- 149 - Novičar iz Ljubljane. God (^rojstni dan) nasiga Ijubljenig-a cesarja Franca Jožefa I, je bil v Ljubljani z veliko častj6 prazno-van. V petek je bilo celo me'sto posebno lepo razsvit-Ijeno; tavžent in tavžent lučic je g-orelo in mnoge hiše, kakor hiša deželnima poglavarja, hiša mestne gosposke, hiša C. k. deželne gosposke, kazino i. t. d. so bile z njimi posebno krasno okinčane. Na gradu —visoko pod milim nebam — je lesketal in krog in krog se svetil avstrijanski orel, umetno vmnogih barvah izdelan; nad njim pa z velikimi čerkami „Vivat." Kakor se za poglavitno mesto slovenske zemlje spodobi, je bilo na hišah po mestu veliko slovenskih napisov. Posebno je dopadlo okincanje tiste hiše , kjer plemeniti gosp. Parov! č, rojen Horvat stanuje, s tremi napisi, v sredi je s krasnimi čerkami zapisano stalo: „Zivijo Franc Jožef L junački car, — na desni: živijo Radec-ki vojvoda, — na levi: živijoJelacič ban.'' Verh teh napisov je lesketal napis ;,Složnost"; na desni strani je bilo bandero slovensko, na levi horvaško. — Posebno lepo okinčana je bila tudi hiša c. k. kamera In e gosposke, kjer se je nad slovenskim nadpi-sam : Bog živi našiga cesarj aFranca Jožefa L bralo Cesarjevo pravilo „Viribus u niti s/' Tudi hiša mestne gosposke je imela zraven podobe presvitliga Cesarja na eni strani slovenski, na drugi nemški napis, ki sta bila oba prav lepo zložena. — Tudi gosp. Ig. Kos je napravil na svoji štacuni prav serčin slovenski napis. Še več napisov je bilo, ktere so ljudje z veseljem ogledovali , kterih pa popisati, nam tukaj prostora manjka. Proti devetemi se je podal en oddelk narodne straže z baklami in muziko pred hišo c. k. deželniga poglavarja, njemu kot namestniku Cesarja poklonit se, in mu očitno na znanje dati serčno vošilo k Cesarjevimu godu, ki je v krepkim „Ž i v ij o" donelo krog in krog. Muzika narodne straže je spremovala slednjo narodno pesem, ki jo je naš izverstni pesnik, gosp. Svetic v ta namen zložil, in ise takole glasi: — 150 — Varuj našima cesarja, Vse dežele domovine Bodi, Bog, njegova bran, Naj objame sladki mir, Stori slavniga vladarja, Naj se zruši, naj pogine, Milost svojo vlivaj na-nj! Kar o vera sreči tir. Bodi mu pravica sveta, Bodi moder vsaki cas; Naj svoboda se razvije, Oljko naj med lovor spleta, Naj nam njeni sad zori} Dolge stiske reši nas. Stara vernost naj zašije, Naj ljubezen plameni. Naj zapahne vojski vrata, Naj oblije nova zarja Utolaži boja serd, Avstrijanske drage tlaj Naj pomiri z bratam brata, Ti pa živi nam cesarja, Naj prežene stari čert. Živi Franca Jožefa! Potem je sla muzika po celim mestu — ljudi je bilo povsod toliko, de se je vse terlo; še le o polnoči se je vesela večeriiica pomirila. Dru^o jutro zg-odej so oznanili topovi na gradu slavni dan, kteriga smo praznovali z veliko sv. mašo, ki so jo sami škof brali, pri kteri so bili deželni poglavar, vsi višji vradniki, oficirji v praznični obleki, in velika množicaLjubljančenov pričijočih. Pred cerkvijo je stala narodna straža, in zraven nje so bile postavljene vse kompanije naših domačih, horvaških in og^erskih vojakov, ki so med mašo streljale. Po sv. maši je marširala narodna straža pervikrat k svojimu no-vimu po^lavnimu stražišu (^Hauptwache3, ktero je v spomin veličastniga dneva — danes pervikrat z veliko slovesnostjo v posest vzela. Tako se je končal še le proti eni čez poldne slavni dan, v kterim so Ljubljančani