. Po zgodnjem zajtrku še pol ure upevanja in vaje in^od-hod na tekmovanje.
Vsak po svoje je prebil urico čakanja. Po zadnjih napotkih in vzpodbudi zborovodje Matjaža, smo si zaželeli srečno in opravili tekmovalni nastop. Po mnenju vseh, ki so nas spremljali, je bil nastop zelo dober, dali smo od sebe vse, kar zbor zmore, kljub temu, pa so bili občutki zelo mešani. Kar je, je! Glavno smo opravili, ostalo bo povedala žirija na razglasitvi rezultatov.
Po resnično ubogem kosilu v podzemnem, za zabave namenjenem prostoru, ki pri nas v Sloveniji ne bi bil nikoli odprt, kaj šele, da bi se v njem jedlo, smo odkrili rdečo nit zabavnega dela našega potovanja. Domače, malteško pivo z imenom CISK. Ugotovili smo, daje vsebina rumenih pločevink prav dobra, kljub temu pa smo se hitro vrnili v hotel, kjer so luč sveta ugledali salamini, danke, pancete, siri. Ja, kar vreli so iz kovčkov. Mislim, da niti Rovtar v svojih mesnicah nima toliko suhomesnatih izdelkov. Tudi plastenke z vinom so se kar vrstile in ni mi bilo čisto jasno, kje v kovčkih je vse to bilo, saj je teža kovčka na letalu-omejena. Prav je tako. Nahraniti se in proslaviti (zaliti) uspešen nastop je vsekakor treba. Ob dobrotah in dobri kapljici, prepevanju ob spremljavi

vrha do tal, zato je obisR v -	^
petami prepovedan. Devet ^ je predstavilo škofu in dru -010' nitnežem, seveda ob polni n™ ,, poslušalcev, vsak s po eno J*A Nam pa se je kmalu p0 nast£ ^ dilo v hotel, saj se je bli>a1 p noči čarovnic (hallovv* VrkJ; člani našega zbora niSo iz * 3 trenutka, takoj so se odpr^j ,; mi malo manj mladi pa 1 1 v [ še zadovoljiti svoje potrebe ° ™ in smo se v lite napotili n noči - ob polnoči. In res, videti. V neposredni bli$- 1 Snjj hotela, dve ulici polni raz^1 ^ lov diskov, barov, drno	nin 1’
tudi pomeni "med" ali "sladek kot med". Grki so ustanovili svoje kolonije na Malti že v 7. stoletju pr. n. št., od leta 395 do 870 pa so tam gospodovali grško govoreči Bizantinci. Druga možnost za nastanek imena Malta je feničanska beseda maleth, ki pomeni "nebesa", morda zato, ker ima otočje mnogo zalivov in skritih drag. Za pokrajino so značilni nizki griči s terasastimi polji. Najvišja točka otočja je Ta'Dmejrek v bližini Dinglija z nadmorsko višino 253 m. V deževnem obdobju je na otokih nekaj majhnih rek, stalnih rek in jezer pa na otokih ni. Stalno tekočo vodo ime le nekaj potokov v okolici Bahrije, 1-Intahleba in San Martina. Edina tekoča voda na Gožu je v dolini Lunzjata. Po pripovedovanju vodičke Malta kar 8 5 % hrane, ki jo potrebuje, pridela sama.' Celo, če je verjeti, 9000 ton krompirja izvozijo na Nizozemsko in v Nemčijo. Imajo namreč dve letini, drugič bodo krompir pobirali januarja.Toliko za kratko predstavitev Malte.
Mi pa smo že zopet na popoldanski vaji, saj nas zvečer čaka še nastop na koncertu za mir v katedrali sv. Janeza, menda eni najlepših na svetu. Resnično, poslikana je dobesedno od
zunaj pa nepregledna množ?S' T rečem da tisoči mladih IiiiHCa 1-5 ri našemljeni, v večini pa 2 ^ ne| zabave, so pridno plesali in 8°^ ^
pili Med vsemi, je bila naša^
med starejšimi, ce izvza	P
žno 70 let starega gospo^™. p dno preštel denar v denarn', - -potil tja, kjer se mladen]^01 'S ob svetlečem se drogu pQ e^cr prerivanju v množici srno m^0,' de pri svoji zabavi-ma sJr Stl1 Težko pričakovana ned^i^5 pričela z bolj poznim vSta ^ -izletom v staro glavno Mdino. Čudovito, pravo mestece v obzidju, sprehod UJ<
in vožnja z panoramskim vi
nam zapolnili čas do p0ri ^kc smo šli na zaključni večer t - razglasitev rezultatov ekrn
----v O G
- razglasitev rezultatov Fantje, zlat, smo! Veselje ir voljstvo zaradi odlično dela je bilo res veliko Sam ^
tohko bolj vesel, ko sem viefer
senje in veselje mladih član^
K§.s -	-■ -jss—i-
ki jim je bilo to prvo potovanje. Fantje so t; pogledih. Da bi jih le b šem zboru. Sledila je g sodelujočih zborov na jeni smeh in ples ob g] kozarčku na zdravje, p uspeh, ki smo ga doseg
na letališču z veliko la ob prihodu. Zopet srn nas je na letališču p z novimi zalogami. I šel? Žal pa od ogleda bilo nič, saj je dežev; Dobiček je imel le črn jal 'marele' za enkrati smo jo hitro mahnili najdražjim.
Prav je, da se v naš« sopisu zahvalim zbo Ščeku, za dobro opr vajah (ki ga stane in potovanju. Zahva predsedniku zbora I
del"]
elikonji, ki nas j zi celo potovanje, Malti. Predvsem ]
tje!
Darjan# ~
potopis
$
I
Pariz - blišč in beda
Oh, Pariz! Mesto prefinjene umetnosti in visoke mode, skratka mesto, ki privlači vse lepote tega sveta. V Parizu je renesančna Mona Liza, egipčanski obelisk, (rimski) slavolok in tako naprej. Zagotovo destinacija^ ki Benetkam konkurira v boju za prevlado na listi želja slehernega zemljana. Vsa ta fasadni blišč pa v svojih nedrjih skriva prenekatero gnilobo, ki klasičnemu lovcu na znamenitosti večinoma ostane skrita.
na primer polže. 'Prišparali' v Parizu zagotovo ne boste. Cene so najmanj dba krat višje kot pri nas. Ker se nisem hotel pustiti dvakrat speljati na led, sem se namesto vina odločil za preverjeno varianto - pivo. Toda sledil je še en hladen tuš. Za dve veliki pivi in kozarec mehurčkaste brezalkoholne pijače sem bil primoran odšteti dobrih 26 evrov. Če bi šlo za vrh Eifflovega stolpa bi še nekako razumel, toda za klasičen lokal na ulici, je 10 evrov za pivo le nekoliko preveč.
Ne glede'na vse zgoraj napisano, je Pariz še vedno vreden ogleda. Če odmislite vse pomanjkljivosti, se lahko dodobra naužijete kulturno - zgodovinskih lepot. Sprehod po Elizejskih poljanah do Slavoloka zmage, pogled na mesto (na jasen dan) z vrha Eifflovega stolpa, vožnja z ladjico mimo Notredamske katedrale, vaša karikatura izpod rok montmartrskih umetnikov, prevelika doza umetnosti v Louvru, kabaretna predstava v Moulin Rougeu ali le kava v klasični pariški kavarni. To je le nekaj predlogov, ki jih ne boste pozabili za vse življenje.
Še ena stvar je, ki dela Pariz edinstven v Evropi in v kolikor imate s seboj mlajše otroke, jo zagotovo ne boste izpustili. To je seveda Disneyland. To ni samo mesto v mestu, to je prava pravljična republika. Ameriška pogruntavščina, ki starše odvrne od razmišljanja o vsakodnevnih problemih, otroke pa zaziblje v pravi mali trans. Zasnova in izvedba tematskega parka je zares vrhunska, kar se bo odražalo tudi pri plačilu vstopnine. Družina bo za en dan odštela polovico slovenske minimalne plače, če prište-jete še malico in obvezne spominke, bo to vaš najdražji enodnevni izlet. V Disneylandu lahko seveda tudi prespite, saj je na voljo cela vrsta čarobnih hotelov. Drugače vas redna železniška linija v pol ure pripelje iz centra Pariza naravnost pred vhod. Park se splača obiskati med tednom, v oblačnem vremenu, v nasprotnem primeru vas čaka nepopisna gneča in več kot uro dolgo čakanje v vrsti pred vsako od atrakcij. Vstopnice so na voljo prek spleta, našli pa jih boste tudi na recepciji slehernega hotela.
Oddaljenost Pariza je še v mejah normale, da se tja odpravite kar z avtomobilom. Dobrih 1200 kilometrov pomeni, da boste dan preživeli na avtocestah. Sicer pa je v ponudbi ogromno turističnih aranžmajev, ki vas, z avtobusom ali letalom, odpeljejo na podaljšan romantični vikend. Tretja možnost je še nizkocenovni letalski prevoz. Če boste našli dovolj ugodne karte, se vam splača zapeljati do Trevisa, od koder vas čaka le dobro uro dolg let do letališča Beauvais.
Za konec pa še nekaj besed iz zgodovine Pariza. Ime dolguje keltskemu plemenu Parizijev (latinsko Parisii), ki so približno 250 let pred našim štetjem ustanovili ribiško vas na otoku Sene (današnji Ile de la Cite). Prvič naselbino omenja sam Julij Cezar v svojih Galskih vojnah, saj je imela v tem času strateški položaj in je nadzirala rečni promet v obe smeri in samo prečkanje Sene. Po letu 52 pr. n. št., ko so jo zavzeli Rimljani, se je mesto hitro širilo. V 3. stoletju so prebivalci sprejeli krščanstvo in dobili tudi prvega škofa, svetega Denisa, ki pa
T)oznam veliko posameznikov, ki A jim Pariz pomeni življenjsko željo, ! in nekaj tistih, ki jim brez Pariza živeti ni. Naj mi ne zamerijo, ampak z vsakim obiskom glavnega mesta Francije, mi mesto deluje manj privlačno. Da moje, sicer popolnoma subjektivno mnenje, ni povsem iz trte zvito, dokazuje svojevrsten fenomen, imenovan paiiški sindrom. Gre za totalno razočaranje nad mestom. Sindrom so zaenkrat zaznali le pri japonskih tu-ristih, ki si Pariz slikajo kot najlepše, najbolj prijazno in nasploh romantično mesto, ko pa srečajo pregovorno neprijazne domačine in se spopadejo s prometnim kaosom, se jim iluzije sesujejo v prah. Pretiravati seveda ne 8re, čeprav poročajo o najmanj štirih japonskih turistih, ki jih je njihovo veleposlaništvo predčasno poslalo domov, zaradi nenadne duševne stiske. Kakorkoli, vsi bodoči obiskovalci tega največjega francoskega mesta ste lahko brez skrbi. Kaj takega se Slovencem pač ne more zgoditi. V japonskih trgovinah je kupec kralj, v Franciji pa vas trgovci komaj pogledajo in to izkušnjo Slovenci že imamo. Tudi ljudje mrkih pogledov na javnem prevozu so nam blizu, vedno nasmejanim Japoncem pač ne. Še vedno pa jjifLjekup stvari s katerimi se kot prebiva-ec ene najlepših in najbolj vinorodnih (slovenskih dolin nikakor nisem mogel
sprijazniti. Prva je zagotovo čistoča. Toliko listja, smeti in ostale navlake na ulicah ne vidiš nikjer v (razvitem svetu) zahodne Evrope. Niti burja za seboj ne pušča takega opustošenja. Ni mi povsem jasno, kako je mogoče, ob velikem številu smetnjakov in cestnih pometačev, tako zasvinjati mesto. Fraza par excellence ima očitno korenine nekje drugje.
Drugo je vino. Na Montmartru, čudovitem umetniškem hribčku sredi Pariza, smo bili priča pravi mali gostinski katastrofi. To, da v lepem lokalu s privlačnim francoskim imenom strežejo Kitajci (morda tudi prebivalci katere druge vzhodne dežele), me popolnoma nič ne moti. Da ne strežejo pri mizah in da si moraš pijačo naročiti pri šanku, sem tudi še nekako prebolel. Da pa mi za 2,5 decilitrsko (mini) buteljko zaračunajo astronomsko ceno in mi poleg nje pod nos pomolijo še dva plastična kozarca, primerna le za kavo iz avtomata, tega pa nisem prenesel. Alije bilo vino dobro ali ne, sploh ni pomembno.
Drugače pa boste pili in jedli precej dobro, tako v restavracijah kot na ulici. Zanimivi so predvsem kontrasti: pico pripravljajo priseljenci iz daljnih vzhodnih dežel, predstavniki črne celine pa so zadolženi za pripravo palačink. Če boste imeli priložnost, si seveda privoščite kakšno specialiteto,

