acroc&:phalus__________________________________________________________________xin-55-1992 Prehrana pegaste sove Tyto alba na Dravskem polju Diet of the Barn Owl Tyto alba at Dravsko polje Andrej ŠORGO Proučevanje prehrane sov je pomembno z dveh vidikov: z analizo njihovih izbljuvkov lahko ugotavljamo kvalitativno in kvantitativno sestavo njihove prehrane, obenem pa s tem pridobimo podatke o razširjenosti malih sesalcev na določenem območju (Krystufek 1980). Z analizo sovjih izbljuvkov smo na mladinskih raziskovalnih taborih »Drava 91« in »Drava 92« predvsem želeli proučiti razširjenost malih sesalcev na Dravskem polju (Šorgo 199 la, 1992). Posledica uporabljene metode pa je bila, da smo zbrali tudi nekaj novih podatkov o razširjenosti pegaste Tyto alba in lesne sove Stryx aluco (Šorgo 199 lb). Ob našem osnovnem cilju smo napravili še analizo prehrane pegastih sov, saj smo imeli na voljo večje število njihovih izbljuvkov. Zahvaljujem se dijakom in dijakinjam, udeležencem raziskovalnih taborov »Drava 91« in »Drava 92« za ves trud in dobro voljo pri delu, Franciju Janžeko-viču za neobjavljene podatke ter Zelenim Ptuja. LOKALITETE IN METODA Izbljuvke smo nabrali avgusta 1991 in julija 1992 na petih različnih lokalitetah Dravskega polja. Leta 1991 smo jih našli na podstrešjih gradov v Racah (UTM WM 54), Ptuju (UTM WM 64), Dornavi (UTM WM 74) in Ormožu (UTM WM ¦ 94). Leta 1992 pa smo jih nabrali na gradu v Racah in na podstrešju žup- mšča v Vidmu pri Ptuju (UTM WM 73). Skupaj smo našli 655 celih izbljuvkov in precej raztresenega materiala. Največ izbljuvkov smo nabrali v Racah, in sicer: 223 izbljuvkov leta 1991 in 239 izbljuvkov leta 1992. Sledita Ptuj z 78 izbljuvki in Dornava z 62 izbljuvki. Najmanj gradiva smo nabrali v Ormožu (30 izbljuvkov) in v Vidmu (23 izbljuvkov). Žal smo ob ponovnem obisku gradu Dornava ugotovili, da so zaradi golobov zaprli line na podstrešju in tako preprečili bivanje pegastim sovam. Pegaste sove smo opazovali pri dnevnem počitku med obema obiskoma gradu v Racah in na Ptuju. V vseh treh primerih smo opazovali po dve ptici (skupaj 6), ki sta pripadali temni podvrsti T. a. gutatta. Metoda, po kateri smo analizirali prehrano sov, je v literaturi dobro opisana in ovrednotena (Mikkola 1983, Lipej 1988 in drugi). V analizo prehrane pegastih sov smo vključili ostanke plena, ki smo jih našli v celih izbljuvkih, medtem ko smo živali iz raztresenega gradiva uporabili le za ugotavljanje razširjenosti malih sesalcev (Šorgo 199la, 1992). Male sesalce smo, z izjemo krta, kjer smo uporabili tudi nadlaktnico, opredeljevali le po ostankih lobanj s pomočjo določevalnega ključa (Krystufek 1985). Belonoge miši iz rodu Apodernus smo do vrste opredeljevali le leta 1991, leta 1992 pa samo rod. Leta 1991 je tako v izbljuvkih kot v gradivu, zbranem s pastmi, prevladovala navadna belonoga miš Apodernus sylvaticus. Ptičev in žu- 166 XlII-55-1992 želk nismo opredeljevali do nižjih takso-nomskih kategorij. Število plena v posameznem izbljuvku