PoscDnosfg iz zc|oaoviii€ dvobojev. Zgodovina dvoboja je zclo obširna in hrani marsikatero posebuost in zanimivost. Dvoboj med plemičem in psom. Najbolj izreden dvoboj se je vršil 3. oktobra 1371 med plemenitašem in psom. Pariški plemič je zginil nenadoma brez vsake sledi. Njegov zvesti pes je našel gospodarjevo truplo, ki je bilo zakopano pod drevesom. Pes je napadel kmalu za tem plemenitaša, ki se je pisal Maquer in katerega se je oprijel sum umora. Francoski kralj Karl V. je zapovedal, da se morata dvobojevati osumljeni in pes, da se na ta način dožene resnica. Res izredni dvoboj se je vršil ob navzočnosti celega dvora. Plemič je bil oborožen s sulico, pes pa le s svojimi zobi. Kljub neenakosti v orožju se ji pognal pes nasprotniku za vrat in ga vrgel na tla. Še le tedaj je priznal morilec zločin. Psu, ki je pripomogel resnici do zmage, so postavili kamenit spomenik; morilca so obsodili na smrt. Igralka premaga tri nasprotuike. Za kraljevanja francoskega kralja Ludvika XIV. je slavil Pariz gledališko igralko Maupin. Bila je tudi izborna sabljačica. Lepega dne je pozvala na dvoboj tri gospode, ki so se obnašali napram njej nespodobno. Vse tri nasprotnike je posabljala na smrt enega za drugim in se je podala nato na ples. Kralj jo je oprostil radi trojnega uboja vsake krivde. Bvoboj v balonih. V »obljubljenem mestu dvobojev« — v Parizu se je yršil 3. maja 1808 dvoboj v balonih med dvema gospodoma, ki sta se med seboj sprla radi neke plesalke. Vsak je stopil v zračni balon in z njim vred tudi njegov spremljevalee. Balona sta se dvignila 500 metrov v zrak in spodaj na tleh se je zbralo na tisoče radovednih gledalcev. Eden od nasprotnikov je otvoril dvoboj na ta način, da je strelj"l iz lovske puške proti nasprotnemu balonu, a je prvi strel zgrešil eilj. Drugi strel še le je zadel ovoj balona, ki je padel na tla in sta bila hudo poškodovana strelčev nasprotnik in njegov spremljevalec. Dvoboj z bilijardnimi kroglami. Čuden dvoboj se je doigral septembra leta 1843 v majhnem francoskem mestecn Maisonfort. Neke nedelje sta se sprla med seboj v krčmi pri »Belem petelinu« gospoda: Lenfant in Mellant. Skregala sta se radi bilijardne igre. Užaljeni Lenfant je predlagal, naj izvojnjeta dvoboj ne s pištolami ali sabljami, ampak z bilijardnimi kroglami. Začela sta metati eden v drugega slonokoščene bilijardne krogle. Gospod Mellant je ostal zmagovalec. Z dobro pomerjenim lučajem je zadel nasprotnika smrtno v sence. Najdaljši dvoboj. V zgodovini najdaljši dvoboj je trajal celih — 19 let. Pričel je v nemškem mestu Strassburg leta 1794, onega dne, ko je priredil francoski general Moreau me.čanom na čast veliko plesno veselico. Dva oficirja: kapitan Dupont in kapitan Fournier sta zašla v prepir, ki je končal s pozivom na dvoboj. Prvič sta se sabljala in je bil Fournier lažje ranjen. Dupont je vprašal nasprotnika, če že ima dovolj? »Začasno že,« se je glasil odgovor, »a pozncje bova nadaljevala.« Mesec pozneje je res došlo do nadaljevanja dvoboja. Tokrat je bil pa ranjen Dupont. Ob tej priliki sta sklenila oba nasprotnika pogodbo, s katero sta se obvezala, da se bosta dvobojevala pri vsakem srecanju. Minulo je nekaj let, v katerih je menjavala usoda Evrope in razkropila francoske vojake po celem svetu. Ko je zasedel Dupont majhno mesto v Švici, je naletel tamkaj na nasprotnika Fournierja. Pet minut po sre.anju sta se že sabljala. »Gospod general,« je nagovoril Dupont med tem časom povišanega tekmeca, »ste li sedaj zadovoljni?« •— »Ne,« je odgovoril Fournier, »pri najbližnji priložnosti bova boj nadaljevala.« Prihodnja priložnost za dvoboj" se Jima je ponudila leta 1813, in sicer t>o bitki narodov krog nemškega mesta Leipzig. Med umikom francoske armade sta se dvobojevala oba nasprotnika s pistolama. Trcila sta eden 6b druzega v nekem gozdu in izmenjala strele. Fournier je ustrelil mimo, Dupont j.e dvignil orožje, a je izjavil, da tokrat. nc mara sprožiti. Prihranil si je pravico do strela do prihodnjega sre.anja. Vsekako je bil tega dne 19 letni dvoboj končan, ker se nasprotnika nista več videla.