m
TJk
>T'

“ad v



Kt
'	:,c

f
'v

Jv.-' ‘"
'•'•'A*
so ga nasprotniki obglavili. Kjer je svetnikova glava padla na tla, so postavili cerkev in kasneje katedralo po zgledu Chartresa, v kateri so pokopali večino francoskih kraljev. Okrožje St. Denis je danes poznano tudi po stadionu, ki so ga zgradili za svetovno prvenstvo v nogometu leta 1998 (se še spomnite leta 2000, ko je Slovenija na tem stadionu proti svetovnim prvakom z goloma Udoviča in Milinoviča po desetih minutah vodila z 2:0 in na koncu vendarle klonila?). Toda Denis ni glavni zavetnik Pariza, ta čast pripada Genovefi (Genevieve), ki naj bi z molitvijo odvrnila Atilo, da je svoje konjenike usmeril proti Orleansu. Vmes je Pariz že obvladalo germansko pleme Frankov. Ne vem, če je sv. Genovefa zaslužna, daje Parizu vihra
druge svetovne vojne prizanesla in je osvoboditev leta 1944 dočakal skorajda nepoškodovan. Zanimivo pa je, da zavetnica Pariza v mestu praktično nima svoje cerkve, saj jo je revolucionarna oblast leta 1791, tik pred posvetitvijo, uporabila njej namenjeno mogočno cerkev v posvetne namene (danes Pantheon).
Kakorkoli, Pariz se danes razprostira na stotih kvadratnih kilometrih in je ob popisu prebivalstva leta 2006 z vsemi sateliti štel dobrih deset milijonov prebivalcev, medtem ko v ožjem središču prebiva dva milijona ljudi. Milijoni turistov se jim pridružijo predvsem v trikotniku, ki ga oklepajo Eifflov stolp, Notredamska katedrala in Montmartre.
Martin Pelicon
d.o .o.
Pot v Zapuže 12, Ajdovščina
Tel.: (05) 36 80-210, fax: 36 80-211, GSM: 041 611-071
1
MITSUBISHI ELECTRIC
t- I V/,	«- I I J
Novo! A


FD SERIJE
-	NAJTISJE DELOVANJE
-	NAJBOLJŠI IZKORISTEK TRENUTNO NA TRŽIŠČU (COF 5,25, EER 5,15)
Panasonae
TOPLOTNE ČRPALKE,
v vseh možnih izvedbah, po vaših potrebah in željah.
Montaža in obnova toplotnih črpalk.
SERVIS IN MONTAŽA
HLADILNIH NAPRAV; HLADILNE KOMORE, ZAMRZOVALNE SKRINJE, HLADILNIKI,?!
Zaupajte;

