AOOEPTANOE FOB MAILINO AT SPBOIAL RATE OF POSTAGE PEOVIDED FOR IN 8E0TI0N 1108, ACT OF OOTOBEB 3, 1917, AUTHOEIZED ON MAT 22,191S. Štev. 6. No. 6 JOLIET, ILL., 7. FEBRUARJA, FEBRUARY) 1923. KAMPANJSKI GLASOVI. ZDAJ JE ČAS! Na zadnji polletni seji glav nih odbornikov K. S. K. Jednote bila sprejeta neka važna resolucija, ki je brezdvom-no na svojem mestu. Določilo se je sprejemati nove člane v centralni • bolniški oddelek brez kake pristopnine; oziro ma opusti lt> j* pristopnino $2.50 za časa sedanje kampanje. Ta opustitev nudi lepo priliko društvom, spadajočim v bolniško centralizacijo za pridobivanje novih članov. • Večina kraj vnih društev plačuje iz svoje blagajne bolnim članom od $5.00 do $7.00 podpore na teden. Ali ni teh par dolarčkov pre malo v slu čaju bolezni f Če ste nevar no zboleli, vas zdravnik vsak dan e>bišče; kupiti je treba tudi zdravil; kaj vam zaleže samo $5.00 podpore, če morate samemu zdravniku več kot dvakrat toliko plačati! Preti leti je $5.— ali $7S— Žfc nekaj zaleglo, ko zdravniki še niso svojih honorarjev zvišali; tudi zdravila so se zadnji čas zdatno podražila in pristojbina po vseh bolnišnicah. Po moji sodbi bi moral vaak bolnik prejemati najmanj $14.— podpore na teden. In kako, naj se to doseže f Moj nasvet je, da naj bi imelo vsako društvo d\ a načina gledL* plačevanja bolniške podpore: svoj lastni bolniški sklad in centralnega, (Jodnotinega); tako bi na primer član pojemal od društva $7.00 bolniške podpore, iz centralnega bolniškega sklada pa nadaljnih $7.00, torej $14.00 tedensko. Atfes-ment za društveni bolniški sklad znaša običajno 50c. 60c. ali 75c; asesment za centralni boln. sklad pa 75; torej bi član plače val za dvojno podporo v skupnem znesku ' $14.— ase«. $1.25, ali $1.35,'ali $1.50; svo-ta je odvisna od drtištvenega bolniškega asetsmenta. Za $9.00 U tnega central, bolniške-! ga asesmenta je član ♦opravičen do $274.00 podpore na le-1 to, ali do 30 krat toliko/ kolikor je vplačal. Ali ni to u-godnosrt? K meni večkrat prihajajo bolni člani, ki morajo iskati pomoči v bolnišnici; pristojbina za en teden znaša od $12,— do $15.— Če dobiva član £amo od društva podporo, mu ista nikakor nfl zadostil za pokritje stroškov" v bolnišnici; če bi bil pa še v centralnem bolniškem odc|elku, bi skupni znesek deloma zadostoval. Dosti je društev, ki imajo lep/- stotake v svojem bolniškem skladu; vprašanje pa nastane, za koliko Časa bodo ti stotaki še zadostovali T — Ne za Vedno! — kajti članstvo se vaak dan bolj stara, čim bolj star človek, tem večkrat in dalj časa je bolan; to znači, da bo treba enkrat bolj globoko poseči v društveno bolniško blagajno, če do tedaj morda že bo — prazna Popnam velika in moSna društva katera je bas bolniška podpora do cela oslabela, Kaj takega se lahko prepreči, ie krajevno društvo spada v centralni bolniški sklad K. S. K. Jednote. Moj nasvet jo torej, da bi še ostala krajevna društva sedaj pristopila v ta sklad, ke je tozadevna Jednotina pristopnina opuščena. Trdno sem prepričan, da ni bilo Še nobenemu društvu žal, ker jo pristopilo v centralni bolniški sklad; vsako društvo je, vs|od tega dosti na boljšem, ker se mu ni treba bati pajčevim v blagajni. Skrbimo torej za stare in tudi mlade člai| (ice). To lahko sodaj storimo; čim preje, te>m boljše! K sklepu svetujem društvom, ki imajo bolj "kratko" bolniško blagajno, da fiaj na prihodnji ž-l ji razmotrivajo glede pristop^ v centralni bolniški oddelek. V edinosti je moč. Poleg tega pa marljivo agitirajmo za pridobivanje novih članov, da na ta način dosežemo zaželjeni cilj. Dr. Jos. V. Grahek* »vrh. adravnik K.S.K.J. r... Evelefch, Minn. Ker je članstvu, — spa-dajoeemu v centralni bolniški oddelek pri K. S. K. J. na že« ljo nekaterih elruštev, kafc:ra so pismenim potoni obvestila glavni odbor K. S. J. Jednote ob času letnega zborovanja v gkavU|.m uradu — ustreglo, namreč, da se »pristopnina v centralni oddelek opusti za časa kampanje, — se torej naznanja, da se isto upošteva začenši s prvim februarjem t. 1. in Se karača, ob zaključku kampanje, to se pravi, kakor hitro se pridobi 1000 elaliov(ic) odras-ega in 2000 Mladinskega od-tllka. * Zatorej društva spadajoča v centralni bolniški,'oddelek, na delo, da ne bodete pri zadnjih; sedaj je prilika, da sb vsak katoliški Slovenec j in Slovenka zavaruje pri naši mi-ijonski Jednoti* pri, kateri je takoj ob vstopu eV'ležen pod-]>ore v slučaju nesreče. Ni« je danes Jednote ne slovanska in ne drugorodrie v Združenih državah ameriških, * katera Vam bi nudila tako ugodne pogoje za pristop. Vsak Slovenec (ka) in brat Hrvat (ita) bi moral(a) biti član(ica) K. S. K. Jj.dnote in eb jednem biti ponosen, da je član(ica) te milijonske Jednote. Torej na noge in na delo dragi mi sorojaki in društveni sobratje, ne samo na papirju, ampak dejansko • naj vsak član(ica), pridobi enega kandidata ali kandidatinjo in zmaga bo naša Cenjeni člani društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, zavzemamo si to ulogo in agitirajmo za čim vei9ji število članov ter članic tako, da bodemo storili vsi svojo dolžnost in ob jednem deležni prve nagrade, katera je razpisana. Dalje bi prosil članstvo omenjenega društva, da bi bolj pogostoma udeleževali društvenih sej; dostikrat bi se kaj dobrega sklenilo pri društvu, ako bi bilo več članov pričujočih pri ist^ji; ali žalibog pride pa le sam odbor in par članov ter kopica otrok, ki prinesejo denar za asesment svojih stari šev; torej je nemogočo kaj u kreniti. Pokažite malo več društvenega življenja in dar rujte vsaj eno uro na mesec ali dvanajst na leto v prid društva in samega sebe in s tem bosi) storili svojo dolžnost in društvo se bode oživelo in napredovalo. Ni treba reči koi; st1 nekateri izrazijo: maj bo v< se po starem, — ne, nikakor ,ne, po novem začeti in voditi naprej elo cilja, do zmage Nadalje bi prosil dr. odbor spadajoč v centralni bolniški oddelek, ela strogo nadzorujejo bolnike, s tem mislim, da so resno bolni člani (ice) deležni podpons a je tudi takih dosti, ki jo radi malo potegnejo celo sedaj v zimskih pasih; opomin se tiče slednjih in škoduje vee čini, zakaj vsak bi godrnjal v slučaju posebne doklade; da ne bodo 0 ga potreba, je treba dobrega poštnega nadzorstva bolnikov. Upam, da bode člal-stvo z veseljem odobrilo mag* borne vrstiti:- in se po tem rav nalo, ker jim želim najboljšega napredka in blageslova božjega v sedanji borbi do razpisanih nagrad. Končno so zahvaljujem za prijazno postrežbo družinam: Mr. in Mrs. A. Nemanich, Mr. in M rs.. Jos. Sitar, Mr. in Mre. Jos. Zalar in Mr. in Mrs. Ivan .Zupan, in vsem ostalim ob času mojega bivanja v Jolietu, 111. cen j. članstvo, tpr jim kličem: Naprej zastave slave! zapove-čanje članstva naše dične K. S. K. Jednofc. Martin Shukle, član dr. št. 59, in nadzornik K.S.K.J. Društvo sv. Jožefa št. 12. Fo-rest City, Pa. Na redni mesečni seji, dne 14. jan. 1903 je naše društvo sklenilo, da se še nadalje sprejema novo pristaple člane prosto vstopnine v društvo in to za dobo nadaljnih treh mesecev, februar, marc in april Pomnite je treba, da je pristopnina v društvo prosta, v Jednoto pa je treba isto plačati. . Torej rojaki, ki še niste pri naši slavni K. S. K. Jednoti, pristopite k našemu društvu in postanite člani katoliške organizacije; nikar se ne sramujte imena katoliška—ampak ponosni ste lahko, ako ste delničarji najbogatejše, najstarejše in največje slov. katol podp. organizacije. Ofbenein apelliram na vse člane našega, društva, da gremo vsi na delo za noviim članstvom obeh oddelkov, ne držimo križem rok ampak potrudimo-»e, da ne bomo med drugimi dru&tvi mi najzadnji in da priddbimo do prihodnje seje vsaj vsak po enega člana-(ico) v odrasli, in najmanj vsak po dva v mladinski oddelek. Vas očete, in matere, »obrate in sosebtre našega društva« pa poživljam, kateri še nimate svojih sinov in hčera zavarovanih pri K. S. K. J., da jih sedaj .pripeljete pod okrilje nase podporne matere K. S. K. J. Obenem tudi opozarjem vse tiste člane na potnih listih, kateri še niso istih obnovili, da to prej ko mogoče storijo, ako ne, jih po pravilih zadene kazen sušpondacije. Končno pozdravljam vse članstvo K. S. K. J. Frank Zidar, tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa, št 112, Ely, Minn. V "Glasilu" št. 4, z dne 24 jan. t. 1. sem eital zapisnik si.' je glavnih Jednotinih odborni kov, *la »oca časp, kampanje o-putatili dosedanjo pristopnino $2.50 v centralni bolniški (d delek; s prvim ti bruarjem t. 1 do preklica je torej pristopni na v označeni oddelek prosta. V imenu članstva društva sv. Joži fa, št. 112, ki spada v bolniško centralizacijo, so tem potom najlepše zahvaljujem gl. odboru K. S. Iv. Jednote. ker je ustregel naši prošnji na glavni letni seji januarja m£ wca s tem, da je opustil pris topnino v označeni centr. bol uiški oddv lek. Dragi mi bratje! Kar sm< želeli, to smo dobili; to znači, da smo zmagali. To je važen korak k napredku našega dru štva. Zdaj mi naj kdo pove in dokaže kjt drugje zamore kak novi član pristopiti v društvo in Jednoto za tako nizk< ceno, kakor ravno pri našem društvu sv. Jožefa, št. 112. Tukaj je stvar natanko razložena: Društvena pristopnina je prosta, ali iste se nič ne računa. — Za bolniško centrali za cijo je pristopnina tudi pros ta. Ob pristopu novega Čl a na je treba plačati samo $2.0C rezervni sklad Jednote, U slahko plača naenkrat, ali pa razdeljeno dvakrat: ob pristo pu $1.00, čez šest mesecev pa še $1.00. Rcasrvni sklad se plačuje pri vseh Jednotah; samo v tem je nekaj razlike, da pone od n*?. omenjajo istega, pač je pa treba plačati rez. sklad v-sak mesec z asesmentom, kar morda še ne veš. Pri naši K. S. K. J. plačaš to, kar ti j znano. Pristopnina v Jedno Do znaša samo borih 50c.; to je vse. Zdaj pa računaj, kje je pristop v društvo in Jednoto bolj po ceni? Ali ni najbo-je pristopiti v naše društvo sv. Joifcfa, št. 112? Gotovo da! Naj še nekaj omenim o našem Mladinskem oddelku. V ta oddelek se spil jema otroke od 1 do 16. leta starosti. Ko doseže 16. leto, lahko prestopi v odrasla oddeH -k, ali med aktivne člane. Smrtnina za člane y Mlad. oddelku je različna; isto se računa po starosti otroka za časa pristopa in ko-iko časa spada v Ja oddeik. Vtem navajam samo en slučaj: Ako pristopi otrok, ko je ravno leto dnd star, in spada v ta oddelek neprestano do 10. leta, se zanj izplača $450.