List 51
Politiški oddelek.
ščanske vere, upanja in ljubezni. Tedaj se je položil tem nauku optimizma, nauku, ki razvedri duha in podkr naše upanje. Ta, človeku nad vse prijazni nauk oznar da je človeštvo najlepši cvet stvarjenja, da je poklic* vladati in da kot vladar prirode stoji mnogo višje n< je v starih vekih mislil. Nauk ta nas tolaži, da čloi ni hudoben sam po sebi, nego da se le moti v spozna sveta in sebe in da boljše spoznanje prirode, človeških pra in dolžnosti) osvobodi človeka odvsega hudega, da je torej č vek po svojih moralnih podlagah boljši nego je bil poprej i slil. In končno razveseljuje nas ta nauk z zagotovilom, da lju niso rojeni za trpljenje in mejsebojno nestrpnost, ampak radost in mejsebojno ljubezen, ker je srečen le ti kdor osrečuje svojega bližnjega, tako da je torej člo\ lahko srečnejši, kakor je pa prejšnje čase upal.
Spomini na vse to in odgoja v tem duhu naprav zasebniku lepe božične praznike, če prav za veselje n dani vsi vnanji pogoji. In napravlja jih tudi narodu s venskemu, na katerega tužni vnanji položaj se te pri nike tako radi spomjnjamo. Optimizem nas tudi gl< njega ne zapusti in zapustiti ne sme. Njemu svel tri vzvišene ideje, namreč resnica, pravica in teženje lepem in dobrem. Resnica, ideja duševne prosvete d tudi narodu, ki ima manj materijalne moči, srečo slavo, ako jo zvesto goji. Pravica je nit Arijadne v la rintu mejsobnega življenja narodov in če se je nar drži, varovala bo tudi njegove naravne pravice pr vsaki brutalni sili. Teženje po lepem in dobrem za{ tavlja posamezniku večno mladost, zagotavlja pa tudi r šemu malemu narodu žilavost in spoštovanje od stra nasprotnikov. Odkar se je narod slovenski v zavesti j mega sebe prerodil, gojil je te ideje po svojih pesnil in prvoboriteljih. In prav tako. Kje bi sicer on, ki je priboril iz nova svoje narodno življenje le z mo svojega duha zajemal tisto pijačo, katera preganja vse t lestne sporni ne na preteklost in zajedno polni žile s p gumom in močjo za bodoča dela, ako ne iz idealizma optimizma.
 Božič
Malo podobe je, da bode jutri sveti večer, da so zopet prišli lepi prazniki božični. Ni je te dni tiste snažne bele zime, katera navadno ozaduje božični poeziji. Ne razprostira se nad nami tisto jasno nebo, na katerem se proti večeru prikaže nebroj zvezdic, da migljajo na pot v cerkev k polnočnici. Ni ga tistega hudega mraza, da bi drhtelo pot stopinjami, da se človek tem bolj veseli prazniške gorkote, kateri ga obdaja doma v krogu njegove ljube rodovine.
In slovenska domovina! Za prihod Božiča ni sva-tovsko pripravljena, tisočletnih grozovitih udarcev posledice še čutimo, tudi danes, kakor kdaj poprej, in tisočero delavnih rok še ni bilo v stanu do danes le nekaj površnega popraviti in zopet vrediti. Ta naš dom kaže še premnogo razvalin in pustin in vsak korak zbuja grenak čut, da tudi letošnje božične praznike ni tako, kakor bi moralo biti, da bi jih s pravim veseljem uživali — te veseler božične praznike.
In vender! Kakor hitro danes napoči večerna ura, prešine nam naše domove s svojimi peroti angelj božični Po kmetskih kočah in po gospodskih palačah, povsodi se prične tisto gibanje, kateremu nihče rad ne uteče, kdor še ima srce na svojem mestu. Naj se položi na mizo poprtnjak, naj so v kotu jaslice, naj se zasveti v svojih lučicah božično drevo, tu kakor tam se v človeku dobre volje naseli božični mir, božična milina. Tega ne more preprečiti niti klaverna vnanja priroda in sploh nič.
Ideje so, katere tudi tu vse premagajo. Ideje nas zlasti na sveti večer dvignejo nad tugo, ker izza otroških let nam je v srca utisnjena zavest, da v Kristovim rojstvom je stopil človek na prag v kraljestvo idealov. Trije mogočni jarki so na prvi sveti večer ob prepevanji an-geljev  zasijali z nebeškega   oboka,  to  so bili žarki kr-
502
Zategadelj bodi čast lepim in dobrim večnim idejam! One krasote življenje posamezniku in narodu našemu. Zategadelj vsem, ki so dobre volje, čestit Božič!