14
mladi
MDPM - živahno!
jmreč pripravili predstavitev Evropske prostovoljne službe in likovno delavnico, na kateri so
so nar
ustvarjali dela na zanimivo temo.
T /prostorih Hiše mladih v V Ajdovščini je MDPM v petek, 6. novembra, pripravil zanimiv spoznavni večer EVS (Evropske prostovoljne službe) skupaj z Zando Brikmane, prostovoljko iz Latvije. 21 - letna Zanda opravlja delo evropske prostovoljke (program financira Evropska komisija, koordinira pa nacionalna agencija Movit NA Mladina) in v projektu "Prosti čas otrok in mladih v Ajdovščini" poskuša mlade pritegniti k čimbolj dejavnemu, ustvarjalnemu in zdravemu preživljanju prostega časa.
Cilje in pomen programa je na prireditvi predstavila predsednica društva Barbara Tomšič, Zanda pa je predstavila svojo državo, na način primerjave s Slovčnijo.
Poleg izčrpnih podatkov o sami državi in njenih zanimivosti so obisko-
valci Latvijo spoznali tudi skozi tradicionalno glasbo, jezik in kulinariko,
na temo 'Kaj dela mama, ko ne dela', MDPM Ajdovščina organiziralo brezplačno likovno delavnico, ki stajo vodili Nadja Kodele in Zanda Brikmane. Otroci so z likovnimi deli ponazorili videnje svojih mam, ki se v prostem času ukvarjajo z različnimi stvarmi.
Nastala so čudovita dela, ki so jih nato poslali na MDPM v Slovenske Konjice, kjer bodo na ogled ob prireditvi 'Družine se predstavijo' (20. novembra).
Zveza družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije in Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice (to sta tudi nosilki likovnega natečaja) sta prireditev zasnovali z namenom vzpodbujanja umetniškega ustvar-
za katero je simpatična Latvijčanka poskrbela na izviren in zabaven način.
Naslednjega dne pa je na povabilo k sodelovanju v natečaju likovnih del
TAanes je tempo življenja hiter in J--/zelo potrošniški, posledično pa se pojavlja veliko težav z ohranjanjem ravnovesja okolje - človek.
Srečujemo se z različnimi problematikami kot npr. onesnaženost vode, tal, zraka, vpliv pesticidov, raba energije, velike količine odpadkov, itd. Da pa bi lahko vpliv človeka na okolje zmanjšali, je potrebno ljudi seznanjati s problematiko in posledicami njihovega ravnanja, tako na posameznikovi ravni kot tudi na višji (skupnostni) ravni. Spodbujajmo k pametnejšemu ravnanju z okoljem. Pridružite se nam in skupaj bomo dvigovali zavest ljudi.
mene in tebe, in vseh kateri so ti blizu in daleč.
AKTUALNO!
31. oktober je bil DAN VARČEVANJA. To ni bil edini dan, ko naj bi varčevali in ne le dan, ko se spomnimo denarnega varčevanja, ampak bi ob tem dnevu radi poudarili (velja za celo leto seveda), da so naši naravni viri omejeni in na to prepogosto pozabljamo. Opominja nas, da je varčna raba energije, vode in raznih sredstev ključnega pomena za dobro gospodarjenje z okoljem.
Zato bi vam radi podali le nekaj napotkov kako se obnašati varčno:
Vikend v Ajdov
janja v družinah, zato so se na ajdovskem MDPM - ju z veseljem pridružili pri uresničevanju takšne pobude.
Polona Krušeč, MDPM
Pametnejše ravnanje z okoljem
Smo manjša skupina okoljevarstvenikov, ki se zavzema za dvig ekološke zavesti ljudi, tako mlajših kot tudi starejših. Da pa bi lahko svoje ideje udejanjali bolj kvalitetno, želimo medse povabiti vse tiste, ki bi radi pripomogli k boljšemu odnosu okolje - človek. Že mi sami z vsakdanjimi dejanji vplivamo na okolje, da pa bi te vplive mogli zmanjšati, je pomembna naša ekološka osveščenost.
scini
Mladi pozor! Čas oddaje projekta za nagradni natečaj Mladif turizem - Vikend v Ajdovščini se počasi izteka. Zadnji rok zc dajo je petek, 20. november.
•	Ogrevajte stanovanje na primerno temperaturo (sobno). Primer: Pozimi ni potrebno, da smo v stanovanju v kratkih rokavih!
•	Omejimo uporabo detergentov, oziroma uporabljajmo naravne izdelke.
•	Racionalna raba prevoznih sredstev. .. nič hudega če gremo kdaj s kolesom ali peš, če se peljemo v polnem avtomobilu s sodelavci, prijatelji ...
•	Nakup varčnih aparatov, naprav (poglejmo vse njihove karakteristike).
•	Izpostavili bi uporabo varčnih žarnic (nizka poraba toka ob višjem svetlobnem izkoristku, daljša doba dotrajanosti, manjša toplotna izguba) in predvsem, da naj gorijo le potrebne luči (ugasnimo luč, če je ne potrebujemo!).
•	Odlagajmo odpadke ločeno.
•	Racionalna raba pitne vode.
•	Dolgoročno: ekogradnje, uporaba obnovljivih virov energije za ogrevanje ...
Vsakdo lahko varčuje, in to vsak trenutek, le pomisliti je treba na to in si vzeti nekaj časa, privarčevali boste vi, ljudje okoli vas in naš svet.
Skupina za okolje: okolje@msa.si
radivo za nagradni natečaj VjTvikend v Ajdovščini' dobite na naši spletni strani
www.hic-hisamladih.si, kjer boste pod rubriko NOVICE dobili povezavo z vsemi potrebnimi obrazložitvami.
Izhodišče natečaja je zgodba dveh mladih turistov iz Evropske unije, ki sta prispela v Ajdovščino, se nastanila v Mladinskemu hotelu in želita pri nas preživet lep in zanimiv vikend.
Prispevek mora vsebovati celovito aktivno turistično ponudbo na območju občine Ajdovščina, od jutra do večera. Kdor sodeluje na natečaju, si lahko sam izbere letni čas, v katerem sta turista pri nas, lahko poljubno izbira športne aktivnosti, prireditve, lahko doda fotografijo ali zemljevid, skratka, dajte domišljiji prosto pot.
Podajte svojo vizijo, kaj naj Ajdovščina ponudi, predvsem mladim turistom, ki nas obiščejo.
Vaše projekte, v obliki prostega spisa ali eseja, lahko oddate v pisni ali elektronski obliki. V pisni obliki jih pošljite na naslov Zavod za šport Ajdovščina, Cesta 5. maja 14/a, 5270 Ajdovščina s pripisom »Mladinski center - nagradni natečaj«, v elektronski obliki pa na elektronski naslov: mcnagradninatecaj@gmail.com.
Strokovna, petčlanska komisija bo izbrala tri najboljše prispevke in jih nagradila!
1.	nagrada - 100 eur + darilni paket
2.	nagrada - 50 eur + darilni
paket
paket	- 30	+ d
Prispevke sprejemamo do vr
petka, 20. novembra 2009 ’ V1Clj
Razglasitev in podelitev n govalnim projektom naeraH81^ čaja bo na dan 25. novemK nega ko bo na SŠ Veno Pil0n ^ °b 1 potekala okrogla miza Ml h
rižem. Organizatorja sta rj!
center Hiša mladih v soh ,	‘
Mladinskim svetom AjdoS-pino za turizem.
Namen in cilj, okrogle mVLt pregled obstoječega stani®, vite v bodočega mladinski’ f Palah; pregled statist^f ^ o turizmu v Ajdovščine P°d s turistično aktivnostjo Pnm( čin; evalvacija ankete o”56'111-’1 smo jo izvajali med srednje^ z.tivne m negativne lastnosti / v Ajdovščini; diskusija 0 ^ ^ razvoja; vključitev društe m°Ž turizem; turizem in „ V V a zaposlitev mladih v turizOSP°d£ evropskih sredstev, idr	mU; Č
Na okrogli mizi bodo menjevali predstavniki mnei organizacij: Mladinski o mladih Ajdovščina, Zav ®ntei Ajdovščina, Občina °A.,Za Mladinski svet Ajdov" — 01 Ajdovščina, predstavniki StClna’
gospodarstva in predstavon^1^ Vabljeni vsi, ki vas tematik d zanima!	a t1
NAGRADNI NATEČAJ
MLADI IN TURIZEM
□KROGLA MIZA
VZLJZAP iKŽZKm-KC, j
Lokavec 130 F, 5270 Ajdovščina radovan.velikonja@velrad.si
G s m
°51 683
-GRADBENIŠTVO, VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH G» A -IZVAJANJE NADZORA	^HADF
-STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO -ODSTRANJEVANJE CEMENTNO AZBESTNIH OBLOG (
šolska