— posmrtnino v slučaju smrti. To-iko posmrtnine ne plača nobena ameriška inšuranc kompa nija in vse to pri nas samo za borih 15c mesečnega asesmen ta. Pristopnina v Mladinski od delek znaša samo 25c. Če član prestopi iz Mlad. oddelka ko dos»<že 16. lete*, v aktivni oddelek, se mu iz Mlad. enldel ka plača $2.75, to je za rezerv ni sklad, pristop in za vrh. zd ravnika. To sem pojasnil, da vsakdo lahko razvidi in se pil prii&i o veliki ugodnosti za cenen pri s top v naše društvo in Jednoto tu so senlaj lahko zavarujef za veliko posmrtnino po nizki ceni. Med članstvom našega lruštva vlada lep mir in sloga zato bratje, bodimo agilni in J/. I ujmo za napredek našega društva s tem, da pridobimo ' sak po enega novega člana(i-io). Zdaj je lepa prilika, da naredimo naše društvo močno in veliko. Zdaj H < nudi tudi najlepša prilika našim članicam, katere so zavarovane samo za posmrtnino; zdaj lahko pristopite med aktivno članstvo in se zavarujeta še v centralnem bolniškem oddelku; •za dobo kampanje ste tudi ve oraste pristopni!«? v ta oddelek. K sklepu pozdravljam vse članstvo našega društva, ter Vam želim največ uspeha! George Schnelier, tajnik. SLOVENSKI MILIJONAR RUPE UMRL. Eden najstarejših naseljencev V Calumetu, Mich., ki je obo gatej z dividendami in zemljišči. ' Calumet, Mich. — Peter Ru-pe, tukajšnji slovenski trgovec, blagajnik Calumet & Arizona Copper Co. in ravnatelj Nevv Cornelia Copper Co. ter miK»gih drugih, dryžb, je dne 27. jan t. 1. umrl v starosti 79 let Zapustil, je več odrašče nih sinov in hčera; ed^n sin je zdravnik v Calumetu, drugi, Peter Rupe ml., pa votli prodajal nico na 5. cesfi. Noben njegovih sinov ne govori ■slovensko; žena starega Ru-peta je bila namreč Nemka in je odgojila otroke v nemškem Juliu, potom pa so se poameri-kanili. , Peter Rupe je bil rojen leta 1843. v Predgradu pri Poljanah na Belokranjskem. V A-moriko je prišel nekako pred petdesetimi leti. Prišel je iz Bavarske, kjer je še kot-mlad fant krošnjaril. Približno istočasno je prišel sem tudi John Gorše, znani poznejši milijonar v Chicagu, ki je tudi bil krošnjar na Bavarskem Toda. Rupe in drugi njegovi rojaki, ki so se povzpeli med milijonarje, niso obogateli s krošnjarijo. To je bil začetek. Rupe je nosil koš nekaj let po Wi9Consinu in Michiga-nu. To je bilo takrat, ko še ni bilo železnice od Chicaga na Severozapad in slovenski krošnjar ji so se vozili na vo-zeh, katere so vlekli konji. Ko je bila kmalu po najdbi bogatih žil nativnega bakra (1854.) ustanovljena naselbina v Calumetu,• Mich., je bil Rupe med prvimi slovenskimi naseljenci, ki so se tam naselili. Leto IX.—Volume IX. Tedaj je Peter Rupe odložil koš in odprl prodajalnico. Kupoval je tudi zemljišča, ki so bila takrat zelo poceni in pozneje je zidal hiše, katere je oddajal v najem. Pravijo, da je bila skoraj polovica mesta Hancocka njegovega. Kupil je tudi delnice Calumet & Hec-la ^i n ing Co., najbogatejše družbe, ki poseduje rudnike bakra. Kupoval je delnice drugih družb, oziroma jih je pomagal organ izirati. Na ta način jo njegovo bogastvo ra-stlo kot kvas in že pred petnajstimi leti je veljal za milijonarja, Rupe se ni nikoli dosti brigal za Slovence. Zaprl se je v kroge svojega razroiia, med finančnike in denarne mogotce. Malokdaj je obiskal kak slovenski lokal v Calumetu in to le takrat, če so ga zanesli o-pravki njegovega businessa. Navadno je govoril angleški in nemški; malokdaj ga je bilo slišati, da je govoril svoje poljansko narečje. Rupe je bil seveda dober trgovec in podjetnik; bil je velik kapitalist. Znal je izkoristi; tj vsako stvar, ki je prinašala* dobiček. Zjčel je v pijonir-skih časih, ko je zadostoval majhen kapital za razvoj velikih podjetij, ki so pozneje si-pala milijone svojim začetnikom Kot organizator in po-speševatelj trgovine, finančnih zavodov in rudniških družb je veliko storil za napredek calumotske naselbine v splošnem — ampak delavci, slovenski in drugi, ki so mu pomagali do bogastva, kakor vsem drugim, mu niso zato dolžni nobene hvale in tudi ne obsujejo v njem nobene izgube. . P. Dividende jeklarskega trusta. New York, 30. jan. — Danes je ravnateljstvo U. S. Steel-torporacije sklenilo izpfiačat^ redne četrtletne Vlividende, in sicer: IV4 odstotkov na com-mon, ter 1% odstotkov na pre-fered delnicah. Zadnje četrtletje je imela korporacija. skupnih dohodkov $27,552,392, a čistega dobička pa $15,369,829. zplačalo se bo več milijonov divdende. Skozi vse lansko leto pa je korporacija zaslužila $101,647.661, a čistega dobička pa je preostalo $5,862,432. Skupna vsota dividend za preteklo eto šteje $10,926,771. Kukluksovke nastopajo. Oklahoma City, Okla. — Neko noč te^a tedna so tukaj prvič javno nastopile kukluksov-ce, ki so bih oblečene v plave plašče, na katerih so so bleste-i beli križi na prsih. Napad-0 so njtiko hišo zunaj mesta, tjer sta bivala dva moška Žensk je bilo do 20. Dotična dva; možaka sta billa znana ti-lotapca z žgan jem Moža so te ženske obvladali ter držale dokler ni prišla državna policija, ki je našla žgan jepekarijo v popolnem obratu. Kampanja za 2000 novih članov Mladinskega oddelka je o-tvorjena- Začnimo in delajmo. Ida bo čimpreje končana! VABILO IN POZOR. Iz grada, društva sv. Družine št. 5>K. S. K. J. La Salle, 111., se nassuatnja vsem rojakom in rojakinjam iz našega mesta ter okolice, da smo povodom velike Jeduotine kampanje o-pustiii za 5 mesecev pristopnino v naše društvo; pristop v društvo je torej prost. Ne zamudite torej dragi mi bratje in sestre pripeljati vsaj enega kandidata na sejo v teh 5 mesecih, ker to bo v korist društva in Jednote. Dalje opozarjam tudi matere; dajte zavarovati svoje male otroke v našem Mladinskem oddelku, da bomo imeli vsaj v enem ali dragem razredu napredek; morda celo dobimo kako na-grado. Potrudite se torej, da dospemo do večjega napredka kot dosedaj; podaj-mo si roke eden z drugim! Opozarjam pa tudi našo mfiadino, posebno fante našega društva, da bi se vdeležili seje dne 4. februarja 1923. Ne pozabite mladeniči te seje; saj ne pridete skoro nikdar. Pridite na prihodnjo sejo; pokažite se, da se zanimate za društo. Kot že morda vsem tukaj v La Salle znano, bo naše društvo priredilo na pustni torek zveč'er ples in zabavo v korist bolniške blagajne. V to svrho sva za ta dan dobila naš pred sednik in jaz prostor v Slov Narodnem Domu. Radi tega želimo, da bi se prihodnje seje 4. febr. vdeležili vsi naši fant je, ali vsi mladi čllani,, kjer si boste lahko izbrali vrsto zaba ve po svoji volji. , Moram pa tudi to opomniti da nam dela družba Slov. Na rodni Dom brezplačen prostor za ta dan; zatorej priporočam društvu, kakor tudi posamez ni m člainom, ne pozabite S. N Doma, osobito sedaj, ko se vr ši kampanja za prodajo delnic da bi se izplačalo še preostali dolg. | Ne pozabite pa kakor sem že omenil tudi kampanjo naše K 5. K. J. Stopimo na noge vsi skupaj ker le v slogi je moč! S sobratskim pozdravom. Frank Strehar, tajnik VABILO NA SEJO. Društvo sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn. S tem uljudno vabim vse Člane našega društva, da se poluoštevilno udeleže prihodnje seje, dne 18. februarja ob 2. uri popoldne v Odd Fellow dvorani, vogal 3. Ave., in 2 St So. ' Ker bo na tej seji več važnih tottk na dnevnem redu, zatorej Vas ponovno prosim, pridite vsi, da ne bo potem kake more-bi|pe pritožbe. S sobratskim pozdravom Frank Laurich, tajnik. NAZNANILO. Društvo sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J., Cleveland, Ohio poziva s tem vse* svoje člane na splošno vdeležitev društvene sejo dne 11. februarja ob 1 (eni) uri popoldne v navadnem prostoru. Na tej seji se bo volilo društveni ed»bor za tekoče leto 1923. Zatorej člani udeležite se te seje brez izjeme vsi, da izvolite v odbor može v aplošno zadovoljni ost - društva, tako tudi za napredek društva in Jednote. Bratski pozdrav, Anton Kordan. začas. ta j. Društvo sv. Mihaela št. 163 Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam vsem ČHanom in članicam našega društva, da se Vrši prihodnja seja, dne 11. febr. 1.1. točno ob 2. uri popoldne. Na to sejo se pozivajo vsi člani (ice)brez razlike, da se-iste vdeleži jo v -največjem številu in pravočasno; izjema nevdeležitve seje je samo bolezen ali nujno delo. Na prihodnji seji imamo več važnih toi3k na dnevnem redu, za-, ostale A?, od prošle seje. Dalje prosim vse one člane, ki so zaostali z vplačili že po 3 do 4 mesece, da svoj ddlg na prihodnji seji poravnajo, inače jih društvo dalje ne more čakat. — Bratje in sestre! Sedaj so malo boljši časi; skrbite torej, da boste tudi bolj redno plačevali; to bo boljše za društvo, laglje za tajnika, pa tudi za vas. Opomba. Bratje in sestre! Na prihodnji seji b6 treba določiti poedbni odbor za delo na prihodnji naši plesni veselici/ dne 12. februarja t. 1. v hrvatski cerkveni dvorani v Mill-va!le, Pa., točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške 35c, za ženske 25c; sviral bo Bene-kovičevv orkester. Za dobro postrežbo bode skrbel odlbor. Ker je čisti prebitek te veselice namenjen v korist nase društvene blagajne, ali za pomoč bolnih članov (ic), vsled tega najuljudneje vabimo vse brate Hrvate in Slovence iz Pbgli. ter okolice, da nals ta dan posetite v kar največjem številu; za vašo naklonjenost vam bomo vedno hvaležni. To. rej na svidenje dne 12. februarja ! S sobratskim pozdravom. Matt Brozenič, tajnik Pittsburgh, Pa. Dne 10. januarja ob 11:45 po noči je bela žena smrt potrkala na vrata gostoljulbne hiše M rs. Marjje čadopič, in je s svojo Vabilo na sejo. S tem prosim vse člane(ice; društva sv. Jožefa št. 169 Cle veland, (Collinwood) Ohio, da se za gotovo vdejležijo prihcK nje mesečne seje dne 11. febr t. L v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih 'tačk, ki so velike vrednosti za društvo. Na prihodnji seji se moramo tudi domeniti na. kak način vidi viseti in spuščati se na njo; toda, gorje, zakrknjenost Judov je podoba naše trdov ratnosti. Jeruzalem je zanj podoba drugega, ravno tako ne\J rnega mesta, ki si ga je tudi izbrajl za svoj sedež! Iz njegovega krika nam zveni tr pljenje, ker mu stopajo naše pregrehe pred oči. Zdi se/la Sion naših zaslepljenih, preglasnih duš, ki jim grozi večno pogubljenje, gotovo ni najmanjši vzrok, ki mu iztiska solze ljubezni. Našega Gospoda niso videli mnogokrat joka«ti. Ne spo-1 dobilo bi se, da bi se tako velik in jasen du»h, dasi z nežnim živčevjem obdanj.n,., dal redno premagati od ginjeuja. Dob roto njegovega značaja je morala povzdigovati vzvišenost in moč. Da bi se pa ite zdelo, da mu je le ena naših slabosti neznana, jo prepustil, da je več krat pij.'kipelo njegovo srce Jokal je naše solze, kakor je prenašal naše potrebe in delil nat? gorje. Od joka v jaslicah pa do zadnjega vzdiha na križu, nam nudi njegovo živ ljenje lep zgled globokega ponižanja in sočutja. On joka kot mi, joka pa tudi nad nami. Tako daleč gre nj gova dobrota: mi se dotak nemo kake točke v notranjščini njegove duše; to močno na ravo, še vzvišenejšo po ospb-nem združenju z Bogom, pretrese misel