___ 5 ---- Naši dopisi. Iz Ogerskega 27. listopada. P.....— Drage »Novice", naznanite žalostno novico predragim svojim bralcem in rodoljubom vsem slovenskim, da je gosp. Leopold Kranjc, stotnik-auditor c. k. vojaške sodnije v Velikem Varadinu (Gross-Wardein), poslavljen s vite-štvom cesarskega Franc-Jožefovega reda, rojen na Planinah, včeraj 26. listopada po kratki bolezni umrl v 40. letu svoje starosti, zapusti vsi tužno vdovo in dvoje otrok. Domovini je bil vseskozi zvest sin in nam mili tovarš. Kranjčevo ime ostane vsem njegovim tovar-sem nepozabljivo, kajti visokočislan je Jbil od vseh, kteri so ga poznali, bodi-si da so njemu bili podložni ali mu visi, Truplo rajnega so danes po železnici odpeljali v Belo cerkev v Banat, kjer je njegova žena domd. Lahka mu žemljica! V Gorici 29. dec. = Gorica šteje vse polno časopisov v 3 jezikih izhajoČih, a vendar mi Slovenci še enega po- Eešamo. Imč zaželenemu listu bi moralo biti „Naša sloga", ikor se kaže, utegne po novem letu res nekaj tacega beli dan zagledati; priprave se že delajo za — slogo ! „Slov. Narod" je prinesel v listu od 28. t. m. na sveti večer sporočeno mu vest „iz Gorice", ki je prav prava novoletnica tukajšnjim Slovencem. Stvar je tale: Nocoj napravijo „Preširnovi častitelji" pri „zlati zvezdi", v prostorih italijanskega filharmoničnega društva besedo na čast Preširnu. Povabljeni so k njej nekteri tukajšnji čitalniČarji, mnogo slov. gospode 's kmetov in — kakor pravijo — vse, kar ima italijansko in nemško občinstvo našega mesta kolikaj odličnega. Program besede je priobčen po časnikih. Ker bi pa kdo lahko vprašal, zakaj se ni ta beseda napravila v Čitalnici, hitel je nekdo po „Narodu" razglasiti vzroke, zakaj se to ni zgodilo. ,,Čitalnico imajo zdaj Staroturki v rokah" — piše se v „Nar." — „in ti nijso hoteli osnovalnemu odboru za Preširnovo besedo prepustiti čit. dvorane ..." — Slabo došla, vrla gospoda, Vaša vest v „Nar.", tako slabo in o nepravem Času, da si cel6 ne moremo misliti, da bi jo bil kedo izmed merodajnih Vaših mož ukazal priobčiti. Vsak trezni politikar obeh strank jo mora smatrati le za breztaknost kterega nepoklicanega dopisnika. Kajti to je enkrat gotovo, da imajo osnovatelji Preširnove slavnosti vzrokov do-v o 1 j, če ne vsega, kar se bo nocoj „pri zvezdi" godilo, vsaj napravljanje te besede, nagibe in namerjanje, z debelo plahto pokrit. Iz „staroturških" ust vem, da so hoteli oni, ki jih „Narodov" poročevalec se „Staro-turki" pita, vse, kar bi utegnilo tukajšnji razpor razgrniti, s tančico — spravljivosti zagrniti, in to tem bolj, ker se tudi drugod, ako nas neka znamenja ne mamijo, zapazuje nekakošnopribližavanje „Mladoturkov" k „Sta~ roturkom". A „Narodov" dopisnik ima o slogi svoje posebne pojme! — Jez bi svetoval, da bi „Staroturci" „Narodovega" poročevalca breztaktni insult za zdaj še prezrli, ker gre upati, da ga njegova stranka sama resno zavrne, če ne drugače s tem, da v omenjeni zadevi — resnico pove. Ker se zanašam, da jo pove, ali pa vso reč taktno zatare, naj molčim tudi jez. — Od ital. strani sem slišal, da se ima pri nocojšnji besedi storiti po časnikih že razpravljana zveza italijansko-slovenska proti tukajšnjemu nemštvu. Mikavno je to res, da ste si stranka „Preširnovih častiteljev" in okrajno-liberalno ital. stranka bližji, ko naši „Mlado"-in „Staroturci" slovenski. Videant consules ! Iz Vranskega. {Narodna čitalnica naša) ima svoj občni zbor v nedeljo 5. januarija ob 5. uri na večer. Program: 1. Govor. 2. Sporočilo tajnikovo. 3. Račun za čitalnično leto. 4. Vpisovanje novih udov in plačevanje letnine za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. 