Zastor nad lokavskimi kulturnimi dnevi
|| Zaključek lokavskih kulturnih dni je bil v sredo, 28. oktobra, v lokavski cerkvi sv. Lovrenca. Ta glasbeni večer je rezultat sodelovanja med dvema zboroma. Nastopila sta Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in mladinski pevski zbor s Češke. Zbora sta zapela več sakralnih pesmi.
|
I	*	'M?	I
It P	v.	1 ip
• r_•V;£|	2'	*
- — at'
gM«	’

'K Ta koncertnem listu sta bila pred-1N stavljena oba zbora:
Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja Ajdovščina spada med
najboljše osnovnošolske zbore v Sloveniji. Pevci so stari od 11 do 15 let. V 35 letih, kar prepevajo pod vodstvom Marinke Šuštar, so gostovali v
mnogih evropskih državah in izdali več zgoščenk. Na tekmovanjih so posegali po najvišjih mestih in posebnih nagradah. Prepevali so pred predsedniki naše države, v otroški operi Trije muzikantje, v filmu Razseljena oseba, sodelovali so z orkestrom Slovenske filharmonije, trikrat nastopili v Cankarjevem domu, peli v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije, po radiu in televiziji ter na stotine različnih prireditvah. Več slovenskih skladateljev je zboru posvetilo svoje skladbe. Iz zbora, v katerem je v petintridesetih letih prepevalo 510 otrok, so izšli mnogi pevci in pevke, ki danes pojejo v odraslih zborih, pevci solisti in zborovodkinje.
Detsky sbor Camella prihaja iz mesta Novy Bor, ki leži na severozahodu Češke republike, kjer je doma steklarska industrija. Zbor je bil ustanovljen leta 1993 na glasbeni šoli. Pevsko združenje Camella, v
v
i'
h
f.
$
Primož Suhodolčan v Dobravljah
Jesenski cas je ravno pravšnji za spodbujanje branja in ena od oblik spodbude je gotovo srečanje s pisatelji, ki s svojim nastopom odpirajo učencem nove dimenzije v svetu knjig.
'V Zčetrtek, 5.11.2009, smo na naši V šoli gostili slovenskega mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana. Že od začetka šolskega leta smo se na literarno srečanje pripravljali z branjem njegovih knjig. Izdelali smo lično sceno z Ranto (junakom iz knjige Košarkar naj bo!). Na prizorišče dogajanja pa se je pisatelj pripeljal kar na kolesu (po knjigi Kolesar naj bo!). Kratka predstavitev pisatelja, branje odlomkov iz njegovih knjig, scensko ozadje z Ranto in prijetno vzdušje med 300 učenci in učitelji je botrovalo dejstvu, da se je po zaključku literarnega obiska iz šolske knjižnice izposodilo čisto vse njegove knjige. Kakšen pa je bil njegov nastop? Preberite vtise enega izmed učiteljev in nekaterih učencev.
Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko
Primož Suhodolčan
(obisk pisatelja ali/in poklon originalnosti kot pojavu)
Zunaj sonce, mi pa v šoli?
KATASTROFA! No in mojster iz katastrofe naredi pravljico, v kateri je, pod prisego, vse resnično, in vse ni nič drugega kot gola resnica in resnica in pika!
Mi o knjigi, on vse o vsem, razen o knjigi.
In sledi napovednik naravnih danosti: Pisatelj se opiše:
-	št. čevljev = 45 (ni skromen),
-	višina 1 m 86 cm, kar pa je tudi mera za dolžino njegovega jezika. Z jezikom ima probleme.
Seveda, večina dobrih pripovedovalcev pripoveduje slikovito, on pa slika, a kaj ko je v glavi prepočasen, toda izjemno zanesljiv enojedrni procesor 386, 100 mHZ, ki mora obvladati
tako nabrit jezik. Potreboval bi vsaj novejši pentium, če že ne dvojedrnika - cor 2 duo.No, pa smo ga imeli, tega Suhadolčana! O njem smo izvedeli in vedeli domala skoraj vse!
Bere. Bere vse. Globoko plehko, čustveno mlačno, suhoparno napeto, kreativno zdolgočaseno, zanimivo puščobno, zmerno zabeljeno, močno pikantno literaturo. Bere vse, od tv sporeda, do napisov na embalaži, pa vse od telefonskih imenikov in reklam, do stripov in kuharskih receptov, bere celo knjige! Literarni maček, ki mu ni para - in on danes napove: »NIC O KNJIGI!« Lepo vas prosim ...
Zboli, če ne bere. Knjiga kot zdravilo?
Da, knjiga kot zdravilo. Globoko terapevtska kreacija človeštva. Ampak to, daje knjiga tudi zdravilo, tega modreci v dosedanje analize v zbornik visokih misli o knjigi še niso vnesli.
In potem je sledilo vse, kaj o knjigi menijo velikani literature - tisti, ki imajo baje edini pravi odnos do knjige! In so začele padati modro modri-janske, globoke in pretresljive:
»Knjiga je orožje - vzemi jo v roko!« pravi eden od njih. (Pa požugajte sosedu z zadnjo knjigo v roki in knjižničarki recite, da ste ob vse strelivo! Orožje pa tako!)
Prijateljstvo s knjigo (Ga ne podpiše ...).
Ljubezen do knjige (Ali ni to greh do nasprotnega spola?).
Ljubezen s knjigo (Ali ni to še ena od mnogih stranpoti sodobne civilizacije?).
Ljubezen do knjige na prvi pogled (Ko jo uzreš, pa ne knjižničarke, na knjižni polici in se ti zašibijo kolena?!).
Knjiga kot poživilo (Tudi to smo do-
15
katerem poje 150 pevcev ima tri zbo-	- Oberštajeriš. Nastopili so Martina
re: otroškega, mladinskega in meša-	Stopar, Tina Bolko, Urška Lokar,
nega. Vodi jih Jiri Strobl. Vsi zbori	Anej Babič, Eva Bras in Stane Lokar,
so zelo uspešni, nagrajeni na tekmo-	Pritrkovalci so stari od 10 do 13 let in
vanjih doma in v tujini. Obiskali so	pritrkujejo že četrto leto. Pritrkovalci
že Avstrijo, Španijo, Italijo, Belgijo,	so zelo uspešni, saj so na tekmovanjih
Grčijo, Francijo, Sardinijo, Švedsko,	dosegli že mnogo dobrih uvrstitev. Na
Portugalsko, Irsko, Poljsko, Dansko,	zadnjem tekmovanju v okviru priredi-
Nizozemsko in tretjič so v Sloveniji,	tve Ajdovščina v maju so mladi tek-
Združenje je tudi organizator medna-	movalci dosegli drugo mesto. Vodita
rodnega zborovskega festivala Crystal	jih Nada Blažko in Elizabeta Babič.
Chor, na katerem je tekmovalo že več Pregovor, da pesem povezuje ljudi, slovenskih odraslih zborov.	se je izkazal tudi na tem koncertu, saj
Koncert so popestrili mladi lokavski se ga je udeležilo mnogo ljubiteljev pritrkovalci s skladbo na pet zvonov petja.
- Finfer ter skladbo na tri zvonove	Mara Obed
živeli.) ?	'
Knjiga, h kateri se vračaš (in vračaš, in vračaš, vračaš, in vračaš - vračanje, ki meji na odnos, ki ga imamo npr. do HLADILNIKA ...).
In zadnja cvetka v nizu cvetočih misli: »Knjiga je stopnja na razvoju naše vrste iz opice v človeka.« (In tako se zgodi, da v knjižnico vstopiš kot opica in izstopiš kot človek.)
Tisoč in en način, kako komu reči »Ljubim te!« v sto in enem jeziku z ustreznimi dodatki.
Nemško, rusko, kitajsko, špansko, poljsko, angleško, afriško in celo SLOVENSKO varianto smo slišali na suhadolski način. Verjemite mi, da deluje! Ne bo se ravno zaljubil/a v vas, a vsaj smeha bo obilo.
Pisatelji - vsako leto jih poslušam. Kot po pravilu v mladosti slehernega pisatelja nastane globok konflikt v smislu iskanja uspešne kariere: kaj bom počel, če pa za nič nisem? Nič nisem znal, za nič nisem bil posebno dober. In če sem tako hudo zanič, bom pa pisal.