na nas; ne ubrani se plemenite, zmagovite ginje-nosti, ki mu jo povzročamo. Komaj bi spoznal v Jl zusu, ko toči solze, mogočnega Boga, o katerem govori prerok Izaija. Tako zelo torej Jezus čuti z nami, da se spozabi nad nami, ---on s^ spozabi, ne ne, ne miisilimo tega, vzemimo besedo nazaj. Kar dela, dela namenoma. Iz višine svoji? nejbcške popolnosti zasleduje napredovanje gro&?, ki pretresa njegovo notranjost, podvr že se ji z močno ljubeznijo svoje volje. Gospodove in njegovih učencev ljubezni ne more zadušiti čutnost, niti ji škodovati volja, ki je pri njih nepodkupljiv čuvaj. Njegova ljubezen ne izvira iz naravnega nagona, tudi ni preračunana. Ginjmje prihaja iz srca, toda ne brez pozornosti. V srcu< ima ravno tako žive in močne strasti kot mi, toda, ker on ni grešil v A-damu, se kaže pri n.1 m lepo soglasje med razsvetljeno vo-» Ijo in čuti. To je gotovo velika, pa zmagoslavna skrivnost. To soglasje se pa da le slabo razložiti, ker je omamljen vzgled, ki nam v čiudovi 1 m združenju predstavlja trojno ljubezen: Boga, misleca in čutne- ga ibitja; predmet te ljubezni smo mi vsi, brez razločka. Kako ^ sladko! Kolik zmagovale«}! Njegove solzo nas pretresajo, da začnemo še plakati. Kristjani, dasi se nas pri jima jo dvomi ali če smo še trdni v veri, pa je naše srce po neprilikah življe nja opustošNio, pusto in praz-no, ker smo izgubili mazilo solz, ne obupajmo! Brez dvoma ni naše zveličan je ha svetu postavljeno na kooko; svetost in sladkost JVotsqvo ne moremo razumeti. — Služili bomo odslej bolj zvesto Učenikn; doslej še nismo dovolj spoznali V njem svojega prijatelja. Ali nb obletu tirno ničesar, če se razžalosti nad mladeničem, ki jo še čistega srca, aH če ga spreleti groza ob misli na svo-.,«ga prijatelja Lazarja, ali ko mu trdovratnost Jeruzalema iztisne solze, in če nazadnje v uri smrtnega boja poti zaradi naših hudobij krvavi pot, kakor da bi mu bilo zmanjkalo solz? Naj li še ostanemo bii.zbrižni? O solze Jezusove, koliko poveste! Kdo bi se še mogel odtegniti vašemu čaru ? Kateri kamion se ne bi polagoma odehčal t Oj, prav radi se uvrstimo mod one, ki jih je zmagala Tvoja ljubezen. Ni torej samo rA meljski Je-i uzalem, nad katerim Jezus joka. Če verujemo cerkvenim od tom, zlasti sv. Gregorju, je Gospod videl pred seboj našo in vseh grešnikov zakrknjenost. Isti občutek, ki ga je nagnil, da je malo pozneje za klical na Kalvariji: "Žejen sem," žejen duš, ga je skrbe in žaoJstil v tem trenutku On čuti, da ne bo odrešenje, dasi dovolj veliko za vse, vsem koristilo, da mnogo povabljenih ur- bo izvoljenih, da imajo o3i in ne vidijo, ušesa, pa ne slišijo. O, da bi mogel, On, pelikan ljubezni, pod razprte perut svojega križa skriti vtfl svet in ga rediti s srčno krvjo! To da ne: grešniki nočejo! Nji iiova svoboda, ki je Jezus ne mara kršiti, je in bo trdovratna zaprt ka njegovemu stremljenju; vsa prizadevanja bodo izpodletele na njihovi nehva-iežnesti. Do zakrknjenosti srca grešnik sv votla ne pride na mah; pot od prvega zanemarjanja dolžnosti do usodepolne zaslepljenosti je navadno precej dol-ua. N?. srečnež pade najprej prvo stopinjo dušne brezčut-nosti, ki se imenuje Mločnost. Tri široke poti vodijo po strmem bregu na rob prepada, kj r zdrkne nesrečnež v pogubljenje. Prva je množica čajnih skrbi; človek išče sreče v svetu, trudi se za prazi n nič. Posledica je vedno večja zmernost, življenje pasitan)? podobno safnjam. En znak sedanjega časa je delovanje, da bi se izbrisal dan na dan bolj Bog iz človeških src. Nlizogibna posledica je pomanjkanje po božnosti; če se kdo navadi na tako umetno življenje in na tako pii-naflieto ozračje, zna živeti le še v razburkanem vrtincu življenja, zelo, zelo težko se vrni? nazaj v zatišje laistnega srca, tja, kjer govori Bog. Srce postane mrzla, pusta in nepoznana pokrajina. Poteip se take ničeve detta celo boje postaviti se pred same sebe, pil d svojo vest; zgroze se, če pogledajo siame na sebe, kot da bi se jim prikazal strašen prepad pred njihovimi nogami, odkod: r se vije smrtonosna bSda in groza; hitro se na novo vržejo v vrtinec, da bi pozabilo Boga in sebe. Bog varaj, da bi si drznil takim ubogim dušam govoriti ( o izpraševanju vesti, o molčanju, o poboenosti! Ker zanemarjajo molitev, pospešujejo lastno pogubo. Luč, po kateri lahko sami sebh spoznamo, pride samo od Boga, ker je ena največjih težav našega položaja na zemlji, kakor uči kateki'/i.m, da poznamo lastne revščine. Našim dušam je trelba samo razsvetljevanja od zgoraj, da se nam odkrij jo grdobije v vsej na- ohranja in ima zbranega pod prek. Drugi, zlasti starejši Tvojim ljubečim ščitom. Nje- so vesele 4 'bi i nov", jed, po-govi otroci te poznajo kakor dobna našim "nriineem". Ti tudi ti nje poznaš. "blini" so v resnici nekaj o- [.kusnega, vsled česar sem jih jazx4alo čislal. "Bline" pe čejo Rusi pred pustom, zlasti zadnji teden, katerega imenujejo "Maslena"; takrat so "blini" na drt vnem redu ves teden. Kdor pride v hišo, v- 4 leta v ruskem ujetništvu (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) (Nadaljevanje.) Običaji in šege na Ruskem. Že zadnjič sem omenil, da sakega povabijo k mizi. na , - - - i je Rus v cerkvenih, ali vera- "bline", tudi 3e je tujec. Rus- 8oi*> Toda ta luč dejanske | kili zahtevali bolj površen, to ki kmet hodi rad k sosedom je pa nastalo vsled tega, ker na "bline", takoiidi vabi so-ima pravoslavna cerkev manj seda, da naj pfide njegove stroge postave kot naša. V "bline" pokušat. Po konča-obče pa lahko vsakdo izmed ni pojedini, i>otem d? gredo pa nas razvidi, da so zapovedi ka- "hatat". V sani zaprežejo t6liške Cerkve boljše kot pa [konje in dirka ise začne kdo bo ,prvi. Tudi meni je pri takih milosti, ki nam je tako potrebna, da brez nje ne moremo ničesar, — kaj naj delamo v temi? — ni zastonj, moramo ^si jo izprositi. Kako?--— Z molitvijo! Duša j>a, o kateri govorimo, ne moli več ali pa moli slabo. To je tretja pot v pogubljenje. Marsikatera duša, n? zmožna za velike hudobi je in za veliko čednosti, se ustavi tukaj pravoslavne. Hjk^l sem že, da kadar gre I prilikah gospodar viol napre-Rus v cerkev, se. odpravlja kot [či konje v lahko kočijo, podob-na božjo pot, čeprav gre samo no sanem, kamor se je vsedlo ševiij, zaspanosti Mnogo duš pa žene zaslepljenost mlačnost še mnogo globlje, do trdovra tnost i v smrtnem gif hu. O, potem gorje! Če kdo sliši samo svoje strasti jn ne mara več poslušati glasu božjega ter nima vč za drugo o-vusa kot za svet, se Bog odvrne od njega in ko se čuti zani-čevanega, pusti ii srečneža v divjanju^ Tako gre polagoma navzdol ----Iz vode se naredi sneg, pravi sv. pismo, iz snega K d in led se izpreminja v najtrše cristale. Zakrknjeno srce rta pozna sramu pri brezčutnih dejanjih, je brez strahu v pravih nevarnostih, brez modrosti, ko gi\\ za božje stvari; ono pozabi preteklost, zanemarja sedanjost, ne skrbi za prihodnjost. Da je svet preži t z lažnjivimt pravili in slabimi nazori, ki povzročajo hudo na tem in pogubljenje na onem svetu, posledica take skrajne zaslep-1/nosti. Sad tega je podkupovanje sodnikov, ki vzbuja jezo božjo. "Gorje vam," govori Sveti Duh, "ki imenujete dobro — hudo, hudo pa dobro, ki pravite ftmi luč in luči tema, 'k i jiespreminjate grenko v sladko in sladko v gronko." Prišel bo vendar dan, ko bo u.daki zadolženi svet zapeljiv-cev in zapeljanih, obdan od so vražnika, hudobnega duha. Ta )o obhajal svoj veliki praznik. v domačo cerkev. Marsikak, bol j ]x>božen Rus r»ma včasih tako so iz na*J ga sela hodili v Veronež k Mitrafanu nekateri pa celo v oddaljeni Kijev. Primeri so tudi da kdo roma ,na atoško goro blizu Soluna na Grški m; sv. gora Atos je za vse pravoslavne kristjane to, pet oseb domače <1 nižine, naj- „ ,_________________vtč žensk. Ko je bilo vse v na P v'Sreh 5r v du-1kam 1k>1j daleč na božjo pot;| redu, sem zavihtel "krnit" (bič) in šlo je kot po zraku. V tej dirki je bilo seveda več s| kmecev; kosali smo se, kdo bo hitrejši, pa tudi, kdo lw> prekucnil sani temu, ali onemu. Pri tem je bilo treba dosti previdnosti zaradi kake kar je za katoličane Rim. Po I nesreče. Oe so se sani preku večih ruskih hišah vidiš eni le, to vam je bilo smeha, ko sliko te goij i, pred katero se Rusi pobožno kriižajo v znak spoštovanja. Poglejmo še, kako Rusi obhajajo rafcne praznike in godove v letu. Začnimo z Božičem, pij (d katerim jo 6 tednov strogega posta vškk dan in ob nedeljah. Božič se praznuje tri dni, brez kakega posebnega •-•to mora o ženske kobaca t i iz snega. Take dirke se vrše na Ruskem na "Masleno", ali pusti teden, osobito na pustno 11 del jo, zvano "Strašno" nedeljo. To nedeljo je zaključek vseh dobrin, kajti že v ponedeljek fV pričuj post, pri nas pa še le na pepelnično sredo. Na pustno nedpljo si Ru navdušenja. ( Na sv. večer je si privoščijo vse, kar., najbolj tako kot druge večere; še le na sv. dan zgodaj zjutraj se začno vsipati v hišo gruče otrok, ugaja njihovemu želodcu; vse znosijo na mizo, kar je najboljšega, Zvečer, ko p vse koli- ki pojo pesem "Roždestvo čano, se prične v hiši neka cu- li ristovo" (Rojstvo Kri^u-sovo); komaj ena gruča odpo-.i»„ ,so že prevali druga skiy>i-na otrok; isti sledi tretja, četrta itd. To koledovanje od hiše do hiše traja od 3. ure do 7. ure zjutraj. Pri pitju dna ceremonija. Po večl rji vstane stari gostpodar bi se v-1 aešte sredi sotbe na stol, roke j/oU^ži na kolena, tor mirno in n'. kako slovesno pričakuje j poklona članov njegove druži-ne. Na to vstopijo vsi ostali sem že zadnjič bolj obširno poročal. — V resnici, komaj sem že čakal Velike noči, ker smo se v. rr siiiei preveiei postni. Velika n6č, to je pa pri Rusu praznik vseh praznikov, kakor pri nas; zato ga Rusi Obhajajo zelo sdofvesno, toda tudi bolj po zunanje. V tem osi-ru se naši katoličani veliko bolj odlikujejo, o čemur sem se sam propričal. V dnevih Velikega tedna, zlasti na Veliki četrtek, Vel. potek in soboto, ne vidiš pri Rusih onega du-ševil^ga priipravljanja, kot pri katoličanu, ki hiti z vnemo in pobožnostjo te dnevp v cerkev molit in častiti našega Odrešeni ka. Pri Rusih tega nisem videl, pač so pa post podvojili. Priprave na praznik so se videle najbolj v kuhinji ali pri gospodinjah, ko so pripravljale različna jebila za Veliko noč. Stipraznovanja, kaikoršnega so poznali pni nas v domovini zadnje tri dni Velikega tedna, Rusi ne poznajo. V obče, ako je bilo ugodno vij-me so orali in sejali pozno v noč; na Veliko soboto pa še posebno dolgo nekateri celo do jutra VeJoilJ ^ nedelje, ko je pričelo solnce vzhajati. Talk moža-air je bil Štefan Tipafejevič. Ljudje so se že vračali iz a r-cve z bhigt>slovljeno "pasho", (kolačem) 011 jo pa še vedno na njivi p.v< nico sejal. Naj še nekoliko omenim, kako na