6. Nasveti posamesnih udov, potem tombola. — Vsi častiti udje so uljudno vabljeni, gotovo se vdeležiti tega zbora. Odbor. Iz Mozlja v Kocevji 24. dec. (Uboj.) Ni davno, kar vam je nekdo z naših hribov v „Novice" poročal, kako so se v Koprivniški fari neki sorodniki med sabo klali, moram vam jaz k sklepu starega leta za božične praznike še žalostnišo prigodbo naznaniti. Kvaterno nedeljo zjutraj k fari grede* k sv. maši ugledajo ljudje na kolovoznem potu konec vasi proti doljnemu Mozlju velikega, pobitega moža sredi pota v blatu ležati. Bil je tukajšnji posestnik in oče dveh otrok J. R. Znan pre-tepalec in pobijalec, še le v 29. letu, koščen, moč&n hrust7 ki je mislil, da mu Samson ne more biti kos, spri se je zopet v soboto večer zarad neke malenkosi, z drugim mladim, zakonskim možem, P. M. iz Oter-bacha, v krčmi, ter mu vže ondi par zaušnic založil. Ker ju pa drugi pomire, gre* J. R. četrt ure pred njim proti svojemu domu, groze* se odhajaje P. M..nu, da ga bo še nocoj na kosce smlel. Počaka ga res, vriskat jočega proti Oterbachu, pred svojo hišo, skoči za njim-ga konec vasi doteče, in tam se udarita. Toda P. M. mu prestreže kol, in izpulivši mu ga iz roke, loputne ga nazaj po glavi, da se na prvi mah zvrne; na tleh pa ga še parkrat po glavi buši in do frmrti potolče. Na to strašno prigodbo je vse ljudstvo po vaseh zbegano in tako prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo. Za onim pobijalcem pa se čuje le en glas: „Cesar je tolikrat v pobojih iskal, to je iztaknil". Ubiti bil je namreč jako surov in divji človek, veden pretepalec, je vse nedelje in praznike vozaril, še pred smrtjo je kvaterno nedeljo ženi obetal, če mu mesa ne skuha, da je gorj6; ne mene se za službo Božjo je po krčmah po-taval, popival in igral, na posled pa tako strašen konec našel. Enako je vsa rodovina onega P. M., ki ga je ubil, zarad pretepov na glasu, in se je vže tudi on marsikje ravsal, dokler je naletel, česar je že pobalin po vaseh sem ter tje poskušal. Sel je sam precej v nedeljo v sodnijo. Naj bodeta oba kočevskim in slovenskim pobijalcem v svarilen izgled! Ker se bo zavoljo prepovedi cerkvenega pokopa skoraj gotovo kak liberalni pisač v „Tagblattu" z navadnimi lažmi oglasil, zato sem vso to dogodbo obširneje popisal, naj še to dostavim, da mu je bil v resnici, pa tudi po vsej cerkveni pravici prepovedan, ker je kot zasednik in razbojnik na uboj Čakal svojega bližnjega, pa je vtem trenutku smrt njega samega doletela. „Kakoršno življenje, taka smrt!" Iz Ribniške okolice 26. dec. (Cedilo.) Čuden napis! — porečete; al cedila nam je po letošnjem zboru Kranjskem treba. Nek dopisnik iz Kranj sko-tržiško-loškega okraja v 51. listu „Novic", na cedilo vzemši dr. Razlaga, nas poživlja k sklepu svojega dopisa: „Gosp. Svetcu naj njegovi volilci povecUS, kar mu gre". — Tudi brez tega poziva oglasili bi se bili mi, kajti zabolelo nas je v srce njegovo obnašanje tako, da se čudom čudimo: „Et tu mi Brute?!" Ste mar po logičnih pravilih, ker tudi nektere Kočevarje zastopate, v njihovem imenu kakor Kromer glasovali proti ad-resi? Ste mar že pozabili, da Kočevarji so Vas že poprej črtili in zavrgli? Spomnite se le rogovilstva za volitvene dobe. Zdaj pa se tudi Slovenci milovaje obračamo od Vas. Nekdaj navdušen borilec za pravo Slovencev in iskren zagovornik vzajemnosti slovanske so vam Cehoslovani najhuji trn v peti z d a j, ko so v fun-damentalnih členih pokazali Avstriji pravo pot do avtonomije dežel in sprave narodov, nasproti pa Vam je dunajski rajhsrat srcu priraščen, čeravno ste iz lastne skušnje se prepričali, da s to skupščino ne dosežemo svojih pravic in se Avstrija vsak dan bolj razdira. Se tisti hvalisani §. 