Postal bom pisatelj (nekaj najlažjega pod soncem). In otroci vedno sočutno posrkajo vase to prigarano in podedovano lahkotnost v odločitvi za poklic izbran kot zadnja, ponavljam, zadnja rešilna bilka, ki jo je usoda po golem slučaju naplavila mimo.
»Kuhar ne boš!!!« so mu dejali! In je podal elemente, ki so mu preprečili kuharsko kariero. Tu so izhodiščne sestavine: ekonom lonec s špinačo, stripi in WC, končni produkt pa je bila navidezno počena zadnjica in zeleno popleskana kuhinja.
Vsi uspešni otroški pisatelji so bili neko'č aktivni, a ne preveč uspešni športniki. Menda so se kar zmenili za vzorec. No, ne vsi, večina pa zagotovo. In vedno je rezervna klop odigrala odločilno vlogo. Pospešila je odločitev in postala inspiracija za kakšno dobro knjigo.
Tudi v individualnih športih je pogorel. »Kolesar ne boš!!!« so mu dejali!- če obvisiš s kolesom na drevesu. Ampak Primož s športom še ni opravil. Šport, ki ga sedaj prakticira, imenuje 'napad na hladilnik' (stalni treningi so obvezni).
Kako razbiješ nos in glavo na čim
bolj izviren način?
Če nisi rojen Suhodolčan, nimaš šans pri inovativnosti poškodb. Tvoj razbiti nos postane povprečna poškodba, daleč od nove štorije za nov roman, za nov štos.
Nauk: otroci, poškodujte se z občutkom, poškodujte se tako, da bo iz poškodbe nastala nova zgodba, nova drama, nova uspešnica in še kaj ...
Bi lahko uvedli avtorske pravice na dramatičnost in originalnost poškodb? Ne mešajte v ta zos zavarovalniških premij, tuje poškodba mišljena kot vir novega navdiha, ideje, nove kreacije!
Pozoren opazovalec je lahko opazil, da število poškodb ni vplivalo na dober izgled, zdravje in ostale vitalne funkcije serijskega samopoškodo-vanca. Torej, vedeti je treba tudi za mero in način, ki ne pušča posledic in vzpodbuja kreativnost.
Trenutno razbijanje nosu in poškodbe glave niso več v modi, zato pa je npr. v savni opečena zadnjica ravno tako vir novih dovtipov in šal.
In že smo ob predaji poslovilnega šopka. Doživimo prvo čestitko v iztekajočem se letu za SREČNO 2010. Spet smo prvi!
Primož,, HVALA za voščilo in OPROSTI, zaman si se trudil, na naši šoli bomo ŠE BRALI!
Peter Valič
Utrinki otrok:
Suhodolčanovo glavo so kar nekajkrat šivali. Nekega dne je hodil po pločniku, gledal na mobitel in naenkrat se je z glavo zabil v znak STOP.
Enkrat je bil tako zaljubljen in je skakal za punco in se zabil v drevo, ki ga niti slučajno ni opazil. Rekel je, da večina pravi, da ljubezen vedno boli pri srcu, njega pa je vedno bolela glava.
Na začetku se je pripeljal s kolesom. Bilo je zelo zabavno. Ampak šele, ko je prišel na oder, seje spomnil na varnostno čelado, a še ta je bila premajhna.
Pravi, da govori samo resnico. In je povedal resnico o znanju in učenju.
Več se učiš, več si zapomniš, a tudi več pozabiš - manj znaš.
Manj se učiš, manj si zapomniš, a tudi manj pozabiš - več znaš.
Ajda Hain
*	šport
David je svetovni prvak!
Col 1 novembra - Colčan David Koren se je iz Nemčije vrnil kot novopečeni svetovni prvak amater-skeaa prvenstva v fitnesu in bod/buildingu, v kategoriji performance do 35 let! Domači, sorodniki in prijatelji so mu pripravili sprejem in mu tako povedali, da so ponosni nanj ter da lahko njihovo podporo pričakuje tudi v prihodnje.
T^\avid Korenje absolvent Fakultete _L/za šport Univerze v Ljubljani in se že tretje leto aktivno ukvarja s fitnesom. Na začetku je treniral za lastno veselje in ob tem skušal dobiti tudi praktično znanje. Teorijo je spoznal že v okviru predavanj na fakulteti. Kmalu je začel tudi z delom v fitnesu in strankam pomagal tako z nasveti o pravilni uporabi fitnes naprav kot tudi o zdravem načinu življenja, pravilni prehrani, hkrati pa jih je tudi spodbu-
jal in motiviral, kar je pri tej športni disciplini izjemnega pomena.
David je ves čas izpopolnjeval svoje znanje o treningih, prehrani, prehranskih dodatkih in težil k vedno boljši osebni formi, maja letos pa se je odločil, da se preizkusi tudi na enem od tekmovanj. Spoznal je trenerja Mitjo Humarja in skupaj sta sestavila vadbeni in prehranski načrt.
Njegovi treningi so potekali dvakrat dnevno, ob tem pa se je moral držati še stroge diete.
David pove, da začetki sploh niso enostavni. Obdobje privajanja na nov način življenja je lahko tudi tako naporno in težko, da bi včasih najraje obupal, a se David, tudi ob podpori domačih in prijateljev, ni dal. Prav ti ga pri izpolnjevanju vseh nalog za dosego vrhunske forme izjemno pohvalijo!
Poudariti je potrebno, da se David s
to panogo resneje ukvarja šele tri leta, kar na tem področju ni veliko; ponavadi vrhunska priprava terja večji časovni razpon, David pa je tu postavil nov mejnik.
Ko sta s trenerjem spoznala, kako mu skokovito pripravljenost raste, sta sklenila, da mladi Colčan svojo formo preizkusi tudi na svetovnem prvenstvu federacije IBFA v Rimu, 18. oktobra letos. Tuje tekmoval v visoki fitnes kategoriji in dosegel 4. mesto!
Zaradi dobrega rezultata je svoje treninge nadaljeval in se 31. oktobra v Lebachu v Nemčiji pomeril s tekmeci še na svetovnem prvenstvu federacije WFF v kategoriji performance do 35 let. Konkurenca je bila huda, a sta Davidova forma in nastop pometla z vsemi; postal je svetovni prvak v amaterskem fitnesu in bodybuildingu!
Polona Krušeč, Janja Koren
Krst dvosteznega balinišča
Športno kulturno društbvo Tabor Dolga Poljana pripravlja za soboto, 14. novembra, ob 8.50 uradno odprtje prenovljenega balinišča v športnem parku Martinše. Po temeljiti prenovi je prejšnje enostezno balinišče postalo dvostezno. Po krajši slovesnosti ga bodo preizkusile trojke iz kar dvanajstih klubov. No, nekatere ekipe ne bodo ostale v Dolgi Poljani, odvisno od žreba, saj bosta dve od štirih skupin igrali na pokritem balinišču v Palah.
"V Ta turnir so se prijavile na- ekipa, Gamsi Budanje, Burja Lozice, 1 i slednje ekipe:	Tabor Dolga Hubelj Ajdovščina, Cesta, Škavnica
Poljana, Nanos Podnanos, Planina, Gradišče pri Vipavi, Ilirija Ljubljana Podskala Vipava - ženska in moška in Katarina Novokračine. Finalni na-
stopi naj bi bili v Dolgi Poljani, seveda, če bo vreme to dopuščalo, sicer bo finale v Palah. Razglasitev rezultatov (predvidoma med 16.00 in 16.30), podelitev pokalov in družabno srečanje pa bo v vsakem primeru 'doma1, v Dolgi Poljani, pa četudi bo potrebno odpreti dežnik ali obleči debelejšo jakno. Navijači so zaželeni, pa naj navijajo za svoje ali naše! Pa še martinovo je in kakšen kozarček se pritiče, pa ne preveč - to pa ne zaradi 'škrtosti' - ampak zaradi vas in nas, če vozite!
Emil Milan Fras, predsednik ŠKD