smo ugotavljali po metodi minimalnega števila (Lipej 1988). Povprečno težo za posamezne živali, ki smo jo potrebovali za izračun biomase, smo povzeli po različnih literarnih virih (tabela 2), za nekatere rodove pa smo težo izračunali iz znanega razmerja med težami vrst, ki bi jim lahko živali pripadale. Malo više smo ocenili težo ptic, saj smo v izbljuvkih našli tudi ostanke mladih golobov. Izbljuvke, nabrane leta 1991, smo stehtali z elektronsko analitsko tehtnico z natančnostjo 0,1 grama in jim s kljunastim merilom izmerili višino in širino ter prešteli število plena v njih. Teh meritev nismo opravili na vzorcih iz leta 1992. REZULTATI Na petih različnih lokalitetah Dravskega polja smo v letih 1991 in 1992 zbrali 655 celih izbljuvkov, iz katerih smo izločili 2001 ostanek plena (tabela 1). Kar 1931 (96,5 %) živali je pripadalo 18 vrstam malih sesalcev Mammalia, ptičev Aves je bilo 57 (2,8 %) in žuželk Insecta 13 (0,6 %). Med malimi sesalci so prevladovale rovke Soricidae, ki jim je pripadalo 874 (43,7 %) živali, 662 (33,1 %) je bilo voluhanc Arvicolidae m 391 (19,5 %) miši Muridae. Najmanj (4 ali 0,2 %) je bilo krtov Talpidae (tabela 2, slika 1). Najpogosteje so pegaste sove plenile poljsko rovko Crocidura leucodon (tabela 2). Podoben rezultat se pokaže pri primerjavi biomase posameznih kategorij plena, kjer prav tako prevladujejo mali sesalci (97,8 %), ptiči so zastopani z 2,2 %, teža msektov pa je zanemarljiva. Razlike nastanejo pri primerjavi pomena različnih družin malih sesalcev. AC ROC EPH AI. US Po biomasi so najpomembnejša sestavina plena voluhance (51,8 %), sledijo rovke (24,1 %) m miši (20,1 %) (tabela 2, slika 1). Najpogosteje najdemo v posameznem izbljuvku 3 ali 4 živali (slika 2), težke do 30 g (slika 3). Največje število plena v enem izbljuvku je bilo 8, v 10 primerih pa v izbljuvkih nismo našli ostankov lobanj (slika 2). To razlagamo s tem, da se v nekaterih primerih vse lobanje dnevnega obroka porazdelijo v en izbljuvek, medtem ko je v drugem razmeroma večji delež drugih kosti, Izmerili smo 393 izbljuvkov m prišli do naslednjih rezultatov: povprečen izbljuvek pegaste sove na Dravskem polju meri 37,6 x24,9mm, tehta 3,9g m vsebuje ostanke 3,1 uplenjene živali s povprečno težo 18,8 g, kar pomeni povprečno biomaso 58,2 g na izbljuvek (tabela 3, slika 4, slika 5, slika 6, slika 7). DISKUSIJA Ugotovljena sestava prehrane pegaste sove na Dravskem polju je v skladu z dosedanjim vedenjem o njeni prehrani drugod v Evropi (Mikkola 1983). Na Dravskem polju pleni skoraj izključno male sesalce, ki so v pregledanih vzorcih pripadali 18 različnim vrstam. Z izjemo polhov m netopirjev, ki jih v izbljuvkih nismo našli, je to verjetno popoln seznam malih sesalcev tega območja. S ptiči in žuželkami pa se sove prehranjujejo le izjemoma, verjetno le priložnostno po izjemno slabem nočnem ulovu malih sesalcev. Kljub majhni telesni teži so pogost plen rovke. To je v skladu z ugotovitvijo, da so pegaste sove v srednji m južni Evropi najpomembnejši