pervikrat praznovali god svojiga miliga novig-a Cesarja, v kteri^a vsi avstrijanski narodi tolikšno zaupanje stavijo za blagor ip srečo. Bog g-aživi! Druga imenitna prigodba tega dneva Cl®-*-'"• je bila, de se je popoldne ob treh pervikrat po železni cesti iz Celja v Ljubljano perpeljal hlapen (^Lokomotiv, kterimu kmetje luka matija pravijo)! Brez vse spotike se je pripeljal, lično ovenčan, v 4 urah in pol iz Celja. Drugo pot pa bo lahko v 3 urah prišel, ker ne bo imel po poti nič preiskati, kakor zdej, ko je bila perva p o-skušnja. Neizrečena množica ljudi, deželni poglavar in več druzih uradnikov ga je z veseljem sprejelo v kolodvoru (Bahnhof). — V nedeljo popoldan in zvečer je bila veselica z muziko in plešam, ktere dohodki so namenjeni za tisto zalogo, iz ktere se bojo milodari dajali ranjenim vojakam krajnske dežele, ki so v vojski svoje zdrave ude zgubili. — Za gimnazium ali tako imenovane latinske šole je že prišel za prihodnje leto začasni (provisorisch) šolski red poduka. Po tem sta 7. in 8. šola k gimnaziumu pridružena in modroslovje (filosophia") se ne bo v teh šolah nič več učila; vsak lik bo učil posebni učenik. Poduki v vsih osmih šolah bojo: 1) veroznansto, S) latinski jezik, 3) gerški jezik, 4) narodni jezik, 5} zemljepis in zgodovina, 6) matematika, 7) natoroslov-stvo» De je natoroslovstvo že v pervo šolo vpeljano , je prav pametno in potrebno. Damači ali narodni jezik se bo učil skozi vsih 8 šol. ^^ Kakor se kaže, ne *) Zastran ntlrodniga jezika je tole ukazano: »4) Mutter-sprache und andere Lan de ss pr a ch en. In Bezug auf die Muttersprache und eine zweite imReiche gang-bare Sprache ist das, was im verflossenen Jahre begon-nen wurde, nun fortzusetzen. Fiir beide Spracheu zusammen diirften, wenn die vorhandeneij Lehrkrafte dafiir ausreichen (zakaj neki ne?) in den ersten 4 Klassen wochentlich 5, in den oberu 4 Klassen 4 Stunden fiir jetzt ausreichen. In der Muttersprache sind schriftliche Aufsatze, ange-messen dem Bildungsgrade der Schiiler, auszuarbeitenj ein anderer Theil der Zeit wiirde auf Lekttire einer Sammlung mustergiltigcr Stiicke und Memoiren einzelner — zweck-massig verwendet werden kounen. Ausserdem wurden in den untersten Klassen die allgemeinen Gesetze der Syntax so zu entwickeln seyn, dass sich d arauf der Unterricht in den iibrigen Sprachen in dieser Beziehung grunden bo v tednu druzih šolskih praznikov, kakor le ob nedeljah, praznikih in v četertek popoldne. — Vravna-nje novih poli tiskih gosposk po vsih avstrijanskih deželah ^e od gosp. ministra Bacha izdelano in od Cesarja že tudi poterjeno. Krajnska dežela je v 10 kantonov razdeljena; verh vsih stoji kresijski predstojnik, ki je tudi deržavni glavar (^Statthalter}. — Gosp. Dr. Ahačič je unidan v nemških Ljubljanskih novicah prav razložno skazal po starih zgodovinskih pismih nekdanje edinstvo Istrijanske dežele s Krajnsko. — Pred nekimi dnevi smo dobili žalostno novico v Ljubljano, de je Krajncam dobro znani g"osp. Dr. Kurter, ki je bil več let mnogo spoštovani c. k. zdravnik našiga regimenta v Ljubljani, 5. dan tega mesca v Ogerski vojski na koleri umeri. Rajnki je zapustil neizrečeno žalostno vdovo s 4 majhnimi otroci. lasst. In den obersten Klassen tritt angemessen zur Lektiire eine Uebersicht im mundlichen Vortrage hinzu.« — ^^^}S slovenskih nam v ta namen ravno ne manjka — se vee jih bo prišlo zdej vsako leto na svitlo.