ELKrTraC1'

dobava montaža servi
m*' veimi m
VISE. - D®anvii:oi).s.
tel. 051-414-16
Jagoda in Jurij 4.
na svetu!
Maribor, 7. novembra - Prva sobota v novembru je v plesneiT svetu predstavljala zelo pomemben dan - dan svetovrieqa prvenstva v latinskoameriških plesih, ki je polni dvorani v LjuJs^gni vrtu in ljubiteljem te športno - umetniške discipline pr©!^ ma|||, ekranov ponudilo pravo poslastico najboljših članskih plesalce* s celega sveta.
TV 4”aribor - mesto ob Dravi, je bilo -Lvlprizorišče letošnjega SP v latinskoameriških plesih, ki je gostil skoraj 100 najboljših plesnih parov sveta iz 51. držav, kar je največ v 50 - letni zgodovini SP v športnih plesih!
Našo državo sta na tekmovanju
sta osvojila 15. mesto, naša t'
Jurij pa z izjemnim plesom odf° 1 nehvaležno 4. mesto.
Po nastopu sta povedala da st vse od sebe in da v taki form - - 3 * bila. Dodata še, da je bilo v D
prvenstvo vloženega iy,'„__ e °
f . j .	Aiemno >
ko truda in treningov in da
veselila tudi zato, ker je	St
domačih tleh, kar je sicer prec5 ^
imaš veliko domače vzpodbud*1081 slabost, saj je pritisk 'domač ^ 3 na' mnogo večji.
Gledalci v dvorani in pred TV so bili nad videnim lahko ur,r -navdušeni, sploh nad izjemno pred vo nasrh dveh plesalcev ~JUrifpg iz Ajdovščine, tudi Jagodine n P segajo v našo dolino.
Dogodka seje udeležil tucT - navijaški avtobus iz Ajdovščine je glasno m družno navijal " kal, ko sta slovenska državni1 V' letala po parketu. Po/„„a ^
Zmaga ostala doma
Ajdovščina, 24. oktobra - Društvo invalidov Ajdovščin je bilo gostitelj balinarskega turnirja, na katerem so sorodna primorska društva.
~ViPat
s°delovc^
'VTa pokritem štiristeznem balini-_L i šču v Palah je svoje balinarske spretnosti dokazovalo pet moških in pet ženskih ekip. Domači balinarji niso bili, vsaj v tekmovalnem smislu.
dobri gostitelji, saj gostom niso W
prepustiti pokala za zmaSo m d
obdržali v svojih vitrinah, žen Č° 1 sedba je osvojila tretje mesto Ska ^
zvonovi
17
Zakonci jubilanti -
župnija Ajdovščina
Vsako leto na nedeljo v začetku novembra v cerkvi na Slovenskem obhajamo zahvalno nedeljo. To je praznik hvaležnosti in zahvaljevanja Bogu, ne le za materialne dobrine, za letino in pridelke, ampak tudi za druge darove. Poseben dar je tudi dar življenja v zakramentu cerkveno sklenjenega svetega zakona.
MLINOTEST
X /'župniji sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini V smo se na dan s slovesno sveto mašo še posebej Bogu zahvalili jubilanti, ki smo obhajali okrogle obletnice zakona. V nagovoru med pridigo nam je duhovni pomočnik gospod Stanko Fajdiga osvetlil cerkveno sklenjeni zakon kot zakrament iz katerega zakonca črpata moč. Začetna zaljubljenost, skozi razne preizkušnje zraste v trajno ljubezen le v primeru, če sta zakonca vedno znova drug drugega pripravljena sprejemati takšnega kakršen je, če sta pripra-
Teden Karitas
Od 23. do 29. novembra poteka na Slovenskem teden Karitas z geslom Kruh za življenje. Škofijska karitas je v ta namen pripravila pestro dogajanje, ki bo še po-
povezovalec Jože Bartolj. Umetnike in njihova dela bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Izkupiček prodanih del bo namenjen otrokom, katerih starši so izgubili zaposlitev.
Po vseh večjih centrih karitas v škofiji bo 26. novembra dan odprtih vrat. V ajdovskem Karitasu bo predstavitev programov in dejavnosti od 10.00 do 11.00 in od 15.00 do 19.00.
V dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini 28. novembra bo ob 18.00 dobrodelni koncert, ki ga bodo oblikovali Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina, Vipavski tamburaši - otroška skupina, Dekliški pevski zbor župnije Kamnje in band ReContra. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni programoma učne pomoči Popoldan na Cesti in Popoldan na Slapu. Uro pred koncertom bo v avli dvorane še razstava izdelkov otrok, ki obiskujejo te programe. Naslednjega dne bo po vseh župnijah nabirka za Karitas, kije namenjena pomoči družinam in posameznikom v stiski.
ji
sebno bogato v vipavski dekaniji.
'T'ako bo 21. novembra ob 20.00 na dvorcu _L Zemono odprtje prodajne razstave likovnih del, ki so nastala v 15. likovni koloniji Umetniki za karitas v avgustu 2009 na Sinjem vrhu. Slavnostni govornik bo škof Metod Pirih, program pa bodo obogatili pesnik Janez Medvešek, glasbena skupina Pesem tisočerih zvonov in
vljena .vedno znova drug drugemu odpuščati in si zlasti v starosti nesebično pomagati ter drug v drugemu videti odsev božje ljubezni. Med sproščenim in prijetnim druženjem po maši, ob dobrotah, ki so nam jih pfipravile sodelavke župnijske karitas, ob glasu harmonike izpod prstov Damijana, smo si zaželeli, da bi se na takih slovesnostih še velikokrat srečevali. Hvaležni smo Bogu in vsem, ki so nam to slovesnost omogočili.
Niko Ličen
UGODNO - kot še nikoli.
Samo še nekaj novih vozil VW iz zaloge po cenah, ki še nikdar niso bile tako nizke.
Popusti do 11.205,00 €
Oglasite se v salonu vozil podjetja AVTO BATIČ, edinem pooblaščenem trgovcu z vozili Volksvvagen v Vipavski dolini in Novi Gorici z okolico.
a
4 i

Zavarovanje kredita v primeru izgube zaposlitve ali nezgode od 2,19 € na mesec
AVTO BATIČ d.o.o. Tel.: 05/366 13 69 Goriška cesta 41 fax: 05/365 93 18
j 5aTO> 5270 Ajdovščina
® A ™ e'P°ita:
Varnost, kakovost, dovršenost in ugled vse to najdete pri nas.
Avto Batič iz Ajdovščine s 37 letno tradicijo.
"iST avto.batic@porsche.si
• •
resnici so Še boljše
Testenine Divita so narejene iz izbranih sestavin po receptu, ki združuje le najboljše za pripravo hitrega, okusnega in zdravega obroka. V Mlinotestu že več kot 200 let zaupamo naravi in prisegamo samo na naravno pridelane sestavine. Testo in nadev svežih kapeletov Divita sta pripravljena tako, da se okusi med seboj dopolnjujejo in obljubljajo maksimalen užitek ob vsakem grižljaju, tudi brez vsake omake.
nj»'Milom
Tesre.Ni n e
7 (^1 j h ’L ’h