plenilci rovk (Körpimaki E., Norrdahl, K., 1989). Primerjava prehrane pegaste sove z različnih lokalitet v Sloveniji (tabela 4) kaže, da so razlike najmanjše v pov- ACROCEPHALUS XIH-55-1992 prečni teži plena na izbljuvek. To je v svoji primerjavi med evropskimi lokali- tetami potrdil tudi Tome (1992). Največje razlike pa so v vrstni sestavi plena, ki je odvisna od lokalne favne. Zaradi podobnih dnevnih potreb po hrani in različne teže plena morajo sove ujeti različno število živali, da zadostijo svoje dnevne potrebe. Razlike niso pričujoče samo v širšem geografskem prostoru, temveč so odsev lokalnih razmer. S slik 4, 5, 6 lahko ugotovimo, da se povprečne vrednosti višine, širine in teže izbljuvkov s štirih lokalitet Dravskega polja praktično ne razlikujejo, medtem ko so razlike v številu plena na izblju- vek v razponu od 2,9 do 4,8 (slika 7). Do zanimivih zaključkov lahko pridemo s pregledom izbljuvkov, ki so vsebovali samo en ostanek plena. Na voljo smo imeli 62 takšnih izbljuvkov. Kar v 17 izbljuvkih (27,4 %) je bil to ptič, v 16 izbljuvkih (25,4 %) pa mali sesalec s težo nad 50 g. Le 5 živali (8,1 %) je pripadalo rovkam (tabela 5). Iz rezultatov lahko sklepamo, da sova, potem ko upleni večjo žival, preneha z lovom. Prav tako se preneha prehranjevati potem, ko upleni ptiča. Razlog leži verjetno v tem, da imajo ptiči kljub manjši telesni teži večji volumen (votle kosti, perje) kakor enako težki sesalci. Vrste plena/lokaliteta Type of prey/locality Race'91 Race '92 Ptuj Dornava Videm Ormož Skupaj Total Sorex araneus 87 72 37 37 7 24 264 Sorex minut us 8 5 1 1 1 2 18 Sorex sp. 5 40 1 6 1 2 55 Neomys fodiens 1 7 2 1 1 12 Neomys anomalus 12 2 5 19 Neomys sp. 1 10 11 Crocidura suaveolens 14 30 17 3 8 10 82 Crocidura leucodon 181 60 75 12 20 47 395 Crocidura sp. 1 10 4 1 2 18 Talpa europaea 4 4 Clethrionomys glareolus 3 1 4 Arvicola terrestris 27 14 1 5 1 48 Microtus agrestis 3 3 3 5 1 15 Microtus arvalis 143 71 62 67 12 16 371 Microtus sp. 3 80 3 3 14 2 105 Pitymys subterraneus 35 44 13 4 12 11 119 Apodemus flavicolhs 1 1 Apodemus sylvaticus 12 8 9 3 32 Apodemus sp. 44 137 15 15 14 17 242 Micromys minutus 7 24 2 2 5 40 Rattus rattus 2 3 5 Rattus norvegicus 2 2 Rattus sp. 1 8 2 11 Mus musculus 11 39 3 2 3 58 Ave s 38 12 5 2 57 Insecta 6 6 1 13 Skupaj / Total 639 681 256 175 106 144 2001 Tabela 1: Prehrana pegaste sove na različnih lokalitetah Dravskega polja. Vrstna sestava plena. Table 1: Diet of Barn Owl Tyto alba at different localities of Dravsko polje. Structure of its prey. 168 XI11-55-1992 ACROCEPHALUS Vrste plena Type of prey N PN B PB T Vir Source Sorex araneus Sorex minutus Sorex sp. Neomys fodiens Neomys anomalus Neomys sp. Crocidura suaveolens Crocidura leucodon Crocidura sp. Soricidae skupaj / total Talpa europaea Talpidae skupaj / total Clethhonomys glareolus Arvicola terrestris Microtus agrestis Microtus arvalis Microtus sp. Pitymys subterraneus Arvicolidae skupaj / total Apodemus flavicolhs Apodemus sylvaticus Apodemus sp. Micromys minutus Rattusrattus Rattus norvegicus Rattus sp. Mus musculus Muridae skupaj / total Mammalia skupaj / total A ves Insecta Skupaj / Total 264 13,2 2904 7,7 11 b 18 0,9 81 0,2 4,5 b 55 2,7 594 1,6 10,8 izr 12 0,6 180 0,5 15 Kry 19 0,9 247 0,7 13 a 1.1 0,5 148,5 0,4 13,5 b 82 4,1 410 1,1 5 b 395 19,7 4345 11,6 11 b 18 0,9 144 0,4 8 b 874 43,7 9053,5 24,1 4 0,2 380 1 95 b 4 0,2 380 1 4 0,2 80 0,2 20 b 48. 