19. je strela, s ktero se nam pobijajo naše narodne pravice! Ker tedaj ste po vsem svojem dejanji „mit Sack und Pack" pobegnili v tabor „usta-vovercev", po našem prepričanji pa ta tabor pelje v germanizacijo, centralizem in izneverstvo, zato z Bogom! Vi greste na levo, — mi ostanemo na desni! Iz Mokronoga 28. dec. *) — Pri nas je dokaj nem-čurjev, ki pa sami ne ved6, zakaj so. Nas sicer to malo briga, a jezi nas to, da nam hočejo vsiliti še svojo grdo robo. Še cel6 uro, ki jo je nočni čuvaj slovensko klical, v občno našo nevoljo sedaj po nemško kliče, kakor da bi Mokronog bil že na Prajzovskem! Gosp. *) Ponudba nam je draga. Prosimo. Vred. ---- 6 ---- župan Perica! dajte nam nas domači klic nazaj in pokažite s tem, da se ravnate po volji svojih občanov, ne pa po tuji trmi enega človeka! Kdo pa je ta, kaj menite? „Žnedermajster" Anton Pižinaht, ki je tudi krčmar in — kar ga še najbolj povikšuje! — on je tudi prvi svetovalec pri županstvu. Pa kako se postavlja ta „žnedermaster", kako moško v občinsko pisarnico masira sukaje si brke! Človek bi res moral misliti, da je to še bolj modra glava kakor je Salomon bil. Pa kaj zna? Svoje ime po gosje podpisati, „Tagblatt" puh-štabirati pa umare pisati! Do 100 napisati številke, to je njemu ko nič! Pa dovelj za danes. Le toliko sem hotel povedati, da to je tisti mož, kterega „Tagblattovci" tukaj imajo za svojega aposteljna. Iz Postojne. — Tukajšnja čitalnica napravi 6. pro-senca t. 1. zvečer ob pol 7. uri „besedo" s petjem, tombolo, predstavljanjem veseloigre „Bog vas sprimi" in s plesom, k kteri uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Božični prazniki so pretekli, — al cvetke, ki jih še zmirom nahajamo na vrtih, žalibog, da se ne skladajo s tem, kar pogrešamo ravno v Božičnem času o političnih naših razmerah. Namesti da bi mogli prav iz srca veseli biti v spominu na oni milosti polni Čas , ko so angelji miru se zibali nad svetom in peli: „Slava Bogu v višavi in mir ljudem, ki so blagega srca", čujemo dandanes le žalostne glasove, da ne sme mir biti med narodi, kajti ona prevzetna stranka, ki le gospodovati hoče vsem narodom, sramotiti hoče sveti nauk Izveličarja našega o svobodi, enakosti in bratinstvu vseh narodov. Ce pa tudi letošnji Božični prazniki niso še vsadili cvetlic miru in sprave na političnem polji, vendar zarad tega v svojih pravicah dandanes še zatirani narodi Avstrije ne obupajo, marveč o zavesti svojega prava trdno zaupajo na — vešelejši Božični čas! Radi se udarno previdnosti Božji — a ne udajmo se sili nemčurstva! — Deželni glavar dr. pl. Kaltenegger, mestni župan Dežman in mestni odbornik dr. Zupan so se v petek podali na Dunaj v zadevah mestnega loterijskega posojila, ker je v Graški „Tagespos(/' glas počil, da enacega posojila, ki ga je sklenil tudi Stajarski deželni zbor za mesto Gradec, ministerstvo noče dovoliti in sploh nobenega enacega ne več. Treba je tedaj res bilo pot storiti na Dunaj, da se, če je mogoče, odvrne ta nevesela nezgoda. Ker se niso vrnili domu, nam še ni znan izid te zadeve. — Pozornost naših kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in kmetov in učiteljev čbelorejcev obračamo na današnji ,,Oglasnik", v kterem naj ber6 oklic družbe kmetijske. — (Ker je bolezen na gobcu in parkljih) že večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati, da dozdaj prepovedani sejmi se bodo po novem letu spet dovolili proti temu, da vsak, kdor bo gnal govejo živino na sejm, bo moral se oskrbeti s predpisanimi spričali zdravja, ki jih bodo dajali župani. Ker pa imamo turško kugo na meji naši, se v krajih na meji Hrvaški in Reški ne bodo dovolili sejmi. — Včeraj smo spremili na pokopališče