7»
\ii/>i'7i'li
zelenjavo
<
iUJ
s Mimi
A>\

•3 ml
10
10 mini
DIVITA. PRVOVRSTNE TESTENINE IZ MLINOTESTA
18
razno
Službe so, tudi v krizi
To dokazuje že 7. v vrsti uspešnih zaposlitvenih sejmov, ki ga konec novembra pripravljajo v Ljubljani. Primorskih podjetij je letos nekoliko manj kot druga leta, vseeno pa velja izkoristiti vsako dobro priložnost za službo. Prednost zaposlitvenega sejma je v tem, da iskalec pride direktno na zaposlitveni intervju, brez nadležnega pisanja prošenj. In kar je najpomembnejše - vstop je brezplačen.
B
MojeDelo.con-
Izberi prihodnost
A Tse, kar morate narediti je, da se V na sejem predhodno primerno pripravite, se pozanimate katera, podjetja iščejo kadre vašega ali sorodnega
poklicnega profila, pravočasno pridete na sejem, izberete stojnice, kjer so za vas zanimivi delodajalci in pristopite do osebja ob njih. Na sejmu ne boste
<£H3E)0
S	^7 LtaPDKlcDD
sami, temveč obdani s številnimi drugimi iskalci, zato je zelo pomembno, da se želenemu delodajalcu predstavite kar se da jedrnato in usmerjeno v sklopu omejenega časa, ki ga imate na voljo.
Cilj soočenja kandidatov in delodajalcev na sejmu je v tem, da obe strani pridobita kar največ koristi v najkrajšem možnem času. Karierni sejem KARIERA 09 bo potekal v sredo 25., in četrtek 26. novembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Poleg delodajalcev se bodo na sejmu predstavili tudi izobraževalci iz tujine, ki bodo predstavili možnosti nadaljnjega izobraževanja. Vrhunec sejma pa predstavljajo predavanja 'Veličastne kariere', kjer bodo svoje uspešne kariere predstavili znani slovenski podjetniki. Vse ostale
www.kariernisejem.com.
Arheologi no grajskem vrtu
Občina Ajdovščina bo za prenovo grajskega vrta in ureditev stol pa s cinami kandidirala na razpisu ministrstva za kulturo, lc]e*nc zasnovo so občinski svetniki že sprejeli, za vso potrebno doku mentacijo za razpis pa so potreba tudi predhodna arheološke izkopavanja.
/^lasa ni veliko, če naj občina ujame zadnji vlak na razpisu.
Zato so arheologi že na delu in kopljejo po vrtu. Pa so doslej 'žličkarji', kot jih nekoliko zasmehljivo imenujejo nekateri, že kaj našli? »Kloako ob stolpu, sicer pa je precej prazno, v glavnem naplavine,« odkimavajo.
V zaščitnem znaku Ajdovščine, stolpu s cinami, ki so ga menda nadvišali v srednjem veku, naj bi v več etažah predstavili zgodovino ajdovske industrije in drugo zapuščino večtisoč-
letnega življenja ob HublJU	,
bi bila razgledna ploščad, pr bi našel tudi turistično inf,-. °stor nj center. Na grajskem vrtu j.rrnaci) h prizoriščni prostor z odrom spremljevalno infrastrukturo , prireditve vseh vrst, ki si	“j
ko ogledalo 1600 (sedeči^ ghle^
Naložba je ocenjena na i § evrov, ob ugodnem iZ2ldu bi bila zadeva končana še ^ cm prihodnjega leta.