2,4 4704 12,5 98 b 15 0,7 525 1,4 35 b 371 18,5 9275 24,6 25 b 105 5,2 2625 7 25 izr 119 5,9 2261 6 19 b 662 33,1 19470 51,8 1 + 20 + 20 a 32 1,6 608 1,6 19 a 242 12,1 4598 12,2 19 izr 40 2 280 0,7 7 b 5 0,2 315 0,8 63 c 2 0,1 144 0,4 72 c 11 0,5 726 1,9 66 izr 58 2,9 1160 3,1 20 b 391 19,5 7851 20,1 1931 96,5 36754,5 97,8 57 2,8 810 2,2 30 ocena/ estimate 13 0,6 1 + 0,1 ocena/ estimate 2001 99,9 37565,5 99,9 Tabela 2: Prehrana pegaste sove na Dravskem polju. Table 2: Barn Owl's diet at Dravsko polje. N = število plena / number of preys PN = število plena (%) / number of preys (%) B = biomasa plena / prey biomass PB = biomasa plena (%) / prey biomass (%) T = povprečna telesna teža uplenjene živali / average weight of captured animal Viri: / Sources: a = Tome (1331) b = Mikuska J. et al. (1980) c = Lrpej (1988) Kry = Krystufek (1991) izr = izračunano iz razmerja med vrstami / calculated from relation among species icr> ACROC IPHALUS XII1-55-1992 60^ 50 • 40 30 H 20 io! Soricidae Arvicolidae Aves Talpidae Muridae Insecla Slika I: Prehrana pegaste sove na Dravskem polju. Fig. i: Diet of Barn Owl at Dravsko polje. PN = število uplenjenih osebkov (%) / number of preys (%) PB = bio masa plena (%) / biomass of prey (%) L 80- °> o. 70 0 do 9 10 do 1920 do 2930 do 3940 do 4950 do 5960 do 6970 do 7980 do 89 90 do 99 teža plena weight of prey Slika 3: Razporeditev uplenjenih osebkov po teži v gramih. Fig. 3: Arrangement of preys per weight in grams. 78-.....-?e- max. max. povpr. av. min. min. .. Ptuj Dornava Ormož Race Skupaj lokalitete Total localities število plena/izbljuvek No. of preys/pllet Slika 2: Število uplenjenih osebkov na .izbljuvek pegaste sove. Fig. 2: Number of preys per pellet. Slika 4: Višina izbljuvkov na posameznih lokalite- tah. Fig. 4: Height of pellets in separate localities. Slika 5: Širina izbljuvkov na posameznih lokalite- tah. Fig. 5: Width of pellets m separate localities. max. max. povpr. av min. min. 170 XII1-55-1992 ACROCEPHALUS Zaradi manjšega dela neprebavljivih snovi so sesalci za sovo energetsko mnogo ugodnejši plen. Dodaten dokaz o ptičih kot »prehrani v sili« vidimo v tem, da so sove v Dornavi, Racah in Ptuju bivale v kolonijah domačih golobov, kjer so jim bili njihovi mladiči na voljo za prehrano ves čas. Kljub temu pa so jih, po izbljuvkih sodeč, konzumi-rale le občasno. Po tem, ko smo v dveh izbljuvkih našli koruzna zrna (verjetno iz prebavil golobov), nas je začel razjedati dvom o izvoru insektov v izbljuvkih. Vse najdene živali so namreč pripadale drobnim vrstam hroščev: tako sta 2 žuželki pripadali