Ruskem v^ikojiočni kolač blagoslovit vozijo. V soboto otlloči gospodar, kdo bo peljati "pasho" blagoslovit, ter ob enem š) 1 v cerkev molit še za dnige doma. Navadna sta *a ta potem modsobojno razdelil. ši sin, potem drugi, tretji itd., zatem sinalie, ki so razdeljene ravno takfj po starosti; tem sledijo pa vnufki. — Stiirejši Re>či moram, da sem isto jutro sin pade na kolena kak' tri ko- na ta nai&n tudi ja'z izdal precej drobiža. Bolj živahno kot na Sv. ve-čVr jo na Silvestrovo, ali na starega lcjtai večer. Takrat so pa Rusi polni vraž, ko ugibajo, kaj se bo čez leto dni Od vsega bleska in 'lažnjivega , i«in Z hn ^f«i S I naravno, da so pri tem najbolj agilna deklHa. Ta sijaja ne bo ostal kamen na kameni!; peli bomo molitve za mrtve, ker bo v resnici strašen lan, ko se bo po pričevanju Davida in Sibile zemlja v prah zdrobila. Pa še tako dolgo ne bo čakalo pogubljenje zakrknjeni' luše. Kmalu bodo prišli zar njo žalostni dnevi, dnevi razo- rako od očeta ter po kolenih pleza do njega; nato mu naj-prvo poljubi noge, zatem ro ke, nakar so vspne kvišku, ga poljubi v obraz in reče: "Odpustite!" Na te bes de se o-glatei oče: "Odpuščam!" Zatem se sin še enkrat globoko prikloni ter sede na svoje ečer ugibljejo, kakšnega že-1 staro mesto. To poklokova- uina bo katera dobila; če s - bo sploh možila to leto ali ne? Od 10. uro do polnoči gledajo v zrcalo, da vidijo kak spomin; nekatere pa zunaj na Vst.i mečejo "copato" čez streln*. Ca s-i> kateri posreči, da vrže obuvalo čez streho, je to zna- nje in poljubovianje se je vrnilo toliko časa, da niso prišli vsi člani družine na vrsto. Gotovo si lahko mislite, s kakim začudenji m sem gledal jaz ves ta prizor sedeč pri strani. Stari Efim Timafeje-vič je morda mislil, da se mu slovi kolača. Komaj je ta o-bred dovršen, že šinejo Rusi na voz on*1, v eni roki držeč vajeti, v drugi pa bič, nakar se prične neznanska dirka čez široko polje; biči žvižgajo po konjih, ki dirjajo kot kraška burja; vsakdo se kosa, kdo bo prej doma. Ta navada je podobna običaju pri nas doma na Cvetno nedeljo pri blagoslov-jen.fu oljke in butar. Večkrat sem tako tekel s svojo bo-taro, da sem bil ves pn močen, pa me je še pretekel Pršinov Loju. Enako »o tekmovali zdaj Rusi, podeč divje konje čez dni in strn, da so ro kar penili. Pri tem Sem jaz' mi nil da vso "pasho" razgubi-mo s tem dirjanjem; pa Rusi se niso za to nič brigali. Pri tej dirki sta se odlikovala dva voza, in sior soKed Barski s- taranj in solza, ko bo udarila menje, da se bo isto leto omo- tudi jaz poklonim, ga polju- unklujoča božja roka in bo žrla, ieje pa copata prileti na- |bhn in prosim odpuščen ja kot I svojim čilim konjem, potem pa smrt postavila mod dušo in zaj, potem mora ostati še eno drugi; toda jaz «lem ostal naj naš konj "rjži", ki je dirjal /.veličanj m oni veliki prepad, | leto samica. Vse te prizore | svojem sedežu, ker nisem bil kot divji. Nekaj časa je šlo let za take poklone. p štric; nato pa naš "riži" na- Ko je bilo to klečeplastvo in vse žile, ter pusti zadaj v poljubovaaije končano, se je druge dirkače. Moj gos-pričel v hiši zopet živahen po- podar je bil vsJed tega zelo govor. Pri tem sem jaz vpra- ^esel, najbolj pa še jaz, ker je šal, kaj VS3 to poljubovanje v dirki zmagal naš konj, da ^ katerem govori Abraham hu- s: m sd tu
  • so premogarji de-prevaža premog iz premogov-Hali povprečno le po 149 dni. nikov v razne kraje. Ker so To nizko število delovnih dni železnice največji odjemalec je posledica pretiranega razvo-mehftega premoga, in ker pre- ja industrije. Imamo več premog mehki in trdi — predsta- mogovnikov in; premogarjev, vlja tretino vseh železniških kot odgovarjajo potrebam de-nakladov, je vprašanje želez- žele. Celo v časih največjega nic tesno spojeno z onim pre- povpraševanja po premogu, moga, in interesi teh dveh in- premogovniki v celoti ne obra-dustrij so vzajemno odvisni, tujejo na polni čas. Dasi de-Pa niti s prevažanjem ni še iz- žela ni (bila nikdar v stanu, da črpano vse pod je premogove j bi tekom leta dni vporabila industrije. Računa se, da je I več kot 579 miljonov ton meh-po vseh Združenih državah I kega premoga:, vendar današ-preko 90,000 kupovalcev pre-1n ja izdatnost vs^li premogov-moga na debelo, in da se te o-1 nikov znaša čez 800 miljonov n»ni»Ti« «r m.r...^ „ 1'jnil Tnl/Am iro/ln-iili 1 moga in nižje cene tekom se- činoma prišel iz kmetij, in je zone največje potrebe. To bo naravno, da bi mogli radi šli tudi prispevalo k bolj stalne- na farmo. In kdo bi ne dal mu obratu premogovnikov te- prednost življenju na farmi kom poletja- vsled'boljšega za- pred životarjenjem v tovarnah načenja zaposlenosti skozi vse in rudnikih! Mnogi izmed nas leto in tako pospešilo stabili- so tudi uspeli kot farmarji. Do-zacijo te industrije. Železnice sti pa jih je tudi, ki so se, radi bi tudi imele korist od tega nepoznavanja prilik ali ker se ker bi prevažanje bilo bolj e- niiso obrnili na pravo mesto za nako skozi vse leto. To bi po nasvet, spustili v vratolomna mnenju komisije vplivalo na poljedelska podjetja, za katera znižanje cene za konsumente. | niso imeli ni organizacije, ni priprav, ni zadostnega kapi V ZDRUŽENIH DRŽAVAH I tala. JE dE MNOGO NEOB V prihodnjih člankih bomo DELANE ZEMLJE. radi tega razpravljali o naku-Skoraj- en biljon akro^, to- po vanju nerazvitega zemJljišča, rej malone pdlovioa površine primernega za farmanje, toli kontinentalnih Združenih dr- ko v kolikor se tiče javnega žav, obstoja iz ledine—neobde- zemljišča, kolikor tud zemljišč, lovane zemlje. Štirideset; mil- ki jih ponujajo na prodaj raz-jonov akrov izmed te ogromne ne takozvane kolonizacijske ledinaste površine je popolna družbe, puščava, drugi del so presuro-1 F. L. I. S. J. B. vi za poljedelstvo, in nekaj te površine je pokrito z nerodo-1 PREDNOSTI AMERIŠKEGA v'itno prstjo. Obstanek te, ne- DRŽAVLJANSTVA, obdelovane površine je večino-1 Ameriška vlada se pridno po- tna sposoben za kako vitsto po- služuje najmodernejšega sred jedelstva. Od neobdelovane stva publioitete: radiotdefona. oralne zeirilje skoraj 279 mil- V -nedavni radio-poslanici, na-jonov obstoja iz gozdov, rovt, turalizacijsfei urad delovskega zemlje, ki potrebuje osuševan- departmenta tako-le označuje ja ali pa namakanja, in drugih predpravice, ki jih pridova neobdelanih zemljišč. Skoraj tujeroden, ko postane ameriški 500 miljonov akrov se nahaja, državljan potom naturaltizaci-in drugih neobdelanih zemljišč, je, njegove Odgovornosti in Skoraj 500 milijonov akrov se dolžnosti, ki si jih on nalaga ob nahaja v zapadnih polupušča- svojem včlanjenju med ameri-vah in je primernih le za pašo. ške državljane! STe manjka pa primernih zem- Pred vsem, naturaliizirani Ijišč za onega, ki bi hotdl orati državljan bi moral imeti pri edino in raizviti farmo. srcu dobrobit in trajnost ame V jako zanimivi brošurici riških idealov in ustanov. Ako (Farmers' Bulletip No. 1271). je temu tako, potem so doližno-ki jo je izdal U. S. Departme« c*i in bremena državljanstva of Agriculture, se navaja kje razmeroma lahka stvar. On bi in kaka zemlja je še na razpo- se moral popolnoma, zavedati, igo za one, ki nameravajo ob- da je on sestaven črnitelj v na-delovati jo v farmo, in kake ši Vkliki vladiin da ima he6odo okolscme, prednosti m težkoče pri napravljanju zagonov za se s tem spoje. Povsod je upravo te dežele. V pravem najti polno ljudi, ki so zgubili junerikanizmu je zavest poe Tcf pomenja, da more dobiti od vlade komad zemlje v onih delih, ki so ival v deželi določeno dobo, zahteva Koijstitucija. V POJASNILO. Tem potom odgovarjam na razna pisma in vprašanja, katera dobivam od rojakov sirom držav, da imacn zopet v zalogi Naravno belo ajdovo moka sto pošiljam v vrečah po 100 b. za $7.50; v vrečah po 50 lb. pta za $3.85. Poleg ajdove moke imam v zalogi tudi kašo, j^šprenj (ri-čet) in vsake vrste žito. Najboljše domače prekajene suhe klobase, razpošiljam po 28c funt, toda ne manj, kot 10 funtov. Naročilu priložite tudi denar, ček, ali poštno nakaznico. Za obilna naročita se priporoča MARTIN GORSICH 1134 N. Hickory St. Joliet, m. ČLANEK II. Porodne smrti. Malo kdo ve kakšne nevarnosti za zivfjene so v zvzezi s porodom. V letu 1916 smo zgubili v Združenih državah 16,000 žensk vsled različnih vzrokov v nosečnosti in pri porodih in skoro vse te smrti bi se dale pre-prečitit. Mrzlica z ača£a poroda v otročji postelji je ena najglavnejših vzrokov smrti pri materah ob porodu, je neke vrste rana m dana od strani oskrbnega osobja Ob času poroda. Ena mati umre na vsakih 150 slučajev poroda: en otrok na vsakih dvajset živorojenih, ne živi šest ted-nbv. Smrtni slučaji v zakopih za časa vojne so bili eden na vsakih petdeset mož v boju. Prodajemo "Blue Enamel" ali pa tudi bele kuhinjske pe či, vredne $180.00. Posebna cena pri nas zdaj $150. .. Imamo zalogo železnine vseh vrst. Joliet Sloveaian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik 1212 N. Broadway Phone 1255-M Joliet, 111 Sitneš trka na vrata. "Flu" se je zopet pojavila v Chicago. Veliko slučajev še ni prijavljenih, vendar zdravstveni komisar svari občinstvo. Med navodili kako se obvarovati flu on podaja sledeče: "Držite nogo suhe! Čk imate prehlad, ostanite doma tn počinite vsiaj 24 ur! Vaš sistem naj funkcionira in če treba vzemite kaka laksativna sredstva l" Trinerjevo zdravilno grenko vino je zdravilo, katerega hvalijo odjemalci kot najboljše in najzanesljivejše laksativno sredstvo in žq lod-čite t-oniika. Isto Msti čre-('viti^rraaga dobri prebavi * -i 11 m" —— sledccoj pismo': . "Oljfl Forge, Pav?, det. 1922. Zadnja Sti- Pred rojstvom otroka. Predno je otrok rojen je dobro, da matere imajo: 1. Posvetovanje z dobrim zdravnikom; poolno fizično preiskavo vštev-ši izmerjenja okostja i n večkratno preiskavo vode. 2. Redilno hrano in dosti mleka. 3. Vreditev naraščaja teže s tem, da se dajo tehtati od časa do časa in prenehajo s hrano, k vsebuje škrob in sladkor v jedilih. 4. Dovolj ijače, še posebno mleka in vode. 5. Vreditev zaprtnice, ako le mogoče potom vživanje prave hrane. 6. Vsakdan kopanje in tako pomagajo povečanje odprave kože. 7. Pažnjo na zobe. 8. Dovolj počitka in spanja. 9. Delo in gibanje na lahko, da se ne vtrudite preveč. 10. Pravilno obleko v kateri je dovolj prostora .za prosto gibanje. 