Lesnina Nova Gorica, Rožna Dolina in Kromberk (poleg Mercatorja).
Delovni čas: pon.- pet. 800 - 2000, sobota 9 0 - 2000
ISOKAMffan
križanka/ koledar
Nagrajenci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, flaškon vina:
Vladimir Jejčič; Bevkova 4, Ajdovščina
2.	nagrada, flaškon vina:
Barbara Komic; Vogrsko 64 E, Volčja Draga
3.	nagrada, flaškon vina:
Nada Mrmolja; Batuje 6, Selo
Rešitve križank pošljite do 9. 12 2009 na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Med izžrebance bomo izžrebali tri flaškone vina iz vipavske kleti
VIPAVA
koledar prireditev
do 27. NOVEMBRA 2009
PRIREDITVE:
^Eglek, 13. novemhpr
*	Ajdovščina - Hiša mladih Ajdovščina, prostori MSA, 16.00 - Regionalni dogodek v okviru projekta Aktivni, reaktivni, kreativni. Potekal bo v obliki delavnic, na katerih bodo mladi razpravljali o aktualnih temah.
Vipava - Vinoteka Vipava, 19.00 - Vinski večer - Spoznajmo vinske sorte: malvazija in barbera. Večer bo oblikovala Tamara kusjan, strokovnjakinja na. tem podorčju. Število mest je omejeno, rezervacije na tel. št: 368 70 40.
*	Ajdovščina - Klub Baza Ajdovščina, 20.00 - Koncert zasedbe NOVE KONZERVE, ki igra avtorsko rock glasbo. rsobota. 14. november:
*	Ajdovščina - avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina, 8:00 - 31. Mednarodno srečanje zbiralcev - srečanje poteka v obliki sejma, na katerem boste lahko kupovali, prodajali, menjali ali zgolj občudovali zanimive poštne znamke, stara pisma, i denar, značke, medalje, stare razglednice, telefonske kartice, ...
*	Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 10:30 - Škratkov abonma - Lačna gosenica.
' Predmeja - Tiha dolina na Predmeji, 17:00 - Martinovanje v Tihi dolini -ansambel TIK-TAK, žlahtna kapljica in jedača. Na dogodku bo tudi prenos tekme med Slovenijo in Rusijo na velikem platnu.
' Vrtovin - Dvorana v Vrtovinu, 19:00
*	Martinovanje v Vrtovinu - ansambel , NARCIS, tamburaška skupina Vremščica
ter seveda pijača in jedača.
'Vipava - Kulturni dom Vipava, 20:00 -Plesni večeri.
'Ajdovščina - Kavarna Ave Ajdovščina, 21:00 - Predstavitev nove zgoščenke domače zasedbe ElaBanda, v »ozadju« tudi nogomet.
-ponedeljek, 16. novembra:
•	Ajdovščina - Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 18:30 - Predstavitev zbornika ob stoletnici rojstva Vladimirja Makovca, visokošolskega učitelja, avtorja jezikovnih učbenikov in slovarjev.
-	torek. 17. novembra:
•	Ajdovščina - Lavričeva knjižnica Ajdovščina - Razstava del Vladimirja Makovca ob stoletnici njegovega rojstva, Razstava bo na ogled do 4. decembra 2009.
-	sreda. 18. november:
•	Ajdovščina - Prostori MDPM, Goriška 17 (šturski park), 9:00 - Izobraževanje za otroški parlament. Info. www.mdpm-ajdovscina.si.
•	Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 20:00 - za gledališki abonma in izven - predstava Čarovnik iz Oza. Nastopa Dramski krožek OŠ Danila Lokarja Ajdovščina v sodelovanju s KUD Javorov Hudič. Dramatizacija in režija: Peter Avbar.
-	petek. 20. november:
•	Velike Žablje - Velike Žablje pod šotorom |do nedelje, 22. novembra) - Festival ŠNOPCA in JOTE. Prireditev obuja stare običaje in z zanimivo ponudbo v dolino vnaša osvežitev. Organizatorji pripravljajo tudi prvo tekmovanje v kuhanju tropinovca z bogatimi nagradami. Tudi glasba in sicer v petek z: Instinkt, Bed Religion cover band, ANA PUPEDAN, DUBLE TRUBLE, v soboto Korado in Brendi, v nedeljo GORSKI CVET.
•	Ajdovščina - Hiša mladih Ajdovščina, prostori KAŠ, 18:00 - Brezplačno predavanje Europa Donna, o raku dojk in pomembnosti samopregledovanja za ženske z dr.med. prim. Mojco Senčar.
•	Ajdovščina - Pilonova galerija Ajdovščina, 19:00 - Odprtje razstave Zlatko Bourek - SLIKE, RISBE, info: www. venopilon.com.
-sobota. 21. november:
•	Planina - prostori KS Planina (stara šola) - Razstava ustvarjalcev iz Planine pri Ajdovščini. Na ogled bodo postavljene intarzije, rezbariji, slike, pirografije in
gobelini avtorjev:	Darka Poženela,
Adrijane Mikuš, Sare Marc, Dušana Terbižana, Helene Božič Poženel. Razstava je na ogled še v nedeljo do 20.00.
•	Ajdovščina - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina, 7:30- 108. Bolšja tržnica.
•	Erzelj - Erzelj 17, 15:00 - Vinski hrami Vipavske doline - KS Erzelj - predavanje, ki ga vodi Tamara Rusjan iz KGZ Nova Gorica, nakar sledi vodena degustacija vzorcev vin erzeljskih vinarjev.
•	Velike Žablje - Velike Žablje 15 - kmetija pri Petrovih, 18.00 - Vinski hrami Vipavske doline - Velike Žablje. Martinova pokušina vin.
•	Lozice - Dom krajanov na Lozicah, 19:00 - Martinovanje na Lozicah.
Tradicionalno druženje ob loziški kapljici in folklorno skupino KD »Borjač« iz Sežane in vokalno skupino »Šumljak« iz Budanj. Prireditev bo obiskala tudi vinska kraljica
Vipavske doline Nika Gregorič.
•	Podraga, Kulturna dvorana v Podragi, 18:00 - Podraška zlata kapljica in ostale dobrote; vaško martinovanje bo letos poleg odličnih vin, ponudilo tudi razstavo pridelkov in dobrot, ki jih pridelajo pride roke domačih pridelovalcev.
•	Ajdovščina - Lična hiša Ajdovščina, 19:00 - Odprtje razstave lutkarja in ilustratorja DANIJELA DEMŠARJA, info: www.licnahisa.si.
•	Zemono - Dvorec Zemono, 20:00
-	Svečana akademija in odprtje prodajne razstave likovnih del iz 15. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.
-	ponedeljek. 23. november:
•	Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 20:00 - koncert za Glasbeni abonma in izven - Komorni zbor Ljubljanski madrigalisti.
-sreda. 25. november:
•	Vipavski Križ - galerija Doma krajanov Vipavski Križ, 18:00 - Odprtje razstave KOLAŽ. Razstavljali bodo likovni amaterji severne Primorske.
•	Ajdovščina - SŠ Vena Pilona Ajdovščina, 18:00 - Okrogla miza - Mladi in turizem.
-	četrtek, 26. november:
•	Ajdovščina - Karitas Vipavske dekanije, Vipavska cesta 11, Ajdovščina, od 10:00 dalje - Dan odprtih vrat.
-petek. 27. november:
•	Goče - Goče, Cejkotova domačija, 18:00 - Odprtje likovne razstave Nataše Ferjančič.
•	Lokavec - Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu, 18:30 - Začetek Ustvarjalnih večerov v Lokavcu. Izdelovalo se bo adventne venčke.
ŠPORT IN REKREACIJA:
-petek. 13. november:
•	Ajdovščina - Učilnica zdravstvene vzgoje, 1. nadstropje ZD Ajdovščina, 17.00 - Začetek tečaja nordijske hoje. sobota, 14. november:
•	Ajdovščina - Pohod - Krnska jezera (1349 m) - Pot spomina. Info, prijave in vplačila v trgovini Mana Ajdovščina (bivši
Štekar).
•	Ajdovščina - Igrišče z umetno travo za ŠC Police Ajdovščina, 10:30 - Nogometna tekma - PRIMORJE : KRKA. Pomerili se bodo: mladinski ekipi, kadeti in mladinci, 2. liga.
-torek. 17. november:
•	Ajdovščina - Nogometna tekma -PRIMORJE : MONFALCONE. Igrata ekipi kadetov v mednarodni ligi.
-sreda, 18. november:
•	Ajdovščina - Igrišče z umetno travo za ŠC Police Ajdovščina, 17:30- Nogometna tekma - U16 PRIMORJE : MONFALCONE. -sobota. 21. november:
•	Ajdovščina - Dvorana OŠ Šturje, 19:00
-	Košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina : KK Stražišče.
•	Ajdovščina - Športni center Police Ajdovščina, 20:00 - Malonogometna tekma (članska sekcija) Kix Ajdovščina : KMN Velike Lašče.
•	Ustje - Izhodišče in cilj pri hrastu pred vasjo Ustje, 7:00 - 9. pohod po Vertovčevih poteh
Pohod je nezahteven, hoje je za okoli 5 ur (brez pretiranih vzponov).
DELAVNICE, PREDAVANJA, OSTALO:
-petek. 13. november:
•	Vipava - Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi lla (do nedelje, 22. novembra) -Osmica na kmetiji Ferjančič
-	sobota. 14. november:
•	Ajdovščina - Prostori MDPM, Goriška 17 (Šturski park), 10.00 - Likovna delavnica z MDPM Ajdovščina. Delavnica je brezplačna, info: 368 91 40.
-	petek. 27. november:
•	Vipava - Kmetija Avin, Franc Andlovič, Gradišče pri Vipavi 39 (do 6. decembra)
-	Osmica na kmetiji Avin - Franc Andlovič.
-	petek. 27. november:
•	Budanje - Stara šola v Budanjah, Budanje 37 (pri cerkvi), 19:00 - Predavanje
-	Kenija. O eksotični deželi bo predaval Matjaž Kerček, ki se je letošnje poletje tja odpravil na potep.

Center tehnike, uraduje in pohištva Ajdovščina
Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00


i m______________________________________________
l^S ELEKIBO mnsthinen
...arbeitet mit Ihnen! ...works with you! ...dela z vami!
Premium
eko P°eust ■I
ta nON/° Redna cena: 909,90 EUR
718,91 eur
ZAMENJAJTE STARO METLO ZA MODEREN ČISTILNI PRIPOMOČEK
h *
f/
!


Varilni aparat Inverter 185
Nastavljivo območje varjenja: 5-160A Premer MMA elektrode; 1.6-4 mm Generatorska zaščita
Redna cena: 817,24 EUR
.i
Hidroforna črpalka WPEm 5550/24G ^	, Priključna moč: 1300 W/230 V
j&ftismHgt •.	Max:. pretok vode: 4.4 mJ/h
• Max. potisna Višina 46 m
‘'1 Redna cena: 273,29 EUR
p7
50%
ceneje
% '
m

Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.
i ^
!t	0	■ ™ V«'’**	M
Sesalnik HC2850	•	... V
Moč motorja: 1400 W	'
. Sesalrd pretok:Toc/nP/h Kompresor E280/10/50	Pomeialni stroj SWM 1350	čistilnik HDEm 2250
Redna cena- 290 77 EUR Max- Pretok zraka: 2801/min	Zmogljivost čiščenja: 1350 m-/h	Max. tlak: 150 bar
Tlak: lObar	_ Skupna delovna širina: 650 mm Pretok vode: do 500 l/h
■■	Moč motorja: 1.8 kW/230 V	Število krtač: 1 zbiralna, 1 centralna Priključna moč 2.2 kW/23o V
I	Redna cena: 420,66EUR	Redna cena: 191,36 EUR	Redna cena: 369,12 EUR
■ »Ig C'	■.
^ ftjova linija vrhunskih izdelkov za domačo uporabo ") Delaj in uživaj v Premium kvaliteti!
Aktivnost velja v času od 1. 10. 2009 do 31. 1. 2010 v poslovalnicah Mercator Tehnika s tovrstno ponudbo. Popust se obračuna pri blagajni
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina « Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič * Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon
Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 504 • e-mail: latnik@infoburja.si