družini Coccinelidae (poloni-ce), 4 so bile iz družine Elateridae (pokalice), drugo so bili manjši krešiči (Carabidae). Dopuščamo možnost, da so prišli v izbljuvke v prebavilih drugih živali (ptiči, žužkojedi), ki so jih sove uplenile. Višina izbljuvkov (si. 4) Height of pellets (Fig. 4) N mm max povpr./av. std Ptuj Dornava Ormož Race Skupaj 75 20 59 36,3 7,7 60 21 61 37,8 7,6 29 22 54 36,4 6,8 219 10 78 38,1 10,1 383 10 78 37,6 9,1 Širina izbljuvkov (si. 5) Width of pellets (Fig. 5) N mm max povr./av. std Ptuj Dornava Ormož Race Skupaj 75 14 35 23,9 4 60 14 30 23,1 3,3 29 14 34 23,7 4,7 219 12 51 25,9 5,8 383 8 51 24,9 5,2 Teža izbljuvkov (si. 6) Weight of pellets (Fig. 6) N mm max povpr./av. std Ptuj Dornava Ormož Race Skupaj 75 1,1 7,3 3,6 1,3 62 1,3 8,6 4,1 1,4 29 1,5 6,8 4 1,1 218 0,8 12,1 3,9 1,7 384 0,8 12,1 3,9 1,5 Tabela 3: Višina, širina in teža ter število plena v izbljuvkih pegaste sove. Table 3: Height, width, weight and number of preys in Bam Owl's pellets. 1 71 ACROCEPHALUS XIII-55-1992 Število plena v izbljuvkih (si. 7) Number of preys m pellets (Fig. 7) N mm max povpr./av. std Ptuj Dornava Ormož Race Skupaj 78 1 7 3,3 1,5 62 1 6 2,9 1,3 30 1 8 4,8 1,8 223 0 8 3,9 1,7 393 0 8 3,1 1,7 Slovenska Istra Ljubljansko barje Mursko polje Dravsko polje Št. plena Plen/izblj. Teža plen Mpl/izblj. Voluharice Miši Rovke Ostalo 855 455 282 2001 3,2 4,2 4,3 3,1 17,7 14,2 14,9 18,8 57,5 59,5 63,5 58,2 15,1 % 17,6 % 21,3 % 33,1 % 43,8 % 14,7 % 11,0 % 19,5 % 39,6 % 66,6 % 59,6 % 43,7 % 1,5 % 1,1 % 9,1 % 3,6 % Tabela 4: Primerjava prehrane pegaste sove na različnih lokalitetah v Sloveniji. Table 4: Comparision of Barn Owl's diet at different localities m Slovenia. Slovenska Istra = Lipej 1988 Ljubljansko barje = Tome 1992 Mursko polje = Janžekovič 1992 Dravsko polje = to delo / this article Plen/izblj. = število uplenjenih živali v enem izbljuvku Vrsta N % Crocidura sp. Talpa europaea Arvicola terrestris Microtus sp. Pitymys subterraneus Apodemus sp. Rattus sp. A ves Skupaj Mammalia > 50 g Mammalia < 50 g A ves 5 2 11 18 2 4 3 17 62 16 29 17 Tabela 5: Vsebina izbljuvkov pegaste sove, katerih je bila le ena uplenjena žival. Table 5: Contents of Barn Owl's pellets with one captured animal only. N = število izbljuvkov z določeno vrsto / number of pellets with certain species Prey/pellet = number of captured animals in a single pellet Teža plen = povprečna teža uplenjene živali Weight of prey = average weight of captured animals Mpl/izblj. = biomasa plena na izbljuvek / biomass of prey per pellet Ptuj Dornava Ormož Race lokalitete localities : l. Skupaj Total max. max. povpr. av. min. min. Slika 6: Teža izbljuvkov na posameznih lokalitetah. Fig. 6: Weight of pellets in separate localities. 