truplo gosp. dr. Val. Zarnikovega očeta, ki je 28. dne t. m. po dolgi bolezni umrl v 62. letu svoje starosti. Naj pošteni mož v miru počiva! — (O smrti vojaškega duhovna gosp. J. Zamejca), kterega so pred 2 letoma v Trstu iz morja potegnili, prinaša dopis iz Ljubljane v „Vat3rl." zdaj gotovo poročilo. Sprehajočega ob obalih morja^ sta ga umorila dva železniška stražnika (en Lah in en Štajerc), oropala in v morje vrgla. Zavoljo delitve ropa pa se je vnel raz-por med njima, in Lah je Štajerca vstrelil. Zdajci je žena vstreljenega Štajerca, ki je za hudodelstvo ropo- mora vedela, šla nad Laha in od njega tirjala svoj delež. Al ta jej nič noče dati. Razkačena ga gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra ,fNa Odsojah"), iz Mosenthalove poslovenjena po Ogrincu, se po pravici more najbolja letošnja predstava dramatičnega društva imenovati, v vseh prostorih prepolno gledališče je tudi to priznalo % gromovito pohvalo, ki so jo igralci in igralke tem bolj zaslužili, ker je igra zel6 zel6 težka. Gospodičini J a notni ko vi in gospodu Ko cel ju gre venec prvenstva v glavnih rolah; res izvrstno sta izvršila svojo nalogo; vredno njima na strani so stali gospodičina Podkraj-šekova, gosp. Nosili, gospa Odi in gosp. Šmid v večih rolah. Gosp. Smidu, kteremu je Talija podarila lep talent, imamo svetovati le to, naj dobro pazi na predmet svoje role in po tem naj glas svojega govora ravna, da ne bode zmirom tako jokljiv; vsaj se liubivci ne jočejo vedno! — (Čitalnica) je sv. Štefana dan imela svoj občni zbor. Predsednik dr. Jan. Bleiweis je med drugim v svojem nagovoru posebno zahvalo izrazil vsem udom, ki sodelujejo pri „besedah", rekši, da na „besedah" stoji čitalnica, brez njih ni čitalnica nič. — Po na-ključbi je izostalo poročilo o delovanji čitalnice v preteklem letu, ktero pa bodo vsi društveniki v natisnjenem letniku brali; vsaj je naša čitalnica edina, ki svetu v letniku odkriva svoje delovanje. — Gosp. blagajnik Kremžar je poročal o računu leta 1872. in o proračunu za leto 1873., ki sta bila brez ugovora za-dovolilno na znanje vzeta, pa se tudi natisneta v letniku. — Gosp. Fr. Ravnikar je v imenu odborovem predlagal, kako naj bi se opuščeno delovanje o ustanovitvi ,;narodnega doma" nadaljevalo in naj bi čitalničin odbor po razgovoru vseh druzih narodnih društev to v svoje roke vzel. Kdor „se je nadejal slišati v kakem odločnem koraku v tej stvari", je bil pač „am Holz-weg", kajti dobra taka dušica ne ve, da čitalnica ni dosihmal z „narodnim domom" nikakor snega posla imela, da tedaj s „kakim odločnim korakom" se ne more še producirati in da bi tudi 10 tacih vmes bilo, ki so ,,se nadejali slišati o kakem odločnem koraku". — Za predsednika je bil zopet izvoljen gosp. dr. Jan. Bleiweis, za blagajnika gosp. And. Kremžar, za odbornike pa gospodje: dr. Costa, dr. K. Bleiweis, Fr. Drenik, Ant. Jentl, Miha Pakič, dr. Poklukar, Fr. Potočnik, Fr. Ravnikar, Ivan Vilhar, dr. Vončina, dr. V. Zarnik, dr. Zupanec, Fr. Kadilnik, Hugo Turk in Drag. Juvančič namesti V. Petričiča. Da gosp. pevci, ki so podpiralni udje čitalnice, niso smeli voliti, je simpliciter laž, kajti predsednik je v svojem začetnem govoru zarad volitev odbornikov še odločno povdarjal to, naj se volijo del al ni udje v odbor, ne pa taki, ki so le „po imenu" odborniki. — Čitalnica je v preteklem letu storila svojo dolžnost in skušala jo bode storiti tudi v pričujočem letu — tudi vkljub takim, kterim geslo je r a z p o r! — (Silvestrov večer) obhaja čitalnica z veselico po večletni navadi. — Tudi k veselici Silvestrovi, ki jo napravijo na strelišču tukajšnji gospodje oficirji, je čitalnica bila povabljena. ------ 7 ------