Bonaire - otok plamencev
// Taja Cvetko
Površina: ¿SSkrru Št. prebivalcev: 16.000 Št. vrst ptic: zabeleženih je prek 210 ptičjih vrst
Ogrožena ptica: rumenoperula amazonka (Amazona barbadensis, podvrsta rothschildi}, celotna populacija na otoku šteje okrog 800 ptic
Zanimive vrste ptic: rdeči plamenec (Phoenicopterus ruber) rjavi pelikan (Pelecanus occidentalis), velika bela caplja (Casmerodius albus), rjavi strmoglavec (Sula leucogaster), ameriška siva caplja (Ardea herodias) tri-barvna caplja (Egretta tricolor), progasta ze lena caplja (Butorides striatus), snežna caplja (Egretta thula), rdeča caplja (Ecfretta rufescens), ameriški komalni deževnik (Charadrius semipalmatus), krpljasti prodnik (Calidris pusilla), kratkokljuni greznik (I.imnodromus griseus) azteški galeb (Larus atricilla), kralje va čigra (Sterna maxima) rjavolična aratinga (Aratincja pertinax, podvrsta xanthogenius), karakara (Polyborus planem), kolibri vrste Chlorostilbon mellisugus, tropski oponaša lec (Mimus giluus)t rumenoprsi sladolizec (Coereba flaveela)
Zavarovana območja: Nacionalni park Washington Slagbaai na severnem delu oto ka, Pomorski park (vključuje celoten otok od morske gladine do globine 60 metrov), ob močja, vključena v Ramsarsko konvencijo: Lac (700 ha), Pekelmeer (400 ha), Klein Bo naire (600 ha), Gotomeer (150 ha), Slagbaai (90 ha)
Varstveni problemi: Nekoč je bil olok po krit z gozdom, ki so ga v 19. stoletju skoraj v celoti izsekali. Danes drevesa ogrožajo pred vsem sesalci, ki jih je na otok zanesel človek. Števila oslov in koz, ki svobodno »vandrajo« po otoku, ne pozna nihče. Mnoge endemične rastline (ki nimajo nobenih obrambnih sred stev proti rastlinojedeem) so na robu izumr tja. Večinoma jih pojedo že, ko pogledajo iz zemlje, zato danes prvotno rastlinstvo na otoku ne uspeva več. Le nekaj je še velikih, mogočnih dreves, redko posejanih po otoku, ki dajejo upanje, da se bodo v zaščitenih in varovanih območjih še ohranila. Seznam priporočene literature: http://www.bonairebirds.com/ http://www.washingtonparkbonaire.org/
Podnapisi:
Zemljevid: uporabljen z dovoljenjem »The General Libraries, The University of Texas at Austin«
1: Hiša v glavnem mestu Kralendijk 2: Pisane maske na uličnem karnevalu 3: Na otoku prevladuje nizko bodeče
grmičevje 4: Mangrove v brakični laguni Lac Bay 5: Školjka v laguni Cai 6: Azteški galeb (Larus atricilla)
foto: vse Taja Cvetko
Vseh 365 sončnih dni na leto prijetna klima, ažurno morje ... raj za potapljače in ornitologe. Topografija otoka je zelo raznolika; od hribov, suhega gozda, kamnitih obal, ravnin s slanimi jezeri, apnenčastih planot, koralnih grebenov, peščenih obal do jezera z mangrovami. Otok obdaja koralni greben, ki je raznolik svet v malem. Tu domuje kar 57 vrst trdih koral ter 350 zabeleženih vrst rib, zato je zelo priljubljen med potapljači. Posebnost otoka so tudi morske želve. Odrasle prave (Eretmochelps imbricata) in glavate karete (Caretta caretta) se vsako leto vračajo in na peščenih obalah odlagajo jajca. Pester živalski svet pritegne vsakega obiskovalca tega otoka. Svoje dodajo še izredno prijazni prebivalci, potomci prvo-
v
tnih prebivalcev Amerindiancev, Spancev, Afričanov in Nizozemcev. Mešanica kultur se kaže v lokalnih običajih in kulturnem bogastvu in pride še posebej do izraza na uličnih karnevalih, kjer se prek glasbe in plesa pokaže vsa raznolikost evropske in afriške dediščine.
10 Svet ptic
ORNITOLOŠKI POTOPIS
Najlaže je otok spoznavali na kolesu. Tako se tudi najlaže približamo lagunam s plamenci, rjavimi pelikani (Pelecanus ocadentalis), čapljami in drugimi pticami. Prijetna obalna cesta omogoča čudovite poglede na turkizno morje (slika 7). Rume-noperute amazonke (Amazona barbadensis; slika 8) in ijavolič ne aratinge (Aratinga pcrtinax) s svojim čebljanjem kar same opozarjajo nase. Zanimivo jih je opazovati, kako se hranijo na vrhu kaktusov. Kadar se s kolesom nisem ustavila, pogosto niso niti odletele. Je pa res, da jih je v tem primeru zaradi varovalne zelene barve in rumenih glav na cvetočem rastlinju skoraj nemogoče opaziti
Rdeči plamenec (Phoenicoptems ruber, slika 9) je zaščitni znak Bonaira, ki ga pogosto imenujejo kar otok plamencev. V času paritvene sezone jih je na otoku več tisoč. Tu je eno redkih območij, kjerplamenci vzrejajo mladiče, saj imajo za to vse pogoje; ustrezno mehka tla, veliko hrane z visoko vsebnostjo soli, svežo vodo in popoln mir. Te elegantne rožnate ptice je mogoče opazovati na več mestih, med drugim tudi v Nacionalnem parku Washington. Gnezdijo v plitvih slanih lagunah. I Iitro jih vznemiri vsak zvok in celotna jata takoj odleti.
Poleg ptic so najbolj pogoste živali plazilci. Od vseh najbolj veli častni so ogromni legvani (¡guana iguarnz slika 10). Samci lahko dosežejo do 1,5 metra. Večino dneva preživijo na drevesih. Če se ne premikajo, jih zaradi varovalne barve težko opaziš. Vznemirjeni pa so zelo hitri. Imela sem veliko srečo, da sem enega prese netila. Za umik je bilo prepozno, obmiroval je kot mrtev. Proti nevarnosti se je zavaroval tako, da je oslal popolnoma negiben, »neopazen«. Celo dihanje je postalo počasnejše, komaj opazno. Lahko sem ga prijemala, pa se ni niti premaknil!
Raziskovanje otoka z njegovimi naravnimi lepotami je še toli ko lažje, ker so prijazni domačini pravi poligloti. Govorijo papiamento (lokalni jezik), nizozemsko, angleško ter špansko. •
//letnik 21, številka 02, junij 2015
11