172 XI11-55-1992 ACROCEPHALUS ä? 7 S 3 max. max. povpr. av.. min. min. Dornava Ormož lokalitete localities Skupaj Total Slika 7: Število uplenjenih osebkov na izbljuvek na posameznih lokalitetah, Fig. 7: Number of preys per pellet in separate localities. Aves (27,4% Mammalia > 50 g (25,8%) Mammalia < 50 g (46,8%) Slika 8: Sestava plena v izbljuvkih, v katerih je bila prisotna le ena žival. Fig. 8: Structure of prey in pellets with one captured animal only. LITERATURA JANŽEKOV1Č F. (1992): Prehrana pegaste sove Tyto alba na Murskem polju. Acrocephalus 54: 137-138. KÖRPIMAKI, E., NORRDAHL, K. (1989): Avian and mammalian predators of shrews in Europe: regional differences, between-year and seasonal variation, and mortality due to predation. Ann. Zool. Fenmci 26: 389-400. KRYSTUFEK, B. (1980): Nekaj o prehrani sov na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 6: 91-92. KRYSTUFEK, B. (1985): Mali sesalci. Naša rodna zemlja 4, Prirodoslovno društvo Slovenije. Ljubljana. KRYSTUFEK, B, (1991): Sesalci Slovenije. Priro-doslovni muzej Slovenije, Ljubljana. LIPEJ, L. (1988): Prehranjevalna ekologija štirih vrst sov v slovenski Istri. Diplomsko delo. Ljubljana. MIKKOLA, H. (1983): Owls of Europe. T&AD Poyser Ltd., Staffordshire. 397 pp. MIRIČ, D. (1970): Ključi za določevanje živali. Sesalci - Mammalia. Inštitut za biologijo univerze v Ljubljani. MIKUSKA, J„ VUKOVIČ, S. (1980): Kvalitativna i kvantitativna analiza ishrane kukuvije drijemavi-ce, Tyto alba scop. 1769, na području Baranje s posebnim osvrtom na rasprostranjenost sitnih si-savaca. Larus 31-32: 269-288. ŠORGO, A (1991a): Mali sesalci Dravskega polja, Mavrični bojevnik 4: 8-9. ŠORGO, A, (1991b): Pegasta sova Tyto alba in lesna sova Strix aluco v gradovih severovzhodne Slovenije. Acrocephalus 49: 139-140. ŠORGO, A. (1992): Mali sesalci Dravskega polja II 4, ekološki raziskovalni tabor »Drava '92«. Ptuj. TOME, D. (1991): Diet of the Long-eared Owl Äsio otus in Yugoslavia. Ornis Fennica 68: 114— 118. TOME, D. (1992): Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 13: 33-38, POVZETEK Analiza izbljuvkov pegastih sov Tyto alba, nabranih v letih 1991 in 1992 na Dravskem polju, je pokazala, da so plen te sove predvsem mali sesalci, Med 2001 identificirano živaljo je bilo malih sesalcev 96,5 %, ptičev 2,8 % in žuželk 0,6 %. Mali sesalci so pripadali 18 različnim vrstam, med katerimi je bila najpogosteje zastopana poljska rovka Crocidura leucodon. Razlike v višini, širini in teži izbljuvkov na različnih lokalitetah so zanemarljive, medtem ko so razlike v številu plena v posameznem izbljuvku večje in so odsev sestave lokalne favne, SUMMARY The analysis of the Barn Owl's pellets gathered in 1991 and 1992 at Dravsko polje has shown that this bird's favourite prey are little mammals. Among 2001 identified animals there were 96,5 % little mammals, 2,8 % birds, and 0,6 % insects. The little mammals belonged to 18 different species, most often represented by shrews Crocidura leucodon. Differences regarding height, width and weight of the pellets found in various localities are negligible, while differences in the amount of prey in each pellet are greater and reflect the structure of local fauna, Andrej Šorgo, Ptujska 91, 62327 Race. 1 10