11. Dnevni sprehod na svežem zraku in sveži zrak v spalni sobi. Izučeno in skušeno postrežbo za časa poroda. Izvežbana pomoč je potrebna, da je porod zavarovan, za io zaKteva iz-učenih moči posebne Vrste zdravni-štva. Najboljši zdravnik ni predober, ako zboli na slepiču ali si zlomi nogo. Izučenega živinozdravnika se navadno pokliče ikadar vam zboli govedo na vaši kmetiji. Ali ni življenje in bodoče zdravje ene žene in otroka vredno najboljše zdravniške in po-strežniške pomoči? Materam, ki imajo otroke in jih ne morejo dojiti strogo priporočam naj rabijo Borden's Eagle mleko za dojenje na steklenico. To je najboljše mleko in najboljši sladkor znanstveno izčiščeno in ripravljeno. Bordcn's Eagle mleko jje hrana, Jcatera ojača slabe noge in ustvarja zdravo telo. Pomaga otroku na teži, ki jo potrebuje za pravo normalno zdravje. To mleko je potrjeno in priporočano po zdravilih že nad pet in šestdeset let vsled visoke kvalitete. Matere bodo spoznale, da postanejo njih otroci pravi in zdrjivi, močnejši po vživanju Eagle mleka. Ako ne veste kako se uporablja Borden's Eagle mleko, tedaj izrežite ta oglas, ki se nahaja v tem listu in ga pošljite na Borden Company, nakar vam bodo poslali brezplačno vsa navodila v vasem jeziku kako hraniti vašega otroka in vas samo. Citajte te članke vsak teden pazno in jih hranite za bodoče. T If;*;. % 1 aprila 1804. Inkorporiran* * Joliet«, GLAVm^rrfr a lZ J"«"*. 1898 IIL Telefon 104«. m «•„* "9LVENTH08T K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%. Od ustanovitve do 1. jamarja 1. 1923 znaša skupna izplačana podpora $2,149,432.00. S J01® 1012 N. Broadway, Joliet IIL V^^J^ T"10?' J- A*>«. St. Wankegan, IIL Vrbami zdravndr: Dr. Jo. V Grahek, 843 E. Ohio St, N. S. Ssimrgh, Pa. . 0 , ^ NADZORNI ODBOR: v S^CS' »t 26 Tenth St, North Chicago, IIL Martin Skftle, 811 Are. "A", Eveleth, Minn. G^m^LA^k* ?oad' Cleveland, Ohio. aTJ v^ LEast S! St ' Pneb,°. Colo. N««nHeh, #t 1000 N. Chicago St., Joliet, IIL Marf, - . . „. , POROTNI ODBOR: iS^ERffft 2r48th;St» Pittsburgh, P. John Wokahmieh, «31 W. 23. Plače Cictro, IIL t v «, PRAVNI ODBOR: Joseph R««, 6517BonM> Ava., Cleveland, Ohio. tu J206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John De&nan, Box 529, Forest City Pa. r - ,JffK)NllC "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Iva« Zopan, 1004 N. Chicago St, Joliet, iil Telefon 1048. v ' JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL Vsa f^maindenarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na fiSSL^J* JOSIP ZALAR' 1004 N- Chicago St, Joliet K, dopis" narnafljla, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. 5. M. JEDNOTE, 1004 N. CKcago St, Joliet IIL Uradno naznanilo. NAZNANILO ASESMENTA 2—23, ZA MESEC FEB. 1923. Imena umrlih članov in članic. 1922. Zaporedna štev. 100. 5076 ANTON KALCIC, star 52 Oet, član dr. sv. Jožefa 7. Pueb-lo, Colo., umrl 27. nov. 1922. Vzrok smrti: Rak na želodcu. ' Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednofi 14. fefor. 1903. R. 45. 101. 4484 ANT. KRALJIC, star 38 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland,O., umrl 10. dec. 1922. Vzrok smrti: Ponesrečil vsled padca- Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jed noti 22. sept. 1902. R. 31. .102. 4268 ALOIS TEKAVCIC, star 45 M, član dr.* sv. Vida ' 25, Cleveland, Ohio, umrl 26. nov. 1922. Vzrok smrti: Jeti-ka. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 21. jul. 1903. R, 38. 103. 5211 MANDA GOJAK, stara 46 let, članica dr. Marije Čistemu Spočetja 80, So. Chicago, 111., umrla 12. dec. 1922. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $100Q.00. Pristopila k Jednoti 3. mar. 1912. R. 38. 104. 6175 MAGDALENA VUKELJA, stara 35 let, Danica dr. sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa., umifia 23. nov.J 1922. Vzrok smrti: Zastrupljenje krvi. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 26. jul. 1914. R. 28. 1923. 1. 11113 ANTON DRAŠLER, star 54 tet, član dr. sv. Jožefa 12„ Forest City, Pa., umrl 12. jan. 1923. Vzrok smrti pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. febr. 1907. R. 47. i 2. 1641 ANTONIJA ŽALAC, stara 50 let, članica dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrla 10. jan. 1923. Vzrok smrti: Pljuftiica. Zavarovana za $500.00 Pristopila k Jednoti 6. jan. 1902. R. 42. - 3. 1348 JOHN GRDINA, star 62 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 28. dec. 1922. Vzrok smrti: limfna o-trpe(iost. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 31. maja 1895. R. 54. 4. 21440 IVAN JARDA&, star 40 let, član dr. Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa., umrl 5. jan. 1923. Vzrok smrti. Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. febr. 1916. R. 32. j 5 22659 JOSEPH STARAŠINIC, star 27 let, član dr. Marije Sedem Žallosti 50, Pittsburgh, -Pa., umrl 10. jan. 1923. Vzrok smrtx Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. mar. 1918. R. 23. 6. 3518 VERONIKA ŽAGAR, stara 42 let, članica: dr. sv. Treli Kraljev 98, Rockdale, ni., uimrla 21. jan. 1923. Vzrok smrti: VroČiniska bolezen. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jefdnoti 15. jan. 1908. R. 34 . 2*883 JOHN STRGAR, star 29 let, član dr. sv. Družine 109 Aliquippa, Pa., umrl 18. jan. 1923. Vzrok smrti: Po-i nesrečen v tovarni. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. dec. 1921. R. 28. 7. 20844 JOS. POTOCAR, star 36 let, član dr. sv. Alojzija, 52 Indianapolis, Ind., umiH 21. jan. 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $500.00. Pristopi k Jednoti • 4. aprila 1915. R. 29. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic; Leta 1922. 139. 4092 ANA TREMPUŠ, članica dr. Marije Sedem Žalosti, 50, Pittsburgih, Pa., opravičena do podpore $50.00. Operira " ' na 25. oktobra 1922. 140. 8316 PETER OSTERMAN, član dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn N. Y., operiran 26. nov. 1922. Opravičen do podpore $50. 141. 7600 MARY ZIMA, članica dr. sv. Jurija 73, Toluca, IIL, operirana 7. okt. 1922. Opravičena do podpore $50.00. 143. 4879 ŠTEFAN BANOVAC, čkn dr. sv. Jožefa, 112, Ely, Minn., operiran 8. nov. 1922. Opravičen do podpore $50 .i 143. 9099 KATARINA RUPCIC, članica dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., operirana 5. sept. 1922. Opravičena do podpore $50.00. 1923. i i 12681 FRANK LOKAR, $an dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111. operiran 11. jan. 1923. Opravičen do podpore $50.00. 2. 12577 JOHN NEMANIC, član dr. Vitezi sv. Jurija 3, Joliet, IIL, operiran 3. jan. 1923. Opravičen do podpore $50.00. 3. 20670 JOSEPH BOZAICH, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Coilo., operiran 1. dec. 1922. Opravičen do podpore $50.00. 4. 6178 JOHANA KAMBICH, članica dr. sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., operirana 9. avg. 1922. Opravičena do podpore $50.00. 1 5. 21414 MATH PAPEŽ član dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., operiran 24. nov. 1922. Ojpravičen do podpore $50.00. 6. 5686 SOPHIE BRAJDICH, članica dr. sv. Bajfoare 92, Pittsburgh, Pa., operirana 24. nov. 1922. Opravičena do podpore $50.00. 7. 23665 FRAiNK PAKIŽ, čfcan dr. sv. Jožefa 103, Mihvaukee, Wisc., operiran 23. dec. 1922. Opravičen do podpore $50. 8. 6666 FRANK SVEGELJ, član dr. sv. Jožefa 112, Ely, Mnn., operiran 6. jan. 1923. Opravičen do podpore $50.00. 9. 7490 BARBARA LISJAK, članica'dr. sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa., operirana 23. nov. 19922. Opravičena do podpore $50.00. 10. 9943 MARIJA JERGOVIC, članica dr. Pres. Srca Jezusoveiga 166, So. Chicago, 111., operirana 15. novembra 1922. Opravičena do podpore $50.00. 11. 23390 TOMO HORVATIČ,, mči-spodinjske tečaje. Udeleževal | ji 461.000. Na celem svetu je PRVI OBLETNICI SMRTI prekmurskega prvoboritelja Štefan Kuharja. 1. januarja lanskega leta v qpih prekmurskih Beltincih se je zrušil steber slovenske in jugoslovanske misli. Umrl je ua, običajni prekmurski bolezni prekmurskih delavcev na narodnem in prosvetnem polju, na sušici, župnik Štefan Kuhar. Njegovo življenje je prava sli-ca prekmurskih razmer. Rodil e je dne 20. avgusta 1887 v Gradišču, v tišinski župniji blizu štajerske meje. Obiskoval je mažarsko ljudsko šolo, slovenske namreč nikjer v Prekmurju ni bilo, v Kisku (Guens) pa gimnazijo. V obeh šolah so ga učili jeitati: "Jaz sem Mažar!" in so mu hvalili mažarsko domovino. Še celo v (bogoslovju je bido Prekmureem prepovedano slovenski govoriti. Slovenskih knjig tudi ni. dobil v roke, ker je bilo vse to strogo nadzorovano. Zato se tudi Štefan Kuhar ni prav zavedal svoje slovenske narodnosti. Šele ko je kot ibogoslovec študiral naravno pravo (ius naturaie), je prišel na to, da nima tudi slovensk jezik in slovenski narod svoje naravne pravice. Od tega časa je bil iskren Slovenec, ki je mnogo žrtvoval in trpel za slovensko in jugoslovan-otvo. Posvečen v duhovnika 29. jun. 1911 je bil majlo časa kaplan v Tišini pri "očetu prekmurskih Slovencev" kanoniku dr. Ivano^^, ^oten^^^ tincili, * kjer' je. postal med-Vojko župnik. Pred vojsko in med njo je imel v tej 800 duš broje-t4 župniji preveliko dela, tako da se je začela prikazovati za vratna suišica. MoraJ je že pred vojsko oditi iskat zdravja v štajersko Lassntzlioehe, odkoder je prišel navidez zopet zdrav na svoje delo. Ko se je začela širiti Wilso-Aova ideja o samoodločbi narodov hi je tudi Avstro-ogrska priznala to napelo, je sprejel župnik Kuhar to misdl, ker je uvidel, da se le na tej podlagi zasigura njegovemu prekmurskemu narodu boljša narodna bodočnost. Še pred razsulom Avštro-Ogrske se je ogreval za Jugoslavijo ter navdušil za njo tudi svojo župnijo, ki se je udeleževala jugoslovanskih shodov v Ljutomeru, Radgoni ter manifestirala za Jugoslavijo na mažaronskih shodih v Murski Soboti in v Beltincih. Ko je dbiskov^l škof grof Mikeš iz politčhih namenov prekmurske slovenske župnije, da bi jih navdušil za Orgsko proti Jugoslaviji je svetoval rajni župnik Kuhar svojemu škofu, naj ne pride v Beltince, ker ne more garantirati, da mu ljudstvo ne bi demonstrativno manifestiralo za Jugoslavijo. Ko so Juri-sičevi vojaki po ponesrečeni zasedbi Prekmurja morali zapustiti Prekmurje, so se odpeljali s konji župnika Kuharja v Medjmurje, odkoder so mu jih pošteno vrnilli. • V drugi boljševiški dobi je moral tudi župnik Kuhar z drugimi duhovniki vred bežati pred divjim ogrskjmi boljše v i ki, ki so obsodili na smrt žup-nika-poslanca KLekJa. Bival jc se je rajni Kuhar vsakega narodnega gibanja, dasi je bi zadnje leto že zopet hudo bo 1an. Ker ni mogel z lahkoto več v Lassnitzhoehe, je šel s-kat na morje v Dubrovnik lju bega zdravja, odkoder pa se je Vmil enako bolan zopet nazaj Dasi hudo bolan je čakal. 14 avgusta 1921 s svojimi žtfplja ni na pokrajinskega namestni ka Iv. Hribarja, da še pozdravi zadnjikrat zastopnika slovenske vlade. V oktobru lanskega leta je še dajal nasvete naši delegaciji pri razmejitveni komisiji, kar je ibilo njegovo zadnje politiiČno delo. Na novega (leta 1922 ob t. uri zvečer je mirno izdihnil svojo blago dušo. Njegovega pogreša se je udeležila ogromna mno žica ljudstva. Dečki so bili celo na drevesih in na najvišjih linah cerkvenega stolpa, da bi videli sprevod, ki ga je vodil gener. vikar kanonik Strauss iz Dolnje Lendave z 20 prekmurskimi duhovniki. Pogreba so se udeležili tudi .poslanec K}!ekl, prof. dr. Slavič, ravna-te-lj Sever ter zastopniki vseh javnih uradov iz Prekmurja, kakor komisar dr. Bratina namesto okr. glavarja, ki je na dopustu,' gerent dr. Cuš iz Dol nje Lendave, vodja sodišča dr. Kovča, davčni nadupravitelj Prelog, orpžniški major Saga-din, potovalni kmetijski učitelj Vojska, inženir Mikuš, komisar Medin, nadučitelj Šprager s šolsko mladino itd. Krsto sta 'nosila dva kaplana rajnega župnika in dva sosedna duhovnika. Po prekmurski'navadi ni bilo nikakega, govora ne v cerkvi ne na grobu.. Tiho se je položillo truplo rajnega v hladni grob ob ganljivem petju domačinov in pevskega zbora nadučitelja Šprager ja. In tako se je zasul grob tretjega znamenitega Kuharja v Pretomurju v (beltinski župniji, •kjer so pokopani visi trije. Prvi jo umrl kot bogoslovec na sušici še pred- vojsko, namro? Štefan Kuiiar, znameniti nabi-ratelj prekmurskih narodnih pesmi, (izdanih v Časopisu za zgodovino in narodopsije), ki e pokopan v rojstni vasi v Bra-toncih. Drugi je umrl tudi na sušici kot bogoslovec med voj-:sko, bratranec rajnega župnika, namreč Rudolf Kuhar, ki je prestavljal nedeljske evangelije v prckmurščino, ki se zdaj berejo po nekaterih cerkvah. Ta je pokopan v svoji rojstni vasi v Ižekovcih. Tretji ravnokar umrli župnik Štefan jKuhar pa si je pridobil ne-venljive zasluge kot slovenski n jugoslovanski buditelj in voditelj naroda. Brat prvega Štefan Kuharja je nabral prispevke, da se napravi primeren spomenik na grobu v Bra.ton-cih: Ali bi se ne mogel napraviti skupen spomenik vsem trenj- z^i^ipai^^^j^lb^v ^Beltincih 'da so' ohrart.i' poznim rodovom njih spomin f? Slovanov: Rusov 114,000.000. Poljakov 24,000.000, Jugoslovanov . 10 milijonov 800.000, Cehoslovaikov 14,500.000 in Bolgarov 3,700.000. Po tej statistiki je slovansko pleme v Evropi najmoči|>jše. ŠVINDLARIJE IZ ONSTRAN KANADSKE MEJE. Ameriške dblasti so že mnogo let zasledovale razne zvijačne kanadskih švindlerjev, ki so 'skušali obirati Amerikance to-stran meje za njihov denar. Prihajale so zlast okrožnice po 'pošti, ki so obvestile tega alli enega, da je dobil kot dobitek "mehikanski dijamant" ali drugo vrsto dragulj; pisalo se mu je, da bo prejel dobitek, čim pošlje neko malo svoto de-narja^ Z novo poštno pdgodbo med Združenimi državami in Kanado, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem tega leta, je bilo o-mogočeno ožje sodelovanje med obema deželama glede zasledovanja takih švindlerjev iz 'obeli strani meje. Radi tega se domneva, da so ti sleparji iztuhtali nove zvijače za obiranje svojega bližnjega. Poštna uprava je namreč bila obveščena, o slučajih prevare potom kanadskih postnih nakaznic (money orders.) Na nakaznicah, kupljenih v Kanadi in glašečih se prvotno na nezna--ten znesek, ponareja se nakazana svota na večji zneSek. Švindlerji potem »skušajo vno-včit ponarejene nakaznice pri tukajšnjih hotelli in trgovinah. Radi tega je generalni poštar posvaril vse hotele in trgovske tvrdke po vseh Združenih državah, naj ne sprejemajo in . vnovčijo nikakih kanadskih poštnli nakaznic, izročenih jim od strani nepoznanih tujcev. RAD BI IZVEDEL ZA NASLOV mojega brata Antona Žagar. Pred par leti se je nahajal v Forest Citv, Pa Prosim cenj. rojake kateri bi vedel za njegov naslov da mi ga javi. Ali se pa naj sam javi svojemu bratu John Žagar-u 205 Stone St. Joliet, 111. ANCMOR Jugoslovanska vlada je dovolila, DA 6426 JUGOSLOVANOV lahko pride v Ameriko meseca jylija tekočega leta. Cunard pro-je najbolj brza za vaše lojake, da dojdejo v £meriko. Izseljenci, ki imajo karto za Cunard, lahko takoj odpotujejo, kajti malo ne vsak dan v mesecu odpluje en par-uik iz Evrope. Cunard druiba ja uredila izvrstno prevozno službo r.a izseljence iz Jugoslavije, tako, da jih vodi eden kompanijski zastopnik ; na ta način nimajo potniki nobene neprilike. Nikakega posebnega plačila za to. Za nadaljna pojasnila obrnite se na agenta v vašem mestu, ali bližini. CUNARD-ANCHOR LINE, 140 N. Dearborn St., Chicago, GLASILO K. S. K. JEDNOTE. 7. FEBRUARJA 1923. VESTI IZ JUGOSLAVIJE t Leopold Vuk. V torek, le 9. januarja zvečer ob sedlih je umrl v Stični prec7. g. ?opbkt Vuk, duhovnik vvp. iz >riške .škofije. Rojen je bil v [irnu pri Gorici leta 183o ter ioeegel visoko starost 87 let. mScsnika je bil posvečen 22. fsopt. 1861. Zadnja leta pred vojsko je služboval kot vikarij v pok. in od leta 1911 dalje kot zlatomaSnik v maH duhovni ji •Lipa pr Komnu na Krasu. Vojna vihra ga je od tam pregnala na Kranjsko, kjer se je naselil v Stični. Meseca -septembra 1921 je tu praznoval svojo de-mantno sveto mašo. Na Goriško se ni več vrnil, ker ga je visoka sctarost pri tem ovirala. Bil je silno ljutfjeziiiv in dober duhovnik. Pokoj njegovi bla 'gi duši! [kovi iztrgal revolver in jo od-vedel na policijo, odtam jo pa poslali v bolnišnico, ker je bila silno razburjena. Zakaj mokratrčna stranka popolnoma se je mlad* žeilska nameraTala razklana in razdrobljena. (Op a*treliti> se nJelieSa raz" 'stavca: Pok. J. R. Z. je dalo za bw5enia ni mo&1(> «S<>toviti. nakup te tiskarne $10,000 00- Pri na51i s za stavkarje pa nit1. Op. ured!fpi8ano neiMŠko P1®1110' v kate-_To je resnica! I rera 'Pa zap^ala zakaj se je ! Konec krone. S 1. januarjem ,iameraval,a usmrtiti-t. 1. je dejansko prestala biti Najden vtopljenec. V bližini krona plačilno sredstvo. V smi-| Pomnika so našli ležati naska-slu \lladne odredbe morajo vsi|li približno 40 let staregaJrtop-'zavodi od 1. januarja 1923 da-IU6^ ® popolnoma razpadlim 1je voditi račune v dinarjih.! Vrazom. Sodi se, da je bil u-Na tujih denarnih trgih, n. pr. [/topljenec pogrešani železniški na borzi v Curihu itd. nič več I delavec Ivan ŠCuka iz Ljubljane označujejo vrednosti krone |!le- Pokopali so ga v PoPšniku. ampak le denarja. S tem je I v pijanosti zadavil lastno pravzaprav naša krona, katero hder- Neki prostovoljec, ki je je vlada v Beogradu umetno u I kolonziran v Vojvodini, je o bila na račun dinarja, izgtnila I pravoslavnih božičnih prazni-5 tega sveta. I kih prišel pijan domov. Zače Kritje našega denarja. Naj- ie razgrajati in pretepati ženo preje se moramo, vprašati, ko-1 mu Je ušla. V hiši je ostala • lliko imamo v prometu sploh 17 letna bolna hči, ki je očetu i (paDirnatefira denaria. Začetkom I >čitala njegovo ravnanje z ma- Smrtna kosa. V Naklem pri [papirnatega denarja. Začetkom Šenčurju je dne 9. jan. v visoki [ januarja 1922 smo imeli papir-1 Zbesneli pijanec se je starosti umrla p. Jera Pravila r, natega denarja za 4 tisoč *mi'li-1 na Ver in jo zadavil, mati »župnika .Jos. Prav- jonov idinarjov, koncem de l Pritožbo zoper ljubljanske barja v Laškem potoku. Poko- Jtmbra 1922 pa za 4 tisoč 8631 molitve je pokrajinska vlada pali jo so v Šentjurju. — V Št. I nilijonov 80 dinarjev, havmila. Kdaj se bode vršile :Vldu muj'Ljubljano je v zavo-Mtevilo papirnatega denarja seMuPanske volitve, se še ne ve idu sv. Stanislaa umrl g. Franc [je torej pomnožilo za 196 mili J >er Hribar spisa še ni podpi-Kosec, omlotni dolgoletni stre-r .onov 80 tisoč dinarjev. Kritje I žnik. — Na Jesenicah je 9. jan. japirnatega denarja začetkom! Nov državni praznik je umifla gospa Adela Raloh roj. januarja 1922 je znašalo dlati-h | ianuar, rojstni dan kraljice Ahčin. R. I. P. dinarjev 401 milijon 400 tsoč, I Martje. Umrla je 9. jan. ga. Uršula xl katerega odpade 74 milijo-1 Koliko plača samo ena tovar-|Wessner r. Povše, sestra pokoj- lov 20 tisoč na kovano zlato, aa žveplenk takse? Tovarna tnega državnega in deželnega 16 milijonov 730 tisoč na sre-| vžigalice "Drava" v Osjeku je poslanca Povšeta. R. I. P.! jro in 308 milijonov na tuje de-1 plačala za mesec december Napad s samokresom. Slikar ia rje vrednosti. V zadetku 11922 monopolnih pristojbin in krošnjar Ferdinand Sekov- lecembra 1922 pa je znašalo! (taks) za 13 milijonov 116 ti-sek iz Lešnika je v okolici Boš- ' nitje le še 348 milijonov 1001 krom V certem letu 1922 tanja na Dolenjskem streljal 1 isač zflatih dinarjev. I )e plačalo to podjetje na tak- na 32 letitega Franceta Pešec Drugi obrok ameriškega po-1 za vžigalice 143 milijonov in ga smrtno nevarno ranil. Se I Jcjila v znesku 10 milijonov I t,SO(V> Seveda gre to vse kovšek je pobegnil. Pešec je rlolarjev, ki bi ga morali dobiti Ina račun nas — odjemalcev. - * ' 1 1 PRIMORSKE NOVICE. Krivično postopanje za podeljevanje državljanstva. Gladom sanžermenske pogodbe i-najo pravico do italijanskega državljanstva vse osebe, ki so novih pokrajinah pristojne, umrl v ljubljanski bolnišnici. j'ie meseca noveimbra lanskega! i Smrt pri kartanju. Kolarja cta, še do danes ni izpllačan.) i Krebsa v Ormožu je med kar-1 Amerikanci že vedo, zakaj.. lan jem v gostilni zadela kap.] Bil je takoj mrtev. Mlada žrtev lahkomišljeno-Sti. V bližini Celja je 8 letni Pavšek ustrelil 31. decembra Prevoz v Judenburgu ustreljenih vojakov bivšega 17. pešpolka. Začetkom maja leta 1918 je ned vojaštvom bivšega sloven-1 ni'S(> tamkaj rojene. Sem <1922 z revolverjem v 5 letnega* Iskega. 17. pešpolka v Judenbur-1 sPa^a posebno mnogo duhovni-sosedovega sina Franceta Br- ^u na Štajerskem nastal upor, | kov, učiteljev, obrtnikov in tu-varja in ga zadel v trebuh, ki je zahteval 6 žrtev. Te so delavcev. Italijanska kra-Fantka so prepeljali v ljub- bile po zadušenem uporu na 'ieva prefektura v Trstu pa. se ijansko bolnišnico, kjer je u-1 podlagi razsodbe prekega. sodi-128 veljavne določbe ne zmeni in mrl. j sča ustreljene in pokopane v 1'JodeOjuje državljanstvo po svo- Pogreb gospe Mime Kregar-1 skupnem groibu na pokopališču I ^ volji. Kakor poroča "Gori-•jeve, soproge trgovca Karla v Judenburgu. Osnoval se jej ^ka Straža", so#bile doslej od-Kregarja je pokazal, kako zelo *edaj v Ljubljani poseben pri- bite vse opcijske vloge oseb, ki priljulbljena je bila pokojnica. I pravljalni odlbor, ki sestoji iz|*° jugoslovanske narodnosti. Udeležila se ga je volika mno | bivših vojalkov 17. pešpolka in I Tako upajo Italijani slovansko žica ljudi iz viseh slojev. Nad & namerava skrbeti za prevoz P judstvo oropa,t i voditeljev, da vse girtFjiv je bil prizor, kako I zemeljskih ostankov ob priliki I ga potem lažje štrli. bo osiroteli otročički — pre I tega upora ustreljenih vojakovi ZoPet velika nesreča pri iz-mali še, da bi mogli iti za po-1 iz Judenburga v domovino. Od i ?raznjevanju granat. V mu-grebom — žalostno gledali sko-1 bor hoče tudi skrbeti, da sel "cijskem skladišn^u v Ložicah zi okno, ko so naložili krsto s I preostalim priznajo primerne j ia Goriškem, kjer zbirajo po truplom pj-edofcre mamice na [ preskrbnine. | polju pobrane granate, se je 6 voz in jo odpeljali za vedno. I Iz Stare Oselice: . I jan. pripetila velika eksplozija. Pogreb je vodil ob številni a l Pred leti je umrl v Ameriki I so .bili 4 delavci, 7 oseb sistenci šeutpeterski župnik g. i Fr. Burnik znan po pridevku | 'e ranjenih, med temi po-Fr. Petrič na pokopališče pri l ^amorasnik. Trda je bila nje-1 ;tar Brdou z ženo in gostilni-sv. Križu, kjer so blago pokoj- gova usoda, jgodaj je osirotel, >aj"ka Krašček. Poškodovanih nico položilli k zadnjemu poeit-1 dorasel pri tujih ljudeh in poz-1 ie bilo v Ložicah 33 poslopij ku v rodbinsko grobnico. R.i.p.|neje odšel v Ameriko, ondi je / Globnem pa 10. Škoda znaša Socialistična stranka Jugo-1 delal v premogokopu in si pre-1lir. slavije za Slovenijo je imela fcej prihranil in se poleg tega Razkol med fašisti na Gori svoj strankin zbor v Celju dne [zavaroval na življenje. Po njem I «kem. Goriški domači fašisti €. jan. Kakor poroča "Na- rje sedaj podedoVal njegov stric so z jezo in žalostjo sprejeli od-prej". se zbora od 45 organiza- Janez Burnik, oslabeli starček I cedbo o razdelitvi Goriške in cj ni udeležilo 12 organizacij. I hrez imetja lepo vsoto četrtmi-[ ponižanju Gorice v navadno Od sotsialdemokratičnih poslan-1 lijona kron. I nesto. Nasprotno so pa od- cev zbora nihče ni udeležil Napada. V Krtini je nežna- redbo z veseljem pozdravili fa-Tazei bivšega pol-poslanca g. I nec napadel 28 letnega Janeza I ^isti negoričani. Še več — ti Beruota, ki je bil samo posla- Darčarja in ga na glavi težko I so to priliko porabili, da, pred nec is dijete. Poročilo v "Na- poškodoval. — V Višnjah pri I 'presvetlim voditeljem" Mus-preju" pove, da se je strankin Ambrusu je Janez Gregorič su-1 solini jem očrnijo goriške tova-tisk l^zvijaR", očividno ker je I 'il z nožem 16 letnega Janeza | ise kot antinacionalne elemen-imel v Mariboru in okolici — I Blatnik in ga težko poškodo-he. Posebno železničarji so bi-60 naročnikov. Poročilo pokra- val. I teli z denunciranjem ter skleni- jinskega načelstva je podal g. Preprečen samomor. Dne 8.1 li, da se današnja, železničarska Zv. Bernot, ki je krivil sgcial- januarja db pol 2. uri popoldne I zveza razpusti in osnuje nova, demokratične poslance, da je v Tivolskem gozdu za Kos-1 v katero bodo sprejeli le prave, stranka z Maribora in okolice lerjevim zidom počil strel, katel verne Italijane. Pri tej vnemi ni dobila niti vinarja. Dejal rega je slišal policijski straž I pa, gonilna sila ni italijanstvo, jt ttflii, da je bila za amerikan- pik Matevž Grošelj, ki je hitro | impak najsebičnejše kruhotbor-ske 'dolarje v imenu stranke tekel v smeri, odkoder je slišal Lstvo: Italijanska vlada name-kupljena Blaanikova tiskarna, j strel. Zagledal je tam 1. 1898|rava odpustiti zaradi varčeva-bivši odborniki-socialisti so pa v knittdlfeldski okolici' na Šta-lnaj 60,000 žellezničarjev in fa-,j »ri "Avtonomistu" ali pri jerskem rojeno Ano Vovk, ki I šisti z kraljestva hite izzivati 'Zarji'' m so na zadnjem obč- je imela proti sebi namerjen re-1 goriške tovariše, da bi sami zbora Blasnikove tiskar- 'volver, z očividnim namenom, I tem go\-t je ostali v službi. Iz atlenili, da tiskarna ni soci- da bi še enkrat streljala na se- uega se vidi, koliko gnilega je Kakor je iz tega po- be, ker se s prvim strelom ni |v fašizmu, razvidno, jo social-de-' zadeila. Gospod Grošelj je Vov-1 Usoda slovanskega uradni- štva v Primorju. Sedanja italijanska vlada se je odloičila za brezobzirno poitalijančevanje narodnili manjšin. Ob spreje^-tju načrta o upravni razdelitvi novih pokrajin so naglašali, da mora raznarodovanje izvršiti pradništvo. Vlada je že izdala poseben odlok, ki določa, da se obdrže v službi samo zaneslji-. vo italijansko misleči življi, ki so dosegli italijansko misliči življi, ki so dosegli italijansko državljanstvo, vsi drugi uradniki se pa odpuste brez vsake 'odškodnine ali preskrbe. Zna-nje italijanskega jezika je predpisano in bodo morali dru-gorodni uradniki iz italijanščine položiti izpit. Vpokojen-cem teče pokojnina od dne, ko so dosegli italijansko državljanstvo. POZOR ROJAKI v Barberton in Kenmore, Ohio! Lastniki avtomobilov, kadar koli vas avtomobil potrebuje popravka, ali čiščenja notranje zagoreljive, se vam izplača, da mene pokličete; jaz vam to lahko izvršim v Vaši garaži s precej manjšimi stroški, kakor da bi ga dajali v popravtjalni-co. Pokličite me llahko kar psmeno; jaz sem vešč popravljati sploh vse avtomobilske izdelke. Se Vam priporočam, George Schaltz, 415 Euclid, Ave. Akron, Ohio. SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo, Gola Nevarna bolezen NASTANE VEČKRAT IZ PREHLADA. Na milijone ljudi umre vsako leto vsled navadnega prehlada. Ce ste pre hlajeni, je najboljše, da vzamete skodelico gorkega ^el.stnega »a :aj ogreje prehlajeno "kri, poveča njeno cirkulacij oin odstrani strupene snov. črevesja. 2e več let se rabi med ljudstvom Bofgarski Vrvni čaj za Pranje prehlada in za ohranitev zdravja. Zdravniki vsepovsod pr.porojocajo bolnikom Bolgarski krvni čaj; ena skodelica tega gonkega čaja. bo pregnala :pren aa. Zdravnikom je znano, da čiste zdravilne rože v BoJgars-kem krvnem ca,u u-firokujejo na ielodec, jetra in črevesje. Lekarnarji vsopovsod ta caj z veseljem priporočajo, ker pozriajonjegove vrline. _ Bolgarski krvni čaj deluje hitro. Dajte ga tudi malo Skodelico otrokom S tem čajem lahko odstranite zimske bolezni. Idite še danes v lekarno Kjer zahtevajfe Bolgarski krvm čaj; ali vam ga mi po pošti pnporoceno^dopovemo eno veliko družinsko škatljo za $1.25 ali 3 za $3.15, al« 6 za $5.25. Naslov. Marvel Products Comany, 47 Marvel Building, Pittsbdrgh, Penna. "Lahko bi se rešilo!" JH Tako boste morda kak dan n^)ričakovano vzkliknili, če boste zgubili kak bond, "abstrakt" zavarovalni certifikat, "mort-gage", ali kako drugo vrednostno listino. Vse to bo zanaprej varno shranjeno, ako stvar že danes shranite v našo varnostno skrinjico (Safe Deposit Vault), ki je varna pred tatovi in ognjem. Ali ni taka protekcija več vredna, kakor samo 1 cent dnevno t JOLIET NATIONAL BANK Ustanovljeno 1. 1801. član Federalnega zveznega sistema. Uradniki: Robt. T. Kelly, predsednik; Wm. Redmond, podpredsednik; P. P. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik ; Joseph Duuda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik. . ™. . j a I Največja Slovenska Banka v Ameriki je v Clevelandu, O., kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazuje nad Dva milijona dolarjev premoženja. Malo je bank v Ameriki, katerim rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. < POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustano-novili so jo naši ljudje z pašim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudij. POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni di-rektorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Me 1 njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu nase JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI iz vseh krajev nase nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. . Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po 4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA. Denar prinesete lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljete po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignite svoj denar, kadar ga rabite. , POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA i. in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem. NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE je vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na: ■ AND SAVINGS CO. Cleveland, Ohio. II St. Clžtir & 62 St. ^HaifcofTkE Bobdencokt** »» EtM« _ Ptttnvn Milk »»"S^ ^boHenc^MP^ ronn, v. Komarjeve Špel Pisma V Žoljotu, na Blažev dan Ista 1923. Preljuba moja botra l Sama ne vem, kako naj bi začela. — Že več tednov vam nisem nič pisala; morda boste mislila, da &:m že popolnoma pozabila na Vas. No. — V-zrok moje zamude je bila -bolezen in drugo. Imela sem ce-Ha dva tedna ameriško "flo- renco", ki je menda posledica "španjolke" še iz starega kraja. Menila sem že popolnoma, da mo bo naš znani Kon-duš spravil v krtovo deželo; — a, prestala sem vse. Dva kvar-ta najboljšega "munšajna" sta mi rt^ila življenje. Plačala eem za ista samo $4.— za kar mi ni nič žal. Ker dof-tar Ivca ni zdaj v Žolijetu, se nisem zanesla na nobenega drugega. Kakor pilijo, je zdaj doftar Ivec na Dunaju, kjer študira za profesorja med dej cine. Ko pride nazaj, bo tako-študiran, da bo mrtve k življenju obujal. Vizita bo v bodoče namesto 2 dolarjev samo $5.00. Kaj je, ta znesek za doftarja, ki vse zastopi in ozdravi T Nič. — mi je samo to, ker nisbm vlekltr*^ ^Blk*moj©'boiezni nobene bolniške podpore. I kako pa r s? — Ne, spadam še k nobenem društvu. — V Žoljetu je namrod toliko teh "so-cajetV\ da sama ne vem, kam bi pristopila. Najbolj mu veseli k fantovskem, ali Janezovem društvu, ki daje največ bolniške podpore. Ža 50c. me^ čno, celih $7.— na teden; druga društva pa dajejo samo po $5; pa me tam ne marajo, ker nisem fant. Naj Vam še omenim, kako sem dobila to nesrečno " flo-renoo". — Ko smo dobili v^ Žolijetu prvo zimo in prvi sne-g, se naa jo zbralo nekaj punc s hriba, pa smo ustaftovile novi športni klub "DrčaV. Vse je vpisano, registrirano Lu in-korporirano. Ob kratkem vam, povt m načela . in ustavo tega kluba: Deset slovenskih punc s hriba se nas jo zmenilo, da bi se rade zvečer pozimi drsale $ sankami. Ker je bilo nekaj dni jselo ugodno vreme za sankanje, smo vse potrebno uredile in naročile nekje 10 čevljev dolge sanke. Račun je znašal samo $3.75. Tako je bilo vse v redu. Predsednica tega športnega kluba sem jaz. V-sak V.čer od pol S. ure do lOih smo imele vaje s Siehringove-ga hriba po Bridge Str. do Chicago ccsfte. — To Vam je šlo! Niti sv. Elija fl-\ ni peljal v 'ognjenem vozu tako naglo v nebesa! Enkrat smo z našimi sanmi naletelo naravnost prod Jermanov salon na Jajekson in Ottawa cisti. — Dobro in slabo znamenje! Dekleta po ameriških postavah pravzaprav ne smejo pohajati v gostijne. Prav takrat sem sb preftjadila. Oj ta nesrečna "florenca"! Da Vam nisem toliko časa pisala je bil vzrok tudi ta, ker smo tukaj na hribu zaklali več prašičev. Saj veste, kaj je kolinat Mino so takoj naši rojak i pogroutal i, da se izvrstno zastopim na izdelovanje klobas. Tako sem bila prisotna, ko je marsikak prašič izdihnil svojo mastno dušo; mešala sem tri, prala čreva in delala . mesene klobase, seveda proti dobri plači; za vse to sem edino Vam hvaležna, ker ste mi dali doma, na Vrhniki večkrat tozadevno priliko. Eno žolijj>tsko kranjsko klobaso in svinjski želodec Vam bom poslala za pirhe. Ljuba moja botra! Naj Vam še pišem, da sem službo v kolender &\ktori pustila. Te dni sem namreč dobila pismo iz Gallsburga, od Mr. Žerita, da naj pridem tja za hauski-parco. Tam je 20 naših fantov, ki si morajo reveži sami kuhati, prati in pt^glati. — $50.— na mesec, pa vse prosto. — Službe sicer še nisem sprejela; pač pa pojdUn te dni tja pogledat, kako stoje akcije. Pravijo, da je tam najboljši zrak in najboljša voda v celem IU noisu. Namesto govejega mesa imajo za juho pni gozdarji samo jazbece in zajce. Na tt> se pa jaa posebno dobro zastopim. Ker sem že članica, ofcir. predsednica športnega kluba 4 4Drča", me ji naš znani jager Duša z N. Chicago ceste zadnjič povatbil na lov na zajce na njegovo farmo. Šli smo tja z avtom. Pes "Jaka" nas je opremljal od zadej. Imeli smo tudi "fereta". Kaj je "feret", vam ne smem pisiati, Ur je to protipostavno. Ko pridemo na lice mesta, je Frankov; pes takoj izsledil nekega 'iušaka". "Punf" — poči. Zajltc jo pa tebi nič, meni nič smukne nazaj v svojo luknjo. Še le "feret" ga je fvetem iz luknja/spodil. — Zajec naprej, "feret" pa na zajcu. — Frank ustreli, zajec pade. — ZatUn pa vsem skupaj odnese pete in rep za vedno. — Jaz sem imela v svojem ' paket buku" nekaj žegnane soli. Mislila .sem jo že zajcu rep potrositi, — pa bi bil moj. — Pa ta' preklemanski zajec me ni hotel čakati. Nikdar več ne grem na lov na zajce! Naj Vam še onLnim, kako znajo nekateri trgovci v Žoljetu svoje kostimarje farbati. ViČleraj sem šla v prvi "ton-cent" štcw na Chicago cesti, da si kupim par novih rokavic, Vse po lOc. je pisano, ha vsakem "kaunterju". Jaz si iz^rem par bombažatih rokavic št. 9. in ponudim dekletu pri "Jceš re gisj-rn" en dajm. — "Ten cents man.1". — mi je velela ona punca. —11 Bajgaš, če niso v tem štoru v-si "krezi", pa tudi njČ?! — V-& po lOc.—; zdaj pa zahteva za'vsako rokavico toliko. A* li ne spada en par rokavic ža vsakega kupcaf Ali zamore sploh kedo .siamo eno samo rokavico kupiti in nosiitit — "Nevcr majnd!" Vrgla sem ji oiiq desno rokavico nazaj na •'kauntcr", pa sem si mislila: "Never egtai". — Ne boste več mene "fulali".-- Jutri grem pa v .Volkegon in North Chgo. Qd tu se nas {l lje cela "špešel" kara prav do Volkegona ha 10 cesto. Kako bo 3tvar v Volkegonu izpadla, še ne vem. Upam pa, da ima waukeganski Krjavejj še malo "piko" name. Glede "vofceii" Vam pišem kasneje. Ženitirih ponudb sem pred la zadnji čas — dosti; a za vsakega pa tudi ne maram. K sklepu teh vrstic Vam ljuba botra še obljubujem, da Vam bom že drugi H den zanesljivo pisala, kako bo stvar, ozir. moj ob}#: V ^ai^ce^nu izpadel. — Do teda^mt" pi es-tanite zdravi! GLASILO K. a K. JEDNOTI Dost&vek: Ali zaonorete rešiti sdedečo uganko: $1,000,000.00 sklad. — $60,000.00 imetje. Za nerešeno domovino 000. Za slovenske vojne sirote 000. Za Prol. $4,500.00. Za blazno tiskamo $10,000.00. — Kaj je to T 0 Vaša vdana Spela. "DANAŠNJI SVET." Kuplet; Besede Iv. Z. uglasbil B. Zupanec. Če sedaj po svetu, Človek se ozre; Vidcfl. bo spremembe Čudne tukaj že. Vse je res drugačno, Kot pa davne dni: Kaj hočemo, ker vBe tako Se z zemljo vred vrti!. V starih časih svet še Bukev ni poznal; Kdo bi jih pa tiskal? Kdo bi bil jih bral T Danes pa študira, Vsak in ee uči: Kaj hočemo, ker vse talko Nam knjiga zdaj veli! Abecednik prvi, Beli vsem glave; , '' V šolo ko hoditi, Deček mlad začne; Če pa morda slabo, v Se nerad uči: Kaj hočemo, jih s palico Po!hrbtu pa dobi! v VM. Včasih so ljudje le Peš okoiL hodil; \ Ali se v kočiji sem in tja vozil. Danes pa že Forda Skoro vfeak ima: Kaj hočemo, ker ž njim lahko Se v Central park pelja! i «a 21 Kmalu vsem tem karam Bo odzvonil zvon; Vsi avtomobili A Bodo šli v "penzjon." Vsakdo v aeroplanu v ^ Letal bo okol; Jj Kaj hočemo, če marsikdo Telebnifl bode-^dol! Včasih firkei vina Bii je skor zastonj; Danes je pa liter Osemindvajset kron. Funt metea 5 centov Je v Amerik bil: Kaj hočemo, ker trust tako Je ceno gor navil! *. i' ' Ko je bila vojska, Fino ste služil; Po deset dolarjev, Tam v "vajermill" Dans pa tri dolarčke, Vlečete na dan: To je grdo, — ker trust tako Izrablja Vašo dlan! Včasih se oblačil Svet je v jerhovno; VCajg" in pflatno nosil, Trdo raševno. * . Danes pa le štufast, Svilen nosi gvant; Kaj hočemo, č"e svet tako Prišel bo ves na kant. Včasih svet "regiral," Sami kralji so, In cesarji, knezi. Dan's ni več tako. Kajzer šel v pemzjon fi, Kane je Avstrije: 'Kaj hočemo^ če čas taiko Premenil vse to je! Opomba: Napov tega kuple-ta za sprpmljevanje na klavirju ima na raapolago Mr. R. Zupanec, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.; tako je.pri njem dobiti še več drugih izvirnih slovenskih kupletov. bitih vsled avtomobilskih nezgod. Strokovnjaki, ki se pečajo z varnostnimi napravami pri potniškem-prometu, izjavljajo, da bi a:, dalo 95 odstotkov ne&-reč preprečiti, ene z izboljšanjem varnostnih naprav, naj-Ve$ pa » .strogim izpolnjevanjem paVdjpdsov, ki veljajo za ^šoferje in potujočo publiko. V-se polno l judi ima avtomobile, ne da bi bili iizivežbani vozniki Kakor hitro pridejo v zagato, izgubo prisotnost duha in nesreča .je neizogibna. Drugi so taki, ki vozijo z vso naglico po obljudenih cestah in se ne brigajo prav nič za varnost potnikov in dlrugih avtomobilistov. Tudi pdijamoisit voznikov povzroča mnogo avtomobilskih ne-si|,č. Ker postaja število avtomobilov vsaik dan večja, se sporočimo s tem večajo tudi avtomobilsko i* zgode. Najnevarnejši so avtomobili otrokom, ki se igrajo po ulicah in so večkrat iz razposajenosti še nalašč izpostavljajoč' SEMENA V zalogi imam najboji« poljska, vrtna in cvrtllč« semena. Semena poiiljtm poitnin« prosto. Piiite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR Box 772, City Hali Sta. • New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenj. občinstvu v Jolietu in okolici naznanjava, da sva odprla novo trgovino s grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-6im blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po-trežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobiteh & GoHk Cor. Hickorj & Marble St. Telefon 4555 Joliet, 111. DOMAOA ZDRAVILA. Začimbe in zeliščna -zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik'' imam vedno v zalogi. Pišjje po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi Math. Pezdir Box 772, Citj Hali Sta. New York, N. Y. ^,000 OSEB UBITIH V LETU 1922 PKI AVTOMOBIL SKIH NEZGODAH. Citooli osem t,isd& oseb je bilo ubitih pri avtomobilskih nezgodah v letu 1922 in to samo v štirinajstih državah Unije. Iz Xew York' je^bilof2,000 oseb u PRISELJEVANJE iz STAREGA KRAJA V AMERIKO ie bilo 1. julija 11 odprto Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre profaje. C« oseba ne pride povrnem dflfiar. Ne odlafagts da oe bo kvota eoPet laftrpan«, -MATIJA SKENDER . javni notar ca Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. P&IPOBOOILO. Slovenski čevljar se priporoča rojakom v Jolietuj IU., za popravljanje čevljev vseh vrst. Delo garantirano. Cene zmerne. Pridite in se prepričajte. Rojaki, podpirajte domačega o-h^inika in sofaranal ŠTEFAN MAROLT U)2RubyJ3t. Joliet, IU. BREZŽIČNI TELEPON. Imamo v zalogi Radio aparate tBa zabavo, s katerim strojem lahko .ugrabite iz »raka zvoke godbe, koncertov, govore, brzojavne tržne cene, razne dnevne novice in se veliko drugih zanimivosti iz vseh delov A-merike: DARILA V STARO DOMOVINO. Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kuczu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico laAnoroč-no podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet. Pri večjih vsotah na ve* tisočev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošlpete večje vsote. Ker se cena kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni kron istega dne ko smo pošiljatev prejeli. Danes pošljemo: 500 kron za $1.75 50 lir za $3.00 1000 kron za 3.25 100 lir za 5.70 Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar pe bo izgubljen. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, u , 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. i. | , ! , t « ( Dajte svojemu detetu jasno priliko za življenje Vase dete m odločevalo glede svojega prihoda na ta svet Vi ste ga dobavili, in seda) mu morate dati jasno priliko za življenje. Bodoče življenje vašega deteta in zdravje od-visita od hrane in zaščite, ki mu jo daste te-wom prveka leta njegovega življenja. Narava je določila, naj se otroka hrani z materami mekom. Kljub temu pa ne more vsaka mati hraniti svojega otroka z naravnim proizvodom. V takem slučaju je treba nadomestka s steklenico. Eagle Mleko je čisto, redilno, lahko prebavljivo, pripravno za takojšnjo uporabo potom razrodčenja s čisto, vrelo vodo. PriporonHajo ga zdravniki po celi deželi kot najboljšee nadomestilo za matenio mleko. Če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko za vaše dete, izpolnite kupon na tem oglasu, pošljite ga nam, jn dobili boste brezplačno navodila v vašem lastnem jeziku, kako ga uporabljati. THE BORDEN COMPANY Borden Building. New York KUPON Označite, kakšna ojasnila želite. NAVODILA KNJIGA ZA HRANJENJE O OTROCIH Influenca napada ljudi z veliko naglicp. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in stegnili, okorele mišice, mrzlica in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kaj storiti! Ostanite' v postelji oziroma doma, dokler traja bdlezen ter jemljite SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD IN GRIPO Ravnajte se po navodilih na zavojčku. Cena 30 centov. Ker so dihalni organi, skoraj vedno prizadeti, je pametno, da imate doma pri rokah Severov Balzam Zoper Kašelj. - 1.1 i i * i i ? — ■ i * _ ; i Cena 25 in 50 centov. Grlo je večkrat uneto in rdeče, toda jako bo pomagalo, če uporabljate SEVEROV ANTISEPSOL za grganje grla ali izpiranje nosa. To sredstvo ojbdrži dihala čista in prosta bacilov. Cena 35 centov. Zgoraj navedena zdravila prodajajo v lekarnah. Vedno vprašajte za "Severorva" in ne vzemite drugih. rr SEVERA CO, — CEDAR RAPIDS, IOWA- -jp bival v n»=tprotni strani, da pa ni hotel ni kdo pomagali gostilno braniti. Pravijo, da je strah opetrfost nalezljiva; na drugi strani nas pa ugovarjanje močno okrepi. Ko f. sleherni utemeljil fWoj izgovor, ,se je ojunačila moja nfati in jim »brala krepke levite; tudi je dejala, da noče izgubiti d) narja, ki pripada njemu osirotelemu dečku. (Dalje sledi!) oni strani proti "Admiralu Beuibow;UM, so se spomnili;-da so videli več tujeev na- cesti, in ker ao mislili, da so tihdtap-ci,. so se. jim umaknili; ■*»v* rinili" " i#t ******* • GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